DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 107 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Helena Rožman PROGRAM SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA 2007‡2008 Slovensko etnološko društvo je v veË kot treh desetletjih svo- jega delovanja izoblikovalo trdne programske stalnice, ki so glavno, nosilno in povezovalno jedro strokovnih društvenih aktivnosti. S programom za obdobje 2007‡2009, ki je bilo oblikovano ob javnem pozivu Ministrstva za kulturo, Sloven- sko etnološko društvo ponovno dokazuje svojo ambicioznost ‡ tako z izjemno motiviranostjo Ëlanov kakor tudi z medna- rodno primerljivo kakovostjo in odmevnostjo ter aktualnostjo društvenih aktivnosti. Slovensko etnološko društvo nedvomno sodi med najaktivnejša strokovna društva na Slovenskem, njegovi programi pa imajo moËan vpliv tako na matiËno stro- kovno podroËje kot tudi na razvoj humanistike. Slovensko etnoloπko druπtvo je od Ministrstva za kulturo RS prejelo odloËbo πt. 0140-44/2007/6, z datumom 26. 3. 2007, s katero mu ta po predhodnem soglasju Ministrstva za visoko πolstvo, znanost in tehnologijo podeljuje status druπtva, ki deluje v jav- nem interesu na podroËju kulture in raziskovalne dejavnosti. Program, ki ga predstavljam v nadaljevanju, je nadaljevanje zelo uspešnega dela, ki so ga zaËrtali predhodniki, nabor programskih izhodišË, ki so bila prijavljena na poziv Mini- strstva za kulturo za programsko obdobje 2007‡2009, pa je v glavnem delo starega IO SED. Vesela sem, da sva bila s takrat še kandidatom za podpredsednika povabljena na usklajevanja programa in da mi je nekdanja predsednica omogoËila, da sem pri pripravi razpisne dokumentacije dejavno sodelovala in tudi na ta naËin dobila vpogled v dosedanje in prihodnje delovanje društva. V mandatnem in programskem obdobju 2007‡2008 so predvi- dene naslednje aktivnosti: I. Organizacija in izvedba izobraževanih vsebin • Evidentiranje oz. topografija neobdelanih in neobjavljenih etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etniËnem ozemlju • Mala šola etnologije • Etnološki veËeri • Etnologija in regije: Ljubljana ‡ mesto medkulturnega dia- loga oz. Dan etnologije (v letu 2008) II. Mednarodna dejavnost in udeležba na mednarodnih konferencah • Dnevi mednarodnega etnografskega filma (s podelitvijo plakete Nika Kureta v letu 2008) • Etnologija in zamejstvo • Slovenci na Hrvaškem ‡ dedišËina in sedanjost oz 10. vzpo- rednice med slovensko in hrvaško etnologijo ‡ mednarodni strokovno-znanstveni simpozij (v letu 2008) • Strokovna ekskurzija v »rno goro oz. strokovna ekskurzija v BeneËijo (v letu 2008) III. Promocijske dejavnosti • Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Mur- kove listine za pomembne dosežke na podroËju slovenske etnologije • Tiskovne konference ob izidu Glasnikov SED in publikacij v zbirki Knjižnica Glasnika SED • Posodobitev in ažuriranje spletne strani SED IV . Izdajanje publikacij na podroËju kulturne dedišËine • Glasnik SED • Knjižnica Glasnika SED Zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji je teža dvele- tnega mandata na programskem letu 2008, ki sta ga Evropski parlament in Svet EU razglasila za leto medkulturnega dialoga. V tem pogledu je treba poudariti posvet s strokovno ekskurzijo Etnologija in regije: Ljubljana ‡ mesto medkulturnega dialoga, ki bo sicer izveden 3. in 4. decembra 2007, a je hkrati uvod v pestro dogajanje leta 2008. Med najpomembnejšimi projekti dveletnega mandatnega obdobja pa bo nedvomno nadalje- vanje projekta Evidentiranje oz. topografija neobdelanih in neobjavljenih etnoloških in sorodnih zbirk, ki se hranijo zunaj pristojnih muzejev na slovenskem etniËnem ozemlju. Kot pro- gramska širitev projekta bodo izvedene delavnice z ljubitelji in strokovni posvet Vezi med ljubitelji in stroko, ki ga bomo organizirali v sodelovanju s SMD, z Društvom konservatorjev ter s Slovenskim etnografskim muzejem. Drug poudarek je na Dnevih etnografskega filma, ki so pro- gramska stalnica mandata, znotraj katerih bo v letu 2008 osno- vana tudi nagrada za dosežke na podroËju etnografskega filma ‡ Plaketa Nika Kureta. Naj poudarimo še strokovno-znanstve- ni simpozij 10. vzporednice med slovensko in hrvaško etnolo- gijo, ki ga bo med 24. in 27. aprilom 2008 organiziralo Hrva- ško etnološko društvo v soorganizaciji s SED. Delovna tema posveta je Komparacije, razvoj sosednjih etnologij. Posvet je med slovenskimi etnologi tradicionalno dobro sprejet, tako da naËrtujemo aktivno udeležbo najmanj 15 slovenskih etnologinj in etnologov. Oba projekta bogatita mednarodno dejavnost, znotraj katere zadnja leta zelo uspešno izvajamo projekt Etno- logija in zamejstvo. Glasnik SED bo tudi vnaprej izhajal v obsegu štirih številk letno, v letu 2007 v dveh dvojnih, v letu 2008 pa predvidoma dveh enojnih in eni dvojni. Z razgrinjanjem razliËnih tem v tematskih številkah ter objavljanjem tehtnih znanstvenih in strokovnih Ëlankov bo uredniški odbor ohranjal usmeritev Glasnika SED, ki so jo zaËrtali prejπnji uredniški odbori. Uredniški odbor in glavna urednica Knjižnice Glasnika SED bodo tudi v tem mandatnem obdobju sledili ciljem zbirke, ki so bili postavljeni v njenih zaËetkih. NaËrtujejo ohranjanje enakomernega razmerja med zborniki s posvetovanj in temat- skimi monografijami. Ohranjati pa želijo tudi trend objavlja- nja kakovostnih besedil, ki jih zaradi specifiËnosti drugje ni mogoËe objaviti. DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 108 Obdržali bomo uveljavljeno prakso, da Ëlani Društva po plaËilu Ëlanarine prejmejo publikacije, ki jih izda SED, brez dodatnih finanËnih obremenitev. Med promocijskimi dejavnostmi pa poudarjam le ureditev (2007) in nato sprotno ažuriranje društvene internetne strani. Ob predstavljenih programskih vsebinah pa bo ena pomemb- nejših nalog mandatnega obdobja, zlasti v letu 2007, skrb za ureditev pravnih podlag SED ‡ tu je mišljen predvsem statut, ki ga je treba uskladiti z zakonom o društvih in novim statu- som SED kot društvom v javnem interesu na podroËju kulture in raziskovanja. Slovensko etnološko društvo je bilo v zadnjem mandatnem obdobju, ko ga je vodila dr. Breda »ebulj Sajko, pobudnik tesnejšega sodelovanja med sorodnimi strokovnimi društvi ‡ dobro utirjeno sodelovanje želimo nadaljevati tudi v nasle- dnjih dveh letih. Velika pozornost bo namenjena tudi regionalizaciji, tako v širokem, upravnem vidiku ter njenem vplivu na delovanje SED v prihodnje, kakor tudi v notranjem, organizacijskem smislu. Društvo bo tudi v naslednjem mandatnem in programskem obdobju delovalo po ustaljenem redu; seje IO SED bodo vsako tretjo sredo v mesecu ob 14. uri in bodo, kot v preteklih letih, javne. Društvena pisarna je odprta vsak Ëetrtek med 11. in 13. uro. Ob koncu želim poudariti, da predstavljeni programski okvir dopušËa tudi širitve, v kolikor se bodo med Ëlani SED poka- zale iniciative zanje, vendar ob predpostavki, da so dodatni projekti financirani iz drugih virov. Naj zatorej izkoristim to predstavitev programskih smernic tudi kot povabilo vsem Ëlanom k Ëim aktivnejšemu sodelovanju v predstavljenih programih kakor tudi k sokreiranju novih vsebin in usmeritev delovanja Slovenskega etnološkega društva. Datum prejema prispevka v uredništvo: 6. 4. 2007 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Alenka »erneliË Krošelj MURKOVANJE 2006 Podelitev Murkove nagrade in Murkovega priznanja 2006 Pred 20 leti oziroma leta 1986 je bil v Glasniku SED, let. 26, št. 1‡2, objavljen Pravilnik za podeljevanje Murkovih nagrad. Ob 125-letnici rojstva Matije Murka, enega izmed zaËetnikov znanstvene etnologije na Slovenskem, je bil leta 1986 pravi Ëas tudi za ustanovitev stanovske etnološke nagrade. Pravilnik o podeljevanju se je spreminjal, tako so prvi nagrajenci prejeli Murkovo priznanje, med letoma 1994‡1999 smo slavili preje- mnice in prejemnike Murkovega priznanja in listine, leta 1999 pa je bila ob Murkovem priznanju kot najvišja stopnja nagra- jevanja uvedena Murkova nagrada. Leta 2004 je bila ponovno podeljena Murkova listina, namenjena tistim, ki skrbijo za strokovno podprte naËine ohranjanja etnološke dedišËine. Prvo Murkovo priznanje je bilo podeljeno leta 1988, prire- ditev pa je poËasi dobila tudi ime. Etnologinje, etnologi in druga javnost smo zadnjih nekaj let vabljeni na Murkovanje. Leta 2006 so nas sprejele kolegice s slovenske obale, pode- litev pa je bila v baroËni palaËi Belgramoni-Tacco, ki spada med najlepše baroËne arhitekture v mestu, v njej pa domuje naš takratni gostitelj Pokrajinski muzej Koper. V palaËi, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, so se muzejske zbirke zaËele oblikovati leta 1910. Prvi sedež muzeja je bil v samostanu sv. Klare, po prvi svetovni vojni pa je bil prenešen v sedanje pro- store. Direktorica muzeja je kolegica etnologinja Tina Puncer Novak, ki nas je prijazno sprejela in pozdravila tudi v imenu ObËine Koper. Slovensko etnološko društvo je v njegovih dopolnjenih 31. letih vodilo sedem predsednic in šest predsednikov. Najdlje ga je v dveh štiriletnih mandatih vodila dr. Duša Krnel Umek z Obale, prav tako v dveh loËenih mandatih pa ga je do konca marca 2007 vodila tudi dr. Breda »ebulj Sajko, ki je prisotnim namenila uvoden pozdrav in misli ob obletnici ‡ 20-letnici obstoja stanovske etnološke nagrade. Prireditev je povezovala avtorica priËujoËega poroËila, pope- strili pa so jo Šavrinski godci, vokalno-instrumentalna skupi- na, ki deluje kot sekcija pri Kulturnem društvu Franceta Bevka v Šmarju pri Kopru. S pesmijo so oznaËili zaËetek in konec slovesnosti in jo razveseljevali tudi med samo prireditvijo. Skupina, ki skrbi za del bogate kulturne dedišËine Istre, je bila ustanovljena leta 2000. Zbrali so se tisti, ki nekaj znajo ‡ vsi Ëlani pojejo in igrajo na domaËe izvirne ljudske instrumen- te, kot so se nekoË oglašali v ljudski glasbi Slovenske Istre: rimoniko triještino, škent, istrski bajs, klarin, pero od ruja ipd. Posebno pozornost posveËajo izdelovanju tradicionalnih ljudskih glasbil in zvoËil iz kanele (nonole, pišÊale, piskalÊe, Škrgadice ipd.), ki so bila v teh krajih pogosta, in igranju nanje. Doma so iz šavrinskih vasi v zaledju slovenske obale: Koštabone, Svetega Petra, Šmarij, PuË in Gažona. Namen delovanja skupine je odkrivati bogastvo in lepoto ljudske pesmi Slovenske Istre ter povrniti dostojanstvo nareËni besedi in igranju domaËe mužike, saj njihov repertoar sestavljajo ohranjene pesmi v slovenskem, italijanskem in hrvaškem nareËju. Z ljudskimi glasbili spremljajo petje kakor vËasih na svatbah in ob pustu. Igrajo tudi glasbo za razliËne plese, kot so šaltin, dopaši, šetepaši, mazolka ipd. Slišite jih lahko tudi s pomoËjo zgošËenke in kasete z naslovom Štiri goce godejo. Njihov vodja je Marjan Bažec. Poleg številnih nastopov v Sloveniji so Šavrinski godci gostovali tudi v Italiji, Hrvaški, Avstriji in NemËiji. Posebno odmeven je bil njihov nastop v palaËi OZN v New Yorku leta 2002. Ker je Murkovo nagrado v letu 2005 prejela mag. Inja Smer-