270. številka. Ljubljana, v sredo 25. novembra. XVIII. leto, 1885. Ishaja vsak dan Bveeer, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstri j sko-ogemke deiele za vse leto 15 10 kr. za mesec, po .0 ur. z:i četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikoi poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopno petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiuka, po 5 kr., če se dvakrat, in po i kr.. čo so trikrat ali vv.čkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankovati.— Rokopisi bo ne vračajo. Uredništvo in upravni "itvo je v Rudolfa KirbiSa hifii, nGk;d.iliška stolba". Uprav nifitve naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t-j. vse administrativne stvari. Vojna. Srbska brzojavka, da so se vse štiri divizije zjedinile, nam je stoprav sedaj umljiva, kajti zjedinile so se res, a ne v Bolgarskej, ampak na srbskej zemlji. Razen Lješaninovega oddelka, ki pri Vi-dinu mirnim prebivalcem hiši bombarduje in uničuje, so se vse srbske čete umaknile na srbsko zemljo. Po mnogih porazih in po silnih izgubah — samo v Belemgradu je že 4000 srbskih ranjencev — drugače skoro ni bilo pričakovati. Vojna s tem še ni pri kraji, kajti Srbi bodo vse sile napeli, da bi rešili vsaj vojaško čast in ker je sklicana 2. reserva in se bodeta glavni vojski pridružili še šumadijska in moravska divizija, skušali bodo vsekakor ustavljati se zmagonosnim Bolgarom. Natančneje o položaji naj se blagovoljno posname iz naslednjih brzojavk: Plovdiv 23. novembra. Danes brzojavlja knez Aleksander z bojišča pri Slivnici: „22. novembra rekognoskovati smo ob 9. uri zjutraj ozemlje proti dragomanskemu prelazu in začeli boj s sovražnikom. Ker je sovražnik bil močen in v trdnih pozicijah, morale so se rezervne čete udeležiti boja. Po dolgem in ljutem boji vzeli smo sovražne pozicije in prisilili sovražnika, umakniti se. Boj je trajal do večera." Knez je bil vedno na bojišči. Varna 24. novembra. Poslednje bolgarske Čete v Burgasu prepeljali so na ladijah semkaj. Pariz 24. novembra. Srbski zastopnik Mari-novie izjavil se je proti uredniku „Gauloisw-a: ISoj Je z£iiR»Ij4'ii. bolgarsko združenje fait accompli vsled sodelovanja vzhodnjerumelijskih čet. Sofija 23. novembra. Minister vnanjih zadev Čanov izročil je diplomatiškim agentom velevlastij sledečo okrožnico s prepisom telegramov, ki so se menjali mej knezom bolgarskim in velikim vezirjem. Telegram velikega vezirja se glasi: „Vaš telegram z 18. t. m. sem dobil in ga predložil sultanu. Vaša visokost poroča, da ste se umaknili s četami iz Pui-melije in vrnili v Bolgarijo. To se strinja z vazalnimi razmerami kneževino k našej državi. S spoštovanjem Berplinske pogodbe pridobila je Vaša visokost novo naklonjenost velevlastij. Cesarska vlada ne bode dopuščala, da bi se vsled konflikta srbskih in bolgarskih čet jedna točka premenila na bolgar- ski meji. To se je že objavilo srbskej vladi. Kar se tiče sredstev, da bi Srbe spravili domov, mislim, da Srbija tako dolgo ne bode slušala opominovanja, dokler se ne ustanovi popolni status quo ante, vendar zmatra Porta za umestno, da v sporazumljenji z Vašo visokostjo predlaga srbski vladi premirje, hkratu pa odpošlje cesarskega komisarja v Plovdiv, da prevzame upravo ter se tako odvzame srbski vladi vsak povod za agitacije in varuje Berolinska pogodba* Prosim Vašo visokost, da izjavite svoje mnenje o premirji. Kiamil." Telegram knežev iz Slivniškega tabora se glasi: „Dobil sem brzojavko Vaše visokosti. Konstatujoč, da je Srbija napovedala vojno, izjavljam, da zmatram za dolžnost ponoviti, da bi bila imela cesarska vlada zabraniti napad sovražnikov, ker sem potoval v Plovdiv, da se obvaruje prelivanje krvi in vzdrži red, le z ozirom na Srbijo in to ni nič imelo opraviti s turško državo. Ker je Srbija proti mejnarodnim pravom brez kazni suverenega dvora rušila meje kneževine, zmatram za sveto dolžnost z ozirom na pale na bojišči in na svojo vojaško čast, da ne predlagam, pa tudi ne vsprejmem premirja, dokler Srbi popolnem ne osta-vijo Bolgarije, in še le tedaj bodem pritrdil sklepanju miru, kadar bndem na sovražnej zemlji. Kar se tiče mnenja Vaše visokosti, da Srbi ne bodo slušali opom ino vanj, dokler se ne ustanovi popolni status quo ante, dovoljujem si izjaviti, da se ne strinjam z mislijo Vaše visokosti. Za dolžnost zmatram izjaviti, da bi se v Vzhodnji Rumeliji motil red, ko bi se tja poslal cesarski komisar, prodno Srbi ostavijo kneževino in se jaz bojujem na čelu vojske za osvobojenje bolgarskega ozemlja. Tedaj naj blagovoli Porta to vprašanje odložiti, dokler se ne naredi mir s Srbijo Aleksander.M Omenjena okrožnica ministra Čanova se glasi: „Pri sedanjih resnih razmerah, v katerih je Bolgarska, ukazal mi je knez Vam objaviti, da jamči za mir in red v Rumeliji, a zmatra sedaj, dokler je on na čelu bolgarski vojski za nevarno in prenagljeno, da bi Porta poslala v Plovdiv komisarja, kakor je predlagala. Ta naredba bi v sedanjem trenutku jako vznemirila prebivalstvo v Rumeliji in Bolgariji, kar bi imela nevarne nasledke, za katere on ne prevzame odgovornosti. Ker prebivalstvo v kneževini in Rumeliji vsled knezovih naredb živi v redu in miru, prosi knez v imenu humanitete, da se komisar Še ne odpošlje in se ruinelijsko vprašanje še le tedaj obravnava, ko bode srbsko-bolgarska vojna končana in mir sklenen, kateri bode zadostil dostojnosti, časti in žrtvam bolgarskega naroda, kneza in njegove vlade." Peterburg 24. novembra. ,,Journal de St. Petersbourg" misli, da bodo vlasti na zahtevanje Rusije storile kake korake, da so ustavi bojevanje mej Bolgarijo in Srbijo. Mi se nadejamo, pravi ta list, da bodeta pa tudi obo vladi sami prevideli, če tudi se je teško ustavljati strastim, da je v interesu narodov, da utakneta meče v nožnice. Pir o t 24. novembra. Tri dni že ni bilo večjih bojev. Bolgari neso zmožni za ofenzivo. Srbska vojska je v dobrih pozicijah in teško čaka, da se zopet začne ofenziva. Bel g rad 24. novembra. Srbi se popolnem umikajo. Glavni stan je baje še v Piiotu. General Miljutin Jovanović se je neki ustrelil. Podrobnosti o srbskih pozicijah še ni. Tukajšnjo moštvo druge reserve, 4 batulijoni, odšlo je na bojišče. Jutri odide kakih 500 konjikov, topničarstvo odrine v četrtek. Upajo še vedno, da se obrne sreča. Vojaki so jako naudušeni. Ustanovni odbor družbe sv. Cirila in Metoda deluje s srečnim vspeliom. Vabil k posvetovanju od 26. septembra t 1. glasečih se na to: ali naj bi se v kakem kraji ustanovila ta družba ali ne — odposlalo se jo rodoljubom po Kranjskem in Štajerskem v zadostnem številu. Isto tako so je vročilo koroškim Slovencem dovolj pooblastil od 8. septembra t. 1. naj namreč .smejo ustanovljati pod-družnice v zato primernih krajih. Prav taka pooblastila razpošilja družba te dni po Ljubljani, kjer so bo brezdvombeno osnovalo več poddružnic; ter Goriškem, Tržaškem in po nekolikem v Istro. V kratkem času, kar posluje, je prejela družba (»2 pismenih poročil. Naj tu očitno zabeležimo o teh pojavah raznih domoljubov to, kar bi utegnilo zanimati občinstvo po Slovenskem sploh. Zapisano je vse v tem redu, v kojem so dobajale ustanovnemu odboru vesti in sostavljen jo pričujoči pre- USTEK. Božična noč v Sakramentovej dolini. Kalifornska povest. (Spisal Brot Hartc, poslovenil Vinko.) (Dalje.) Njegove zakonsko izkušnje neso bile preveč srečne, in to je vedel ves kraj. Njegova prva žena, nežna brdka majhna Ženska, morala jo na tihem pretrpeti mnogo ljubosumnosti in nezaupnosti svojega soproga. Ta je naposled nekega lepega večera ves Simpsons-Bar povabil v svojo domačijo, da bi v pričo vse srenje dokazal njeno nezvestobo. Ljudje so prišli, a našli so sramožljivo malo ženico mirno in tiho onravljnjočo domače dolžnosti svoje. Zaradi tega so jo morali osramočeni in zmešani potegniti. Tankočutna ženica pa je jedva pretrpela zbeganost, v katero jo je spravilo to brutalno osramotenjo. Le z veliko težavo se je zopet toliko zavedla, da je ljubimcu svojemu pomagala iz predala, v katerem ga je bila skrila, ter da je potem odbežala ž njim. Zapuščenemu soprogu v tolažbo . . . Sedanja žena starega bila jo njegova kubarica. Bila je okorna, zvesta in bojevita Predno je mogel odgovoriti, opomni Joe Dim-myck jako pikro, da je vender hiša starega in nobenega druzega. Prisegajoč na nebeške moči, trdil je, da bi on na njegovem mestu povabil ljudij, kolikor bi jih le hotel, tudi če bi s tem v nevarnost spravil vzveličanje svoje. „Zlobne sile,u pristavil je, „bi se zaman borile z menoj , . «M Vse to je izrazil s popolnostjo in krepkostjo, ki se je se ve da izgubila v opisu, ki je bil tu potreben. „Se ve da! . . . To se umeje! . . . Tako je,tt dejal je stari zadovoljno nabirajoč čelo v gube. „Od te strani tukaj ni nobeno zapreke . . . Hiša je moja, sezidal sem jo čisto s svojima lastnima rokama ... Nje se le nikar ne bojite, fantje . . . Morebiti malo vzraste . . . kakor imajo že babine navado ... a se bode že skrčila." Doslej Dick Bullen, proročišče in vodja Simp-sons Barski še ni govoril. Zdaj vzame svojo lulo iz ust. „Kako pa je kaj s evojim Johnnvjem, stari, to povej. Meni se zdi, da ni bil nič kaj zdrav videti, ko sem ga zadnjič dobil na cesti, kamene lu- čajočega za Kitajci . . . 1'iav tak je bil videti, ka kor bi ga nič kaj ne vezala ta zabava , . . Kaj sem že hotel reč:: včeraj jo tam gori ob reki utonila cela truma Kitajcev . . . Precej mi je Johnuv prišel na misel; ta jih bo gotovo zelo pogrešal . . . Morebiti jo pa vender mogoče, da bi ne prišli prav, ako je bolan, kaj?" Očetu je bilo videti, da jo ginen, — ne samo od ginljivega opisa, ki ga je podal Dick o izgubi, katera jo zadela Johnnvja, temveč tudi od govornikove lepe nežnočutnosti. Hitel mu jo zatrjevati, da je Jolmnvju boljše, in da ga bo malo šale brez dvojbe razvedrilo- i'o teh besedah ustane Dick, strehe se ter veli: „Zastrao meno le . . . Hodi naprej, stari . . . Kvišku, stopaj !* Nato poskoči, karakteristično zatuli ter plane ven v temo. Gredoc skozi prednjo sobo vzame z ognjišča goreče poleno. Drugi store ravno tako ter se usto-pijo tesno drug na druzega. Predno se je začudenemu lastniku Thompsonsove kramarije razjasnilo o nameravanji svojih gostov, bili so že vsi izginili. (Daljo prili.^ gled po aktih od časa ustanovitve pa do današnjega dneva. I. O že ustanovljenih poddružnicah tako, kakor so poddružnice sarae poročale. Kakor se spodobi, korakala je bela Ljubljana tudi glede naše družbe s svojo lučjo naprej. Ustanovila se je namreč 27. septembra tu 1. Ljubljanska poddružnica. V odbor so se volili: prvomestnik notar Gogola, blagajnik Luka Robič, zapisnikar tajnik Lah, podprvomest. vodja Praprotnik, podblagaj-nik dr. Stare, podzapisnikar prof. dr Požar. 15. oktobra se je v Ptuji osnovala poddružnica. V načelstvo so se izvolili: prvomestnik dr. Cucek, blagajnik koncipijent dr. Jurtela, zapisnikar učitelj Kavkler. — 15. oktobra se je pooblastil bi-ležnik dr. Gršak, da je ustanovil poddružnico v Ormoži. — 18. oktobra se je poddružnica ustanovila v Gorici ter so bili voljeni v načelništvo: prvomestnik prof. dr. Gregorčič, blagajnik Anton mejni grof Obizzi, zapisnikar učitelj Kanzler, — namestniki : Ivančić, Goljevšček in prof. dr. Kos. — Dne 25. oktobra se je konstituirala poddružnica v Ce-lovci. Prvomestnik prof. Einspieler, blagajnik Ross-bacher, zapisnikar Haderlap. — 20. oktobra so članovi Graškega akademičnega društva „Triglav" sklenili osnovati si poddružnico ter sta t. č. predsednik stud. iur. Rogina ter t. č. tajnik Blaž oznanila ta korak ustanovnemu odboru. 3. novembra se je tam poddružnica ustanovila — Začetkom novembra so predložili oblastniji pravila za poddružnico Celjski rodoljubje pod prvomestništvom dr. Vrečka. — Dne 8. novembra se je ustanovila poddružnica v Novem mestu. Dignitarji so jej: prvomestnik prof. dr. Marinko, blagajnik tiskar Krajec, zapisnikar prof. Ko- I privšek. — 9. novembra se je osnovala poddrul- | niča za Metliški okraj. Trvomestnik je dekan Aleš, j blagajnik kapelan Jaklič, zapisnikar posestnik Navratil : podprvomestnik notar Štajer, podblagajnik j nadučitelj Šest, podzapisnikar pristav Zupan. — i 15. novembra se je konstituirala poddružnica v Turjaku. Odbor jej je: prvomestnik Gruden, blagajnik oskrbnik Vdovič, tajnik neznan. 19. novembra iz Maribora naznanja dr. Ru- j dolf, da se je tam izvolil poddružnični osnovalni od- i bor ter so mu opravitelji: dr. Radaj, dr. Mlakar | in dr. Rudolf. — Razni tukajšnji imenovanci so, j kakor se umeva ob sebi, tudi dopisovali ustanov- 1 nemu odboru v Ljubljano — in sicer nekateri njih | celo več, nego jedenkrat. II. Iz časnikov je izvedel ustavni od- j bor o t en-le poddružnicah: 30. oktobra se { je ustanovila poddružnica v Železnikih. V društveno načelništvu so župnik Mrak, kapelan M. Kljun in mlinar Oblak. — 15. novembra se je osnovala v v Bledu. Prvomestnik dekan Razboršek, blagajnik nadučitelj Trojar, zapisnikar Žarkoljub Šraj; podprvomestnik župnik Gnjezda, podblagajnik in pod-zapisn. nadučitelj iz Gorij Žirovnik. — 8. nov. v Trstu. Prvmestnik župnik sv. Jakoba Fabris, blagajnik in zapisnikar kooperator sv. Antona Vari, podprvomestnik kapelan sv. Jakoba Sever. Odborniki: posestnik Seražin, mehanik Baša, Llovdov uradnik Mavric, posestnik Ilrvatin, nadzornik Bunec in Llovdov nadzornik Primožič. III. Naslednje poddružnice so uprav sedaj v ustanovljanji: 8. oktobra je predsednik Dunajskega akad. društva „Slovenije" drd. med Marolt poročal, da hoče sklicati ustanovno sejo. — Vsled izjave 9. oktobra se trudi za podružnično ustanovitev v Kobaridu učitelj Gabršček. — 14. oktobra piše iz Sevnice notar-župan Vršeč, da oskrbi poddružnico za tamošnji sodnijski okraj. — Po pismu 19. oktobra ustanavlja dr. Prus poddružnico v Konjicah. — 25. oktobra poroča iz Kamene Gorice Adolf. žl. Kapus, da je tamošnji župnik Bernik za ustanovitev delovati začel. — Po pismu 30. oktobra osnuje poddružnico na Dovjem župnik Ažman skupno s Kranjskogorskim župnikom Arteljem. —-Od 2. novembra snuje na Vrhniki poddružnico posestnik Josip Lenarčič. — Po poročilu dekana Rusa iz Litije, 2. novembra, se je tamošnji poddružnici v ustanovitev odbral kurat Jarnej Zupančič. — Po poročilu 4. novembra začne v Kočevski Osilnici v aprilu 188G župan Ožura za poddružnico delovati. Takrat se namreč v tamošnjem kraji vrnejo gospodarji, ki so nekateri celo srenjski odborniki, z Oger-skega ter Hrvaškega od svojega dela. — Po listu 5. novembra je v Mokronogu prevzel pooblaščenstvo sodnik dr. Škofie. — G. novembra piše dekan Skubic, da poskrbi za ustavovitev ter rad prevzema korespondenco za Ribnico. — Vsled dopisa župnika Šo- kliča, 10. novembra, se poddružnica ustanovi v Loki krog Božiča. — Po oznanilu 13. novembra jo snuje v Čmomlji učitelj Šetina. — S pismom 19. novembra naznanja iz Šoštanja notar Kačič, da se v kratkem izvoli tam poddružnični ustanovni odbor. IV. O mogoči ustanovitvi ali neuata-novitvi poddružnic so ustanovnemu odboru dopisovali ter večkrat prilagali uspešnih svetov: Iz Ormoža tajnik Vekoslav Krajnec. — Po uredniku Anton Trstenjaku vodja Bradaška iz Gradca. Iz Poličan župnik Benedikt Jurij. — Iz Skal dekan Trafenik. — Iz Kranja dekan Možnarec. — Iz Loža župan Gregorij Lah. — Iz Naklega kapelan Vrhovnik. — Iz Spodnje Idrije župnik Horvat. — Z Iga župnik Dolonec. — Iz Medvod poštar Kavčič. — Iz Trsta Ivan Dolinar. — Iz Hoterderšice župnik Belar. — Iz Dol, v ŠraartniŠki dekaniji, župan Vrtačnik. — Iz Starega Trga župnik Davorin Trstenjak. — Iz Dražgoš administrator Boncelj. — Iz Železnikov kapelan M. Kljun. — Iz Čateža župnik Hofer. — Z Jezice župnik Povše. — Iz Lahovega pri Novi vasi posestnik Modic. — Iz Šmartnega na Paki župan Steblovnik. — Iz Moravč kanonik-dekan Toman. — Iz Nove Oselice župnik Matija Lavrid. — Iz Ko-vorija župnik Krištofić. — Iz Celja odvetniški kandidat Ivan Dečak. — Od sv. Jošta nad Vrhniko župnik Kočevar. — Iz Gorij nadučitelj Žirovnik. — Iz Notranje Bistrice kurat in slov. pisatelj Bilec. — Iz Kočevja dekan Krese. — Iz Novega mesta državnega pravdnika namestnik dr. Ferijančić. — Iz Črnomlja notar Kupljen. Iz Komende sv. Petra posestnikov sin Andrej Mejač- V. Denarna podpora. Po znanih pravilih dopošiljajo poddružnice svoječasno denarne dohodke glavni družbi v Ljubljano. A vendar ta odločba ni preprečevala ognjenosti nekaterih posameznikov Prvi obolus na altar verske ter domovinske ljubavi je položil že pred meseci kapelan iz Naklega Vrhovnik — poslal je 6 gld. — 12 sept. je izročila kot pokroviteljica slavna posojilnica v Mariboru 100 gl. — 9. oktobra dobročinnv spolek „Brouk" iz Prage 5 giđ. _ u. oktobra učiteljski pripravniki iz Kopra -~ ubogi udovi iz Jeruzalemskega temlja podobni: 5 gid. — 20 oktobra dekan Fran Trafenik 10 gld. — 7. novembra posestnik Lenart Gradišek 1 gld. 23. novembra župnik v Dornbergu Filip Kramar 3 gld. — 2:^. oktobra kapelan Vrhovnik Bopetnik 5 gld. — Ne moremo tajiti, da bi nam ne bili j dobro došli ti darovi v prvih potrebah ustanovne družbe. — Sicer so pa koj ob svojih začetnih shodih poddružnice in domoljubi nabrali sem ter tja precej denarja ter ga sami poobrestili sadunosno. Tako n. pr. so priprosti seljaki v Naklem 18 okt. j zložili 18 gld. 80 kr. V Ptujem pa se je nabralo I ob ustanovi tamošnje poddružnice GO gld. To je tedaj delovanje in uspeh delovanja družbe sv. Cirila in Metoda. 8. nov. so se zbrali vsi peteri udje ustanovnega odbora v Ljubljani in njega prvomestnik je prevzel nalogo posameznim objavljenim nasvetom ustreči s spiBi, ki je sam sostavi. V najkrajšem času se vse potrebno priobči ter tudi dopošlje onim, ki žele polaj-šave v svojem poslovanji. Trdno se upa, da se bo po vzajemnem trudu družba sv. Cirila in Metoda razširila po vseh pokrajinah, kjer nam doni na uho mili slovenski glas. — Roko k sodelovanju popruži brezskrbno tu vsak, bodi si katerega koli stami in katerega koli dostojanstva. Družba namreč strogo izključuje vsako kakoršno si bodi politično prime-ševanje. Po eminetno vernem in eminentno patrijoti-čnem polji orje te družbe napredujoči plug. Smoter jej je verska ter vednostna izobrazba ljubljenega si rodu. Če kdo, sme si biti pač družba sv. Cirila in Metoda svesta in sme si ostati tega svesta, da uprav ona deluje v najvzvišenejem pomenu naše devize: Vse za Boga, vse za cesarja, vse za domovino. V Ljubljani 22. novembra 1885. Politični razgled. NotraBUe dežele. V Ljubljani 25. novembra. Po božiči se bode rtržaviieiim zboru predložil načrt zakona o zavarovanji delavcev proti boleznim in nezgodam in zakon o reformi rudokop-skih blagajn. Ministerstva so dobila jako veliko statističnega gradiva, na podlagi katerega se bodo izdelali načrti omenjenih zakonov. Konservativni šiIrski deželni poslanci imeli so posvetovanje v Gradci. Sklenili so neki, da bi se uvelo zopet duhovno nadzorstvo šol, omejila svo- bodna žejiitva in da bi se strogo izvajal zakon prot1 vlačugarje m. V g.tlisferiii deželnem zboru se bode zopet sprožilo vprašanje, da bi se trgovska zbornica preselila iz Brodjja v Tarnopol Deželni zbor je že prejšnja leta sklenil več tacih resolucij, pa se vlada na nje ni ozirala. — Nadalje se bode v gališkern deželnem zboru tudi razgovarjalo, da bi se osnoval deželni kulturni sovet in da bi se kmetijskim društvom gališkim dovolilo voliti nekaj zastopnikov za deželni in državni zbor. VnaiUe države. FruneoNka zbornica potrdila je več volitev proti katerim so bili uloženi volilski protesti. Cas-sagnac izjavil je v zbornici, da bode desnica glasovala za odobrenje vseh volitev, ker jako čisla svobodo občne volilne pravice. Ta izjava se ve da nema dosti veljave, ker so volilni protesti uloženi le proti volitvam monarhist ,v. Kdo ve, ali bi pa desnica ostala pri tej misli, ko bi upala ovreči volitve kakih republikanskih poslancev. \rmšJtomu državnemu zboru se je predložilo poročilo vlade o jednoletnem podaljšanji izjemnega stanja v Lipsiji, Hamburgu in Berolinu. Poročilo trdi, da ni več videti, da bi se manjšala moč socijalistov, ampak se je prej povekšala. To kaže umor policijskega sovetnika Rumpfa in pa, da se Mostovega revolucijonarnega lista tiska 5000 iz-tisov, katerih jedva 500 ostane v Ameriki, drugi se pa po raznih potih spravijo v Avstrijo in Nemčijo. ŠpanJsKi kortesi skličejo se na 28. decembra. — Protokol o vprašanji Karolinških otokov podpisali bodeta Nemčija in Španija 5. decembra. Liberalci auglcšlci imajo vedno manj upanja, da bi zmagali pri volitvah. Gladstonovi govori neso na volilnih shodih napravili nikakeršne^a posebnega utiša, ker stari državnik volilcem ni obetal nobenih novih reform. Zmaga liberalcev je samo mogoča, ako bodo novi volilci iz hvaležnosti volili liberalce, ker so jim dali volilno pravico. Angleška vojska je onostran Minlaka našla le neznaten upor. Itinuaiici se povsod umikajo pred njo. 21. t. m. prišla je v Silambo, ne da bi se bil pokazal sovražnik. Angleži neso imeli nikakih izgub. Kaker sedaj kaže, bodo Angleži brez velikih težav pokorili Birmo. Birmanci so zgubili ves pogum, ker njim je Kitaj odpovedal vsako pomoč. Indijska vlada že ukrepa, kako upravo bode upeljala v Birmi,, ko si jo prisvoji. Dopisi. Im C'clja 21. novembra. (Veliko veselje) vlada mej nemškutarji in Nemci, kajti vršila se bo sodba nad slovenskimi gimnazijci. Izvršili so ti „Hochverrath an unserem deutscben Gvmnasium* kakor se je jeden profesorjev v sveti jezi izrazil. Čujte: peli so v imendan presvetle cesarice pri maši avstrijsko cesarslco liiimio slovenski. Zaradi tega nečuvenega zločina bode jih sedaj, kakor se čuje, cela vrsta izključena. Človek mora kar strmeti: smo li še v Avstriji ali smo že res v Bismarckaniji V Da bo kdo zaradi tega preganjan, dijak izključen, ker je v Avstriji pel avstrijsko himno, kaj takega še menda v Avstriji ni bilo! Razmere na našej gimnaziji so neznosne. Profesorji so skoro sami Nemci, ki se tresejo, če le čujejo slovensko besedo. Nemški dijaki ovajajo na vse pretege svoje slovenske kolege ter imajo organizovano ovaduštvo, da vsako malenkost spravijo na znanje nemškim profesorjem. Nusprotno imajo nemški profesorji „kneipe" s svojimi dijaki. Jeden, se ve da nemški dijak skočil je jedenkrat na kegljišči „zur griinen Wiese" „aus Hetz" iz okna mimoidočemu nemškemu profesorju na glavo. Zgodilo se mu ni nič. Nemški profesor ga je v razredu samo opomni!, naj se v prihodnje „anstiindiger" obnaša. (Kakor je nam stvar znana, bilo je tako: Gospod ravnatelj prepovedal je po dosedanjem običaji dijakom, da cesarske himne ne smejo slovenski peti. Dijaki se te prepovedi neso držali, rušili so disciplino. To stoji. Mi smo vselej zato, da se vzdrži disciplina, ki je v učiliščih neobhodna, pa smo odločni nasprotniki vsake skrajnosti. Da bi se zaradi tega, ker se je pela cesarska pesen slovenski, izključil le jeden dijak, bila bi več nego pretirana, več nego drakonična ostrost. Kljubu temu, da se dijaki neso držali discipline, da je bilo kipeče rodoljubje silnejše, nego pokorščina, moramo namreč biti vsi veseli, da še gori v srcih naše mladine avstrijsko čuvstvo in neumestno in kvarno bi bilo, ko bi se Celjskim nemškim kričačem na ljubo žrtvovali slovenski dijaki. Izključenje je sredstvo, katero se sme uporabljati le, kadar je neobhodno potreba. Pretirana ostrost pa nikdar nema dobrih nasledkov. Pomislitij pa je tudi, da je vsa stvar ma-lostna, le v očeh zagrizenih Celjanov, ki bi iz vsake muhe radi napravili slona, je gorostasna. Vidi se Celjanom, kako ozko je njih obzorje in kako slepa je njih strast. Zatorej, kdor neče posnemati Celjskih nemškutarjev, obdrži naj tudi pri tej priliki mirno kri. Uredn.) Iz Kamnika 21. novembra. [Izv. dop.] Dan na dan pričakuje se Že dlje Časa kak dopis iz Kamnika, toda zaman. Nehote usiljuje se nam misel, da kakor vse, tudi včasi dopisovalci spe. Nekdaj prijetnega socijalnega življenja v Kamniku poprijela se je zadnji čas mlačnost, katere vir popisovati ni namen današnjega dopisa. V kratkem hočemo nekaj besed izpregovoriti o tukajšnji uarodni čitalnici. Že dlje časa je preteklo, odkar to društvo ni priredilo nobene veselice. Temu odbor društva sam na sebi ni kriv, društvo ima dovolj spretnih močij, katere so že od nekdaj z veseljem sodelovale pri dramatičnih predstavah, ali žalibog, igralec zgublja veselje, če mora igrati večjidel praznim prostorom. Pa ako tudi to prezremo, je društvu oziroma odboru jako težavno postalo, kako igro spraviti na oder, ker se nežni spol brani sodelovati pri predstavah. Zakaj, naj molči sedanja zgodovina Kamniškega mesta tako dolgo, da pride boljša bodočnost. Ni se torej čuditi, da se je le z velikim trudom napravila v 15. t. m. v prostorih tukajšnje čitalnice veselica in tej naj bode v glavnem ta dopis namenjen. Pesni Nedvedov „Pozdrav" in Kocijančičevo „Slovo" pelo je pevsko društvo „Liratt precizno in se je posebno v prvi pesni odlikoval bariton-solo g. Malli-ja Dasta se pa ti pesni dobro izvršili je v prvi vrsti zasluga neutrudljivega društvenega pe-vovodje g. Tomažič-a, in disciplina pevcev. Igra „Mutec" igrala se je kljubu temu, da je bilo malo skušenj mogoče in da sta nastopili dve moči prvikrat na oder, — prav dobro. Spretnost gosp. Gregorja Slaboj ne, gosp, Jože S teleta in g. Jože Fajdige nam je že iz njih večletnega delovanja prav dobro znana. Gospo-dičina O. je tudi zdaj svojo nalogo izvrstno rešila, gospodičina M., katera je prvikrat nastopila, pokazala je, da je in da bo jako pripravna in dobra igralka; gospod šine, kateri je tudi prvikrat nastopil, je svojo nalogo primerno dobro izvršil. Kot 4. točka programa predstavljal se je „Celjski pot", krščen za spevoigro. Glavne naloge, kakor kovač (g. Tomažič), dijak (g. Malli) in Celjski pot (g. Binter), isto tako tudi uloge statistov izvršile so se v občno zadovoljnost, prouzročile so veliko smeha in odobravanja, in akoravno se je od neke strani slišalo, da ni umesten komični ta prizor na odru igrati, moramo to zavračati s tem, da ravno komični prizori za tukajšnje razmero najbolj ugajajo, naj se predstavljajo na odru ali pa v gostilni. Le zopet kmalu kaj jednacega! 5. točka programa bile so žive podobe z bengalskim ognjem. Prvo: „Sirota na materinem grobu", predstavljala je prav ginljivo gospodičina M., drugo, „Kaj pa tO? pa trojica: gospodičina »Mimiea Šlaker-jeva, g. Malli in g. Gregor Slabajna jako vrlo. kakor smo pričakovali, svesti si neutrudljivosti reditelja te točke g. Josipa S teleta. Potem bil je živahen ples do belega dne. Slednjič želimo le še to, da |bi slavni odbor čitalniški kmalu nam zopet priliko dal, v društvenih prostorih zabavati se, in da ne bomo imeli povoda vprašati: ima li čitalnica še svoje prostore, v katerih smo se nekdaj tako dobro zabavali, ali ne? — Društveniki naj se pa blagovoljno polnobrojno vsake veselice udeležujejo, da bodo odbor in igralci imeli veselje, prirejati veselice, in da se ne bo plačevala visoka najemščina za prazna prostora. Ker se ravno iz Kamnika dopisuje in ker se ni nadejati, da bi zopet v kratkem od tukaj kaj čitali, omenimo le še to, da je za šestmesečne prakse, katero je nastopil vodja okrajne žandarmerijske postaje g. Miha Bayer pri tukajšnji Bodniji, premeščen kot poveljnik tega zavoda stražmešter g. Rajko Peterlin z Bleda v Kamnik. Ta vest nam je bila tem prijetnejša, ker smo pred še ne dolgim časom imeli čast tega gospoda kot vrlega rodoljuba spoznavati. Svest si mej svojega delokroga si je po svojem vseskozi taktnem postopanji, svoji značajnosti, in solidnem vedenji tudi izven službe pridobil, ne le pri njegovih podložnih in ne le pri prebivalcih tukajšnjega mesta, temveč tudi pri onih celega okraja toliko zaupanja in spoštovanja, da se nam umestno zdi tem potom slavno deželno žandar-merijsko poveljnifitvo prositi, da blagovoljno posre- dovati izvoli, da se imenovani o priliki prestopa g. Baverja v državno službo, imenuje definitivnim poveljnikom tukajšnje okrajne žandarmerijske postaje. Gospodu Baverju pa, kojega izvrstne zasluge za javno varnost so nam in kompetentnim krogom dobro znane, želimo k njegovemu novemu delokrogu najboljši vspeh. Domaće wStvari. — (Klub narodnih poslancev) seje konstituiral. Predsednikom izvoljen je g. L. Svetec, podpredsednika sta dr. vit. Bleiweis in M urnik, zapisnikarja Klun in S teg nar. Danes ob 3. uri popoludne ima klub zopet sejo. V klub sta bila vsprejeta novoizvoljena poslanca gg. Hren in S t e g n a r. — (Deželni zbor Kranjski) pričel seje danes po slovesni sv. maši, katero je služil prost J. Zupan ob 11. uri dopoludne. Navzočnih je bilo vseh 37 poslancev. Deželni glavar grof Thurn prične zborovanje z nagovorom v slovenskem jeziku naznanjajoč važnejše predloge, kakor prenaredbo mestnega statuta in volilnega reda Ljubljanskega, nakup delnic za Kamniško železnico, premeščenje vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem, predlog o uravnavi direktnih in indirektnih priklad. Nadalje omenja velike nesreče, ki je zadela Gorenjsko po hudi uri in povoduji posebno okolu Kranj ske gore, pa tudi Vipavski okraj, da bode treba ukrotiti hudournike in Savo urediti. Opomni, da takih del ne zmore dežela, ter upa, da njo bode krepko podpirala država in da bode dotične ukrepe deželnega zastopa o tej zadevi gospod deželni predsednik krepko na me-rodajnem mestu podpirat Deželni glavar naglasa potem veliko dobrotljivost Nj. Veličastva presvitlega cesarja, kateri je po vodi poškodovanim na Kranjskem podaril po raznih krajih vkupe 900o gld., za kar mu zakliče hvaležno „Slava" in „Ilocb", v kar ves zbor navdušeno pritrdi. Nemški nadaljevajc zahvaljuje se deželni glavar tudi zasebnikom, ki toliko darujejo po vodi oškodovanim Gorenjcem in nazna- j nja, da bode deželni odbor zboru predložil poseben j predlog v tej zadevi. Svoj govor končal je slovenski i s trikratnim „Živio" in „Slava"! (Trikratni „slava" i ,,živk>" in hoch-klici!) Deželni predsednik baron ! Winkler slovenski in nemški pozdravlja zbor in iz-! raža upanje, da bode njegovo delovanje plodonosno. On da bode obravnavam sledil z največjo pozor-I nostjo in bode koristi dežele pri državi pospeševal, • vsaj jo blagor države zvezan z blagrom dežela. Vladnih predlog dosedaj ni, mogoče pa je, da v teku zborovanja katera dojdc. Novi poslanci knezoškof dr. Missija, Hren in S teg na i store" obljubo. Deželni glavar so spominja potem smrti poslanca Karola Rude ž a, kateri je bil za velike zasluge za kmetijstvo odlikovan z viteškim križem Fran Jo-sipovega reda. Po svoji mdosrčnosti in poštenosti je slovel Kari Rudež po vsej deželi. Blag mu spomin. Zbor v znak sožalenja ustane s sedežev. Nadalje se spominja umrlega g. Viktorja Smoleta, ki je zapustil za muzej Rudolfinum toliko premo ženja in vse svoje zbirke. Dežela bode skrbela, da bode v Rudolfinumu njegov spomin trajno ohranjen. Zbor ustane s sedežev. — Rediteljema se volita poslanca: Kersnik in baron Lichtenberg; ve-rifikatorjema: Robič in Dež man. —Finančni odsek: dr. Moše (načelnik), dr. vit. Bleivveis, Kersnik, Murni k, dr. Vošnjak, De tel a, dr. Poklukar, Dež m a u (namestnik), baron Schwegel, Luckmann in Šuklje. Šuklje dobil 11 slovenskih, 11 pa nemških glasov, drugi člani finančnega odseka voljeni so jednoglasno. — Gospodarski odsek: Detela, dr. Poklukar (načelnik), Pakiž, dr. Samec, dr. Papež, Obreza, baron Lichtenberg, Faber, vitez Gutmansthal (namestnik). — V pravni odsek: Mu mik, Grasselli (načelnik), Hren, Svetec, dr. Moše, Dež man (namestnik), dr. Mauer, dr. Papež, Faber. — Odsek za letno poročilo deželnega odbora: Šuklje, dr. Dolenc, RobiČ, dr. Sterbenec (načelnik), Deu, Faber, baron Taufferer (namestnik). — Peticijski odsek: Stegna r, Lavrenčič, Pfeifer (načelnik), baron Zois (namestnik), grof Auersperg. — Poslanec Svetec nasvetuje, da se presvetlemu cesarju izreče za toliko blagosrčno podporo, naklonjeno po vodi poškodovanim prebivalcem zahvala deželnega zbora in naprosi deželni predsednik, da to Nj. Veličastvu objaviti blagovoli, čemur zbor navdušeno z živioklici pritrdi. Prihodnja seja naznani se pismeno. — (Krajcarska podružnica „Narodne ga Doma" v Ljubljani.) Te dni prično se avstrijski deželni zhori; deželni poslanci snidejo se k tretjemu zborovanju cele sesije in bodo poslovali do Božiča. Ta dogodek, brez dvoma najvažnejši v našem notranjem političnem življenji, utegne najbolj vzbujati javno pozornost. Naravno tedaj, da se z njim pečajo malo da ne vsi avstrijski politični časopisi. Tudi naši slovenski časopisi spregovorili so Že o tem predmetu več ali manj, pozdravili slovenske deželne poslance. Pri tem razmišljavanji urine se tudi nam nehote sledeča misel. Bi li ne bilo primerno, da se narodni gg. deželni poslanci pri tej priliki spomnijo tudi na „Narodni Dom". Vemo in prepričani smo, da so o njegovi koristi iu po-membi za slovenski narod popolnem uverjeni. Podjetje snuje se že lepo število let in želeti bi bilo, da se čim preje tem bolje izvrši. Treba vsestranskega napora in velike požrtvovalnosti. Izumili so se že vsi mogoči načini, ki naj bi podjetje pospeševali Jeden teh je tudi naš, namreč z nabiranjem prostovoljnih doneskov na krajearske in desetkraj-carske knjižice „Narodnemu Domu" pomagati na noge. Zelo bi nam tedaj gg. deželni poslanci ustregli in stvar bi na slovensko prebivalstvo gotovo ugodno uplivala, ako bi hoteli skupaj zbrani storiti kaj v prospeh našej ideji, naročiti kaj knjižic in žrtvovati nekoliko za uresničenje te ideje, ki ima tako blag konečni namen. Razprodanih imamo sedaj 23 krajcarskih knjižic; zadnje dni smo dobili 22. knjižico pod št. 17 (poverjenik g. J. K.) iz Novega mesta in 23. pod št. 158 (poverjenik g. G. M.) iz Ljubljane. Razen tega došlo nam je tudi v pretečenem tednu zopet nekaj manjših svot, nabranih deloma na krajearske, deloma na desetkrajcar-I ske knjižice. Najtoplejšo zahvalo gg. nabiralcem za • njihov marljiv trud. (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) — (Ministerstvo za ukinbogočastje) { dovolilo je otroškemu vrtu v Gorici 200 gld. \ podpore proti temu, da smejo učiteljske kandidatko j vrt brezplačno obiskavati in imeti na njem po-j trebno vaje, da bodo mogle z zrelostno izkušnjo j vred opraviti tudi izpit iz vrtnarstva. — (Našega rojaka, slikarja Janeza : Šubica) imenoval je „Pfiilzer Landrath" v seji dne i 19. t. m. definitivnim učiteljem na umeteljno-obrtni , šoli v Kaiserslautern-u. .— (Gospod Anton Šlander,) vikarij v Celji, prezentovan je kot župnik v Slovenji Gradec. — (Kapa prouzročila smrt.) Ključarski učenec Ludovik Sajovic gospe Ahčinove šel je danes popoludne ob V22. uri ob Ljubljanici igrajoč se s svojo kupo, ki mu blizu Št. Peterskega mosta pade v vodo. Misleč, da jo bode že še kje ujel, teče doli ob vodi tako da pride do tovarne v Vodmatu, kjer je čez vodo napeljana žična vrv. Za vrv poprijemajoč se spusti v vodo in zagledavši plavajočo kapo, plane v vodo in valovi so ga požrli. Kakih 400 korakov izvlekli so ga pazniki iz prisilne delalnice že mrtvega. Vse poskušnje paznikov, h katerimi je tudi oskrbnik iz prisilne delavnice prihitel, da bi ga oživili, bile so zaman. Gospod oskrbnik iz prisilne delavnice je to nezgodo takoj naznanil. — (Ustrelil) se je pred par dnevi notar Schvvarzenberg na Vranskem. V Ljubljani in v Celji, kjer je prej služboval, bil je jako znana osoba. Denarne neprilike gnale so ga v smrt. — (Kmetijska potovalna predavanja) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v soboto 29. t. m. dopoludne v Ribnici, v nedeljo 28. t. m. dopoludne v Dolenji vasi, popoludne v S odrazi ci in v ponedeljek 30. t. m. popoludne v Loškem potoku. — (V poštnem prometu) se je ta teden uvedlo nekaj novega. Kdor odpošlje poštni nalog ali stvar po poštnem povzetji, more zahtevati, da poštno upraviteljstvo denarja ne dopošlje njemu v roke, nego da ga naj odda poštni hranilnici ali pa kateremu izmej javnih kreditnih zavodov; to se zgodi, ako se taka zahteva napiše na poštni golici. Zastran tega se izdado nove golice, na katerih bodo stale te le oponmje: „Adresat povzetne-poštne nakaznice je lahko od-pošiljatelj povzetnih stvari ali poštna hranilnica ali javen krediten zavod. V odstavek povzetne-poštne nakaznice more se zapisati le ime in stanovišče od-pošiljatelja ter prejemnika povzetne poslatve, vsota ter beležki uknjiženja. Za v nanje dežele mora od-pošiljatelj povzetne poštne nakaznice samega sebe imenovati za adresata povzetne poštne nakaznice." To se je dogovorilo mej avstrijskim in ogerskim trgovskim ministerstvom ter velja za poštno področje avstro-ogersko, bosensko in hercegovinsko. — (Tržaško podporno in bralno društvo) ^zahvaljuje se slavni družbi sv. Mohora za podarjene knjige. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 25. novembra. „Times" poročajo iz srbskega vira, da je kralj Milan sklenil, odpovedati se in odklonil prizadevanja prijateljev, da bi prestolonasledstvo pod regentstvom kraljice zagotovil svojemu sinu. OdloČil se je, da pojde na Francosko. Glede druge vesti, ki so jo priobčile „Times", da bode Avstrija skoro zasela Srbijo in tako zabranila, da bi Kara-djordjevič ne prišel na prestol, more se zagotavljati, da o takih namenih v odločilnih krogili Dunajskih ni prav nič znanega. Sofija 25. novembra. Knez brzojavil iz Caribroda vladi: V 24. dan t. m. popoludne ob 4. uri napal je sovražnik naš centrum. Ob 5 %U uri "bil je sovražnik v neredu odbit. Bolgarske predstraže stoje na ineji. Srbi ostavili so Trn. Dunaj 25. novembra. „Wiener Zeitung": Cesar imenoval je barona Krausa, določivši ga začasnim voditeljem policijskega ravnateljstva, namestniškim svetnikom na Dunaji. Amsterdam 25. novembra. V mnogobrojno obiskanem shodu socialdemokratov, mej katerimi je bilo mnogo žensk, govorilo se je ščuvalno proti vladi in proti kapitalu. Navstal je pretep, pri katerem so se stoli kot orožje rabili. 50 policijskih agentov razgnalo je z golimi sahlami zborovalce. Madrid 25. novembra. Kralj včeraj za davico zbolel. Kraljeva rodbina, ministri in zdravniki hiteli v Pardo. Zvečer se je zdravje zboljšalo. Napovedale so se javne molitve. 24. novembra. Pri siotim Ernatein, Kronberger z Dunaja. —De-jak iz Rudolfovega. — Ulrich, Ludvig z Dunaja. — Bian-kini iz Heke Pri .tti»Ii»>l: Moasborger. Lupini, Kolbl, Domfinkuš t Dunaja. — Dr. Pfeifer Iz Krškega. — Dr. Boehm z Dunaja. — Dr. vit. Guttmansthal iz Trsta. Pri «-«'pmrji MVMi,ri|»k 2" Telečje „ „ — (JO '• Koruza, H ... 6'30 Svinjsko „ „ — f)4 Krompir, B • • 2|86 Ivustruiiovu „ „ — 85 1 Leča, 8 - Pišanec ..... —145' Grah, " ... 8 — Golob...... — L 7 , Fižol, • • • 8 50 Seno, 100 kilo . . 2 05 Maslo, kgr. . — 90 Slama, „ . . . 1,96 Mast, — 7«» Drva trda, 4 Q metr. 7.60 i sprli friset „ mehka, „ B 550 Metooro logično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve- ' tv-iv? Nebo Mokrim« v in ta. o a cm 7. BJntraj 2. pop. 9. zvečer 724-46 mm. 728*51 mm. 726 24 mm. 2-4° C 8'2eC 5-8° C al, svz. si. j z. si. jz. jas. d. jas. obl. 0-00 udi Srednja temperaturi 5'S'', za 2 6" nad no:malom. dne 25. novembra t. 1. (Izvirno telegrafičur poročilo.) 'apirna renta......... Srebrna renta......... -Jata rent;........... 5% marčna renta......., London ....... ..... Srebro....... ... Napol. C. kr. cekini .......... Nemške marke . ■ 4°/0 državne srečke iz !. !>S" 1 350 gld Državne meči; o iz 1 186 1 100 gld Ogrska Jata renta „ papirna renta f>/„ ...... 5B/0 Itajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 6% 100 ^Id Zemlj. obe avstr. 4'/i0/u zlati zast listi Prior, oblig Klivabetiue t'apad železnic-. Prior. oblig Ferdinandove sov. železnice Kreditju- srečke ... 100 gld Rudolf;-ve srečke . 10 ., Akcije anglo-i.vgtr. banke 120 „ Traninivav-drtift. vel j 170 gld a. v Št. 17.211. Hazglas (698—1) mladeničem, vojaščini podvrženim. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora 188G. leta, h kateremu bodo klicani v letih 1866, 1865, 1864 in 1863 rojeni mladeniči, se javno naznanja: 1. Vsak tukaj prebivajočih, domaćih ali vna-njih mladenicev, kar jih bode k prihodnjemu rednemu novačenju poklicanih, mora meseca decembra 1885 pri mestnem magistratu se oglasiti. Kdor se ne oglasi, tistega zadenejo nasledki §. 42 vojne postave. 2. Vnanji, t. j. tnki, ki neso v Ljubljano pristojni, morajo k temu vpisu seboj prinesti popotne liste ali druge izkaznice. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo oglasiti stariši, varuhi in drugi pooblaščenci 4. Tisti, ki mislijo prositi ali začasnega opro-ščenja od vojaščine ali pa oproščenja od dejanske službe vojaške, imajo pri vpisovanji tukaj izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma. 5. Dolžnosti oglasa in drugim iz vojne postave izvirajočim dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni magistrat Ljubljanski, v 18. dan novembra 1885. Župana namestnik: V on čin a. l>ii«' 3., 4. In B>. decembru, hode v Marijini dvorani Kolfzcja ob O. uri dopoludne (uhod od južne strani) prostovoljna dražba pohišja, raznih železnih ognjišč in peči i. t. d. proti gotovemu plačilu. Kupec mora kupljeno blago takoj proč spraviti. (699—1) 82 gld. 35 kr. 82 _ 70 _ 11 s n 90 99 n 90 n 874 n — t — 125 m 65 n 9 i 99 B n 97 61 a 75 127 H 172 50 18 05 90 _ 10 n 104 — t 117 25 n 125 20 i 15 |5 15 10 • f, 50 n 177 n — » 17 tt 75 9.S n 25 n 188 ■ — » 1**1 ■ I i j ♦ i ♦ i A. RAIICHER-jeva zaloga čevljarskega blaga, Žid o v sik t* ulice »t. O, priporoča Sastreemu občinstvu svoje lastnoročno iz- (ielke čevljarskega blaga /.a gotopod«*, kosjm- in otroke v najlepših Izdelkih in po najnižjih cenah. — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (608—12) čevljev za dečke in deklice, ki se izjemoma po Jako znižan«*) cent razprodaje j o. ^ i m Najgotcvejše, urjhitrejše in najcenejše srodstvo čiščenje in zbo'1 sanje vina in popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNKT &c> C v Parizu, Lvonll, MarHeilln. To zajamčeno sredstvo t navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A. MAKTiiiAiuiu v Ejubliami; pisarna v Tavčar-Jevi palači. (587—15) I w ■ b li m ■"■ i V ^ B I Bi I B S i n m a ■ i Tekoče zlato in srebro _(za elačenje in zboljšanje okvirjev; lesenih, kovin* L*pj-J sklh, porcelanastih in steklenih stvarij; za pozreb-B| j renje kovinski., stvurij. Vsakdo jako hihko s tem ■j pozlati ali posrebrl vsako stvar. Cena steklenic! l gld. Proti gotovemd plačilu (tudi v pismenih g I znamkah) ali proti povzetju se dobiva pri Za. E^Feiih-u ml. v Brnu Moravsko). (G81—5J m ■ ■■■■■ ■ B B g 1 B ■ ■ ii iBurpndsko vino. I To fino in dolu-o Diir^iiiid- ^ sko vino Ogerske (francoske trte, S aasafeve v bblirhlh vinogradih na Ogerskeui prlpotOčaJo slavni g zdravniki zaradi ujoga inilobe S in izvrstnih BVbJstev p" i Želod- ^ ćevili bolesnih, pomanjka- nii krvi, osi bljenii, rllarr* i Jibe in rekonvalescenti i g izrednim vap< bom. — Zđravlluioa v Liodewiese (SJe- ^ zija, upni'aitija to vino že več kakor 15 let h' pripo* £ robi pose.bii. kol okropSujofie pri rekooValesceDoi. ^ Je<&i£i<> Kaloto mi Kranjsko ima (656—4) K LEKARNA TRNKOCZI" | zraven rotovža 7 Ljubljani. Velika steklenica velja 80 kr., 10 Bteklenic 7 gld. Po posti se pošlje najmanj 6 steklenic. Kislo zelje, dobro blago, po najnižji ceni prodaja JANEZ < ilit^M v s-»I«ti>sili, železniška postaja Znlog i>ri l.|ui»i.jitii.. (686—3) EnefLucas Bols, ustanovljeno leta 1575, katerih specijalitete: Curacao-Anisette, (Ciiracao-8ko aniško žganje) c. k. dvorni zalagatB-iji. k. nizozem. dvorni zalagatelji, Amsterdam, se dobi v prvih prodajalnicah v deželi. (534-10) ■ BestitDcijsti fluid pomnoženi, tudi konjski cvet imenovan, rabi za drgnenJe v krepilo ndov pri konjih. Ta cvet, mnojro let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedeleih plede učinka kot izboren skušen tor -jj priznan kot najboljši zi'-avileu in krepilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pngnninega, zabranjuje otrpnelost konj-8';ih udov ter služi v krepilo pn-d in v restitucijo 'očvrstenje) po kakem trudapolnem deln. Daljo rabi kot pndpiralno ^n ozdravijujoče sredstvo pri pretegn žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, olrnnenji v boka, v križi i. t. d., otekanji 11 o#, meh u rji h na nogah, izvinjenji, tisčanji od neilla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri vseh vranjih boleznih hiliali. 1 steklenica z rahilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rahilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaje in vsak dan razpošilja zdraviia s pošto na deseto: (655-4) .IM'B^ltV% TRIHOC%Y( zraven rotovia v Ljubljani. I ■ mm M 381etno preskušeno zdravilno sredstvo, sedaj svetovni izdelek. Mej mnogobrojnim! boleznimi, katere more prenašati človeški rod, imamo pa tudi zdravilo, katero mu pomaga v bolečinah in gA o/alravi. Pri vratnih, prsnih boleznih, boleznih Želodca in po-liisinjkanju krvi itd. je Ivana llofta sladili izvleček čudovito pomagal li. roSil nevarnosti. NjeKii Veličastvo kralj Kristijan Danski pravi; Bkusil sem na sebi in na mnogih mojih znancih z veseljem zdravilni upliv Ivana llofla. slsdnega izvlečka. ^|ega Veličastvo kralj saksonski pravi: Dobro je del kraljici materi. Akademije dale so Ivanu Hotni za njegovo izumitev zdravilnega sladnuga izvlečka kolajne in k'.ezi diplome dvornega založnika, vkupe 60 visokih odlikov:iiij. y7 let je minulo, odkar jo izumljeno to sredstvo, prednja že v 27.000 zalogah v'vseh delih sveta in 2000 Časnikov prinaSa zahvalo za zadohljeuo ozdiav-Ijenje iz \ seh dežel in v vseh jeiikih. Gosp IVAiir iPOFFtr, izumitelju in jeditniuu i/.delov.ttelju pristnih slad nih izdelkov, c. kr. dvoi/icmu založniku skoraj vseh vladarjev evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj, Oraben, Braunerstrasze 8. V Tolni, 17 junija 1885. Dnu 26. maja (lo-poslaui sladu; izdelki so se jako dobri pokazali. Več let trajajočo mučno kapljanje po eina, slast do jedi se je pOVOR uhi. Piosiin, pošjite mi z vračajočo pošto i!3 stekh-nic zdrav.Inejra piva iz sladnoga izvlečka, s spoitovanjem dr. IIu^o Rus t, c. kr. polkovni zdravnik 7. hazarskoga polka v Tolni na Ogerskem. V Kolirm na R., 2. julija 1885. Zahvaljujem se Vam iz vsega srca, da sem zopet ozdravel vsled uživanja Vašega zdravilnega, piva iz slad-nega izvlečka. Pet lat sem bolehal M aekej ho-lezni v želodoi in sem se ozdravil, ko sem porabil 85 steklenic Vašega skalnega piva. Martin Kaczmarek, gostilna pri levu. (691—2) Opiinilm. Slmlni izvlečki no ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. 1'riatni alurint izilulkl Ivanu IlulVa mora'o imtti varstv«uio /.immko Q)odol_o izumitelja Ivana llotta in jiodpia Ivana lloffa). « iiir lili IHiiiuJi: Zilraviluo ]>ivo iz slnilnoga izvlečka (t. zabojem in stokluiileaini): 0 Htuklei.ie «1(1. 3.H2, 13 Hteklunio K'1I. "-'^H, 2H stoklonio gld. 14.00, 118 stuklonlo glil. 20.10. — lvoneentrov.ini llađnl i/.vloćek: 1 flacon al.I. 1.12, pol llacona 7n l:r. — Slatina eoknlada: pol kiln I. gld. 2.4H, II. gld. 1.00. — Sludni I... i i 1 .< j 11 i v zavitkili u 00 kr., 30 kr. 'u 16 kr. — .flaii.} kot x(i tfUl. si- m- pošlje. Viio prudojalnico no za pruilujo na tlrnbno pooblatuouo z lito-i : .\ .i,: m i ■!, . : i . ]dakiitom. Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. V Kranji: Josip Dolone. V 1'ostojini: I)oxat & Dietrich. V Koćovji: Ed. IloiVniann. V Gorici: G. Cristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Kup. Engelspnrger. V Itiidolfoveni: Dominik Riz-zoli lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lekarna, knezo-škofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marek, Kupferschmidt. lekarja. J. Matić. V lieki: N. Pavaćić, F. Jechcl, G. Catti, lekarji. V Colovci: W. Thurmwald, lekar. V Mariboru: P. P. llolašek. V Huji: J. Kasimir. V Pulji: G. B. Was-sermann, lekar. V Trstu: Francesco S. Frinz, via Atiuedotto. Carlo Zanetu, J. Serravallo, lekar. V Ihdjaku: Dr Kumpf, F. Sclolz, lekarja, R. Cana-vall. \ Zadru: Orlatoforo Mazzocco. 3 8 M VI9 M v:- p M mm ŠBl n s g n ..-d M n Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z ni k ar. Lastnina in tisk _Xarotlne Tiskarne''