tlllllllllllllll lllllll III   lili ........................
llllllllllll IIIIMIIIIMMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII IMIIIMIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMK'111 IIMMIIIMIIMIIIIIM IIIMIIIIIIlllllll MII I IIMHIIIIIMilMIHII I llinmillUHMIIIIIIIIinillllimillllU llllllllll IIIIIIIIIM Ml Ljj
PEVSKI ZBOR NARODNEGA ŽELEZNIČARSKEGA GLASBENEGA DRUŠTVA „SLOGA“ V LJUBLJANI
PRIREDI
V PONDELJEK, DNE 11. JANUARJA 1926 OB 8. URI ZVEČER V DVORANI
FILHARMONIČNE DRUŽBE
KONCERT
POD VODSTVOM PEVOVODJE G. MIRKO PREMELČA IN S SODELOVANJEM OPERNEGA TENORISTA G. SVETOZARA BANOVCA, G. H. SVETELA IN TERCETA S HARFO NAR. ŽEL. GLASBENEGA DRUŠTVA „DRAVA“ IZ MARIBORA (G. LIIKEŠ FR. - HARFA, G. SKAČEJ T. - VIJOLINA, G. VESELI H. - ČELO).
SPORED:
A. Dobronič:	Kumovima ciganima
O. Dev	Tihi veter od morja
O. Dev:	Hrepenenje
Oelschlegel: Serenada	I
F. Lukež:	Ne jokaj ljubica
Kahnf:	Iztermezzo
V. Mirk:	Na trgu
E. Adamič:	Čez morje v vas
F. Marolt:	Ljubi konja jaše
Izvaja tercet Drave" s harfo
O
D
M
O
R
E. Adamič : Kedo dobi dekle ? E. Adamič: Ti in jaz E. Adamič: Oženil se bom
Rubinstein: Leskeče rosa Brahms:	Zvestoba
E. Adamič: V samostanu
E. Adamič: Lucipeter ban
Poje g. Sv. Banovec, pri klavirju g. H. Svetel
Moški zbor s spremlje-vanjem lesnega okteta in harfe
SEDEŽI PO 25, 20, 15, 12 IN 10 DIN. STOJIŠČA PO 6 IN 4 DIN.
VSTOPNICE V PREDPRODAJI V MATIČNI KNJIGARNI TER PRI VEČERNI KONCERTNI BLAGAJNI
  Hill lili M lllllll IIIM Mllllllllllllllllirl MIHI I IIIIIIIIIIHIIIlUlii I iffl
r
Puna srca, pune čaše vina, Ispijmo ju sad u zdravlje sva m a Kumovinia ciganima.
Zbogom osla j, zbogom pošli. Zbogom čergo za na vjek!
Kumovima ciganima.
Čergo moja, čergice, od eadava platna,
Ti si meni miliga Od srebra i zlata.
Gudi, gudi gudalo
Povrh tankih žica,
Usta so nam prepuna Sladanih pjesmdca. Kumovima ciganima, svima.
Tihi veter od morja.
(O. Župančič.)
Tihi pala vzdramila lepa moja vzdramila vzdramile
veter od morja, rosa z javora; se ljubica, Mandiča, se ljubica, se rožice.
»Dobro jutro Manddca,« jo pozdravi rožmarin; a rudeči nagerlin, nagne se ji prav do ust. Da sem jaz ta nagerlin . .
Hrepenenje.
(O. Župančič.)
Burja, burja po dolini, moja ljubica v daljini; daj nevihta mi peroti, da ji poletim nasproti.
Solnce, solnce na višini, moja ljubica v daljini; solnce daj oči mi zlate, da jo uzrem čez hrib in trate.
Na trgu.
Noč trudna molči,
nezamudna beži
čez mestni trg luna sanjava.
Vse v mraku mirno,
na vodnjaku samo
tih veterc z vodoj poigrava.
Noč trudna molči,
nezamudna beži
čez mestni trg luna sanjava.
In ruši pokoj
moji duši nocoj,
brezskrbno pa ljubica spava.
Čez morje v vas.
(Iz Štrekljeve zbirke.)
Napaja pubič ltonjče tri, oj 'konjče tri per silnam murječi. Ga zamerka Kralova, kraliča zamurščega:
»Pridi pubič k mene ves, oj čez silno murječe."
»»Kak bom prišu tebi ves,
oj čez silno murječe,
po dni ne smem. v noči ne znam
čez silno murje plavali.«
Ti bom poslala sveče tri, sveče tri zasukane, prva bo ti svetila, keder v bjirlto sedel boš, druga , bo ti svetila,
'der po murji plaval boš, treča bo ti svetila,
'der v belo poste! legel boš
Ljubi konja jase z Radgonskega grada, na konjiči nese sivega sokola.
Ljubi konja jase.
(Iz Štrekljeve zbirke.)
Za klobučkom nosi vejo rožmarina, konjič zahrzgeča, rožmarin raze veča.
»Ljuba moja draga, kam bom ja s konjičem?' »Ljubi moj predragi, v mojo belo stalo.'
Ljuba nvoja draga, kam bom z rožmarinom? :
»Ljubi moj predragi, v moje bele nadra.««
ODMOR ---------------------
Kedo dobi dekle?
(Belokranjsko narodno besedilo.)
Izvir voda izvirala, zlatu krunu izbacala. Polak nje je šaran sanduk, u san d uku lepoj Mara. Lepoj Mara pregovara:
K oj bi mene jotvorio, njegova bi ljuba bila.*
Onud idu tri tesara, koji nose, jotvoraše, jotvoraše, nemogaše, lepoj Maru ostaviše. Lubav mleko zadojila.
Onud idu tri piastira, koji nose, jotvoraše, jotvoraše, nemogaše, lepoj M aru ostaviše. Lubav mleko zadojila.
-Ljuba moja draga, kam bom ja s sokolom?4 »»Ljubi moj predragi, v mojo svitlo kamro.
Onud idu tri junaka, koji nose, jotvoraše, jotvoraše, jotvoriše, lepoj Maru polubiše. Lubav mleko zadojila.
Ti in jaz.
(Davorinov.)
Cvetni vrt, večerni kras, luna sije v polje.
Luna hodi k cvetkam v vas, čriček poje v nočni čas.
Ti in jaz sama, sama ...
Oženil se bom. .
(Koroško narodno besedilo.)
Jes mam tri ljubice, vse tri bogate.
Ena ina tolarje, druga dukate, ena ma rinčico, druga koravde, tretja ima jopico, drobno na bavde.
Jes se pa Ženu bom, kaj mi je začeta.
Ktero teh lubic treh hočem jes vzeti?
Vzev bom pa kaj eno, vzev bom ta mvajši, ta najbolj ljubi me, mam jo najrajši.
-ji
Leskeče rosa .
((i. v. Boddien.)
Leskeče rosa tja v zvezdnato noč in mesec po nebu sprehaja se... a slavček pa sanja v zelenju, vso trato poljublja čaroben mrak.
Nad njimi vigred sanja sladko, midva sva sama med njimi...
Pomlad — kako si prelepa res!
Da, to vse je nebeško — prekrasno!
Ob roki cvetoča ljubezen ...
ter s poljubom prvim v nebeški vsemir
in sanjam sladkim verjeti zares —
da na veke tako bi bilo ... ah — na veke . .
V samostanu.
(K. Peteriin-Petruška.)
V zvezdah nebo . . .
V noči srebrni, v obleki črni, menihi gredo. Zvona doneči glas, lužic migljanje, • molitev šepetanje v polnočni čas.
Mir naokrog, poln sladkosti, poln skrivnosti prihaja Bog . ..
Kaj stojiš? Kaj strmiš, duša neverna? Milost neizmerna je tu! Padi pod križ!
V zvezdah nebo ...
V noči srebrni, v obleki črni, menihi gredo.
veke!...
Zvestoba!
(Robert Reinick.)
>V dno morja, v dno morja — potopi bolest, v dno morja, nežni moj otrok!' —
Da, kamen ostane na morskem dnu, bolest, bolest pa — nikdar!
,>ln ljuba v, to ljuba v, ki jo v srcu imaš, njo zatri, nežni moj otrok!
Če utrgaš cvetko, uvene pač, le ljubäv, le ljubäv nikdar!
Če zvestoba je'bila beseda le, naj vihar jo ponese seboj!
O, mati! Če skalo razdene vihar, le zvestobe nikdar, nikdar ne stre!...
Lucipeter ban.
' (Medjimursko narodno besedilo.)
Rase, rase vinska rozga, rozga zelena,
na njej rase sladko Vince, vino čerleno.
Njega toči krčmarica mlada Katica, njega pije Lucipeter, varaždinski ban.
Njega kara kralj Matiaš, zemle gospodar.
Ne karaj me kralj Matiaš, zemle gospodar!
Da bi vid,el^krčniaricu, lepu Katicu, ii bi zapil celu Pestu i pol Budima.
Ti bi zapit vrana konja, srebrom kovana, i to ne bi bilo dosta ni za jedan dan.