-I/o ■o im ■in -c-» iE- Več denarja za sanacijo Z ženskami ni šale niti onesnažene zemljine str. 6 pri nogometu str. 41 90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let □ MM Nagradna križanka str. 53 Št. 31 / Leto 68 / Celje, 4. julij 2013 / Cena 2,50 EUR Barve spremenijo dom. Kriza je lahko priložnost t4, 34 Če imaš spretne roke in veliko zamisli, gotovo. Lahko sam kaj izdelaš ali prenoviš star predmet, namesto da bi ga zavrgel. Počitnice so čas, ko se tudi otroci učijo, kako lahko ustvarijo kaj posebnega, kar nima nihče drug. S takšnimi znanji jim bo gotovo lažje v življenju. Ali pa bomo čez nekaj let o njih pisali kot o najboljših inovatorjih! NASA TEMA i Protesti zoper davek na nepremičnine str. 16-17 Ob prehodu meje odslej le en po stanek str. 2, 3 CELJE Klasju grozi stečaj str. 5 PREBOLD Zaposleni stavkajo, varovanci doma zaskrbljeni str. 7 INTERVJU Zmago Sagadin: Medalja je dosegljiva F Tfi t n str. 45 VELENJE \ > / k W J Foto: SHERPA Skok čez kožo za rudarske novince str. 37 Dvoumna novost Zakona o prekrških? str. 22 ZA ZDRAVJE Posmrtno darovanje organov str. 52 Pošljite SMS na 4246 § s ključno besedo NASVET! s Čaka vas jasnovidna Kara, £ ki vam pove vse o vašem 0T zdravju, financah, ljubezni, 3 Splošni pogoji storitve na ujuuuj.4e9enus.com. prijateljstvu ... 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Ko bom velik ... Se spominjate tistih davnih priponk z napisom Ko bom velik, bom carinik na Kolpi? V časih pred osamosvojitvijo so dražile takratno oblast in bile na nek način preroške, čeprav se tega takrat še nismo povsem zavedali. Želeli smo predvsem stran od balkanske zmede, v evropsko lepšo prihodnost. Ta se nam je nasmehnila z vstopom v Evropsko unijo, vsaj tako smo takrat verjeli. In s tem smo dobili tudi carinike na Kolpi, Sotli in še kje, ki so do pred dnevi s policisti skrbno nadzirali južno mejo šengenskega območja. Ta se sicer z vstopom Hrvaške v EU ni premaknila, so se pa sprostili carinski postopki na meji. Zdaj smo vsi del velik evropske družine ali kot je v anketi za slovensko televizijo izjavil eden od južnih sosedov, ki ga vstop očitno ni tako zelo navdušil: »Zdaj bomo potonili skupaj z vami...« Res razlog za praznovanje... Morda paje čas za nove priponke v stilu Prijatelja spoznaš v nesreči. Je pa najmanj ena pozitivna plat vstopa Hrvaške v EU tudi za navadne državljane Slovenije. Vsi tisti, ki se vsako leto v kolonah odpravijo na dopust k sosedom, bodo odslej prispeli hitreje, brez zoprnih vprašanj carinikov in morebitnih pregledov prtljažnikov. S seboj bodo lahko nemoteno peljali velike količine živil in pijače - kar so mnogi že sicer počeli, če jim niso na meji preveč zakomplicirali »prostegapretoka«. Tisti, ki smo bolj domačijsko razpoloženi ali menimo, da pri sosedih ne doživimo ravno vrhunskega dopusta, se s tem ne bomo obremenjevali. Raje bomo preračunavali, kako se bo višji DDVpoznal na položnicah in v družinskih proračunih in kje bi lahko še kaj privarčevali. Morda ravno pri dopustu, čeprav si je vsaj krajši predah treba vzeti tudi v teh negotovih časih. Pa bo, kar bo. Zakaj bi nas že zdaj bolela glava, kaj bomo storili z novim letom, če bo začel veljati nov davek na nepremičnine? Morda pa sploh ne bo tako, kot se obeta. Pripomb in negodovanja je namreč toliko kot že dolgo ne pri kakšnem drugem predlogu zakona. Kako tudi ne! Že moj skromni izračun kaže, da bom plačevala za svoje stanovanje po novem več kot 100 evrov davka, kar je za sto odstotkov več kot doslej. Kljub temu je ta znesek v bistvu malenkost v primerjavi z izračuni za hiše, zemljišča, poslovne prostore. Bodo trg preplavile ponudbe za prodajo nepremičnin, ker ljudje ne bodo zmogli plačevati davkov? In kdo bo lahko kupil vse te hiše in zemljišča? Skrbijo tudi izračuni za lokale in trgovine, ki so doslej v mestnem jedru plačevali precej manj kot veliki trgovci na obrobju, v prihodnje pa bodo lahko visoki davki povsem oklestili ponudbo v mestu, ki je že sicer klavrna. Si bodo pa roke meli v večjih trgovskih središčih, kjer bodo glede na zdajšnje nadomestilo za stavbno zemljišče precej na boljšem. In v čem je smisel predloga, da morajo občine plačevati za vse javne objekte, s čimer bi denar prelagale z enega kupa na drugega, saj bodo dobile del pobranih davkov nazaj v proračun? To vedo samo predlagatelji, ki menijo, da bo nov davek pravičnejši. Ponekod bi bil red res potreben, saj izračuni kažejo, da so med občinami zdaj nenormalne razlike in da ponekod nadomestila občine skorajda ne zaračunavajo. Njihovi občani pa kljub temu pričakujejo, da bodo imeli urejeno komunalo, ceste in še kaj. Kar pomeni, da jim to na nek način financirajo drugi. Skratka, zmeda je velika. Ob tem so svoj glas povzdignili tudi predstavniki Cerkve, ki bi z novim davkom morala plačevati tudi za verske objekte. Nihče torej ne bi bil izvzet, ko bi bilo treba polniti vse bolj prazno državno malho, čeprav naj bi kardinal Franc Rodepremierki ob obisku v Vatikanu dejal, naj ne išče denarja tam, kjer ga ni. Se strinjam, tudi jaz ga nimam ali ga imam vse manj, zato naj me država pusti pri miru. Tako kot večino tistih, ki vse bolj zategujejo pasove, pa izgleda, da niti to ne pomaga več. Lukenj na pasu je zmanjkalo, izboljšanja pa ni na vidiku. Ob prehodu mej Meja med državama še naprej ostaja šengenska meja, bo pa njen prehod za državljane unije hitrejši in enostavnejši zaradi skupne mejne kontrole. Potniki se bodo zaradi vstopne in izstopne kontrole obeh držav ustavili samo enkrat in ne več štirikrat kot doslej. Vodja oddelka za državno mejo in tujce pri Policijski upravi Celje, višji policijski inšpektor Janez Ilek, pojasnjuje, da v potovalne dokumente državljanov Republike Hrvaške pri prestopanju meje s Slovenijo policistom ni več treba odtisniti schen-genskega vstopnega žiga. Poleg tega za vstop v šengenski prostor ne potrebujejo potnega lista, v države članice EU lahko potujejo z osebno izkaznico. Meja med državama še naprej ostaja zunanja šengenska meja, kjer do priključitve Hrvaške v šengensko območje način vstopa v prostor še naprej ureja schengenski zakonik. Slovenska policija bo tako še naprej izvajala vse naloge njenega varovanja, ljudje pa bodo še naprej srečevali skupne mešane patrulje slovenskih in hrvaških policistov, ki bodo patruljirale na obeh straneh meje. Potnik pa se bo odslej pri prehodu meje ustavil le enkrat na enem od mejnih prehodov, kjer bosta slovenski in hrvaški policist mejno kontrolo opravila skupaj. Več varnosti Na območju Policijske uprave Celje so letos prehod v šengenski prostor zavrnili 110 državljanom tretjih držav, kar 80 odstotkov je bilo državljanov Hrvaške. Med razlogi za zavrnitev njihovega vstopa so bili najpogosteje neurejeni ali pretečeni dokumenti in nepravilnosti, povezane z njihovimi vozili. Število zavrnjenih državljanov ob vstopu Hrvaške v unijo se bo po besedah Ileka bistveno zmanjšalo. Ker je Republika Hrvaška 1. julija prevzela nalogo va- rovanja zunanje meje Evropske unije, se bo izboljšala varnostna situacija na mejnih prehodih, tudi na tako imenovani zeleni meji. Ilegalne migracije se bodo nadaljevale Po besedah Ileka slovenska policija pričakuje manj ukrepov po tako imenovanem šengenskem informacijskem sistemu, ki se nanašajo na iskanje oseb, vozil, orožja, denarja z razpisi oziroma tiralico. To ne pomeni, da bodo vsi problemi kar izginili. »Povsem normalno je, da bodo organizatorji tihotapljenja oseb, orožja in mamil v šengenski prostor delovali naprej. Statistični podatki o številu ilegalcev na območju Obsotelja so letos v porastu. Smo pa bili letos med drugim policisti uspešni pri prijetju skupine 34 ilegalcev, ki so s pomočjo lestve poskušali čez Sotlo priti na območju Rogatca.« TV Vstop Hrvaške v Evropsko unijo so pozdravili tudi v občinah na slovenski strani meje. Občina Rogaška Slatina je južnim sosedom dobrodošlico izrekla na mejnem prehodu Rajnkovec - Mali Tabor, kjer je v sodelovanju s hrvaško občino Hum na Sutli v ponedeljek pripravila pestro dogajanje. Kmetice in vinogradniki z obeh strani meje so bogato obložili stojnice, okoli katerih se je trlo Slovencev in Hrvatov. Upajo, da bodo ponovno zaživeli kot v starih časih, ko jih še ni ločevala državna meja. (Foto: Občina Rogaška Slatina) Dokumenti nujni! Ko boste potovali na Hrvaško, tudi v prihodnje ne boste smeli pozabiti na dokumente, in sicer na veljavno osebno izkaznico ali potni list, tako kot velja za ostale države Evropske unije. Priporočajo tudi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SKEDA v!/g m E [MU BIE 16 | 27 ta ES 14 | 27 14 | 27 Najprej na 31 prehodih Na meji Slovenije z Republiko Hrvaško je 57 mejnih prehodov, od tega 17 za mednarodni cestni promet, 8 za mednarodni železniški promet, 10 za meddržavni promet in 22 za obmejni promet. Policiji obeh držav sta se dogovorili, da z dnem vstopa Hrvaške v Evropsko unijo skupno mejno kontrolo opravljata na območju Republike Slovenije na 31 mejnih prehodih, med drugim tudi na mejnem prehodu za meddržavni promet Imeno/Miljana in na mejnih prehodih za obmejni promet Rajnkovec/Mali Tabor, Podčetrtek/Luke Poljanske in Sedlarjevo/Plavič. Postopoma bosta skupno mejno kontrolo uvajali na 11 mejnih prehodih, med drugim tudi na prehodih za mednarodni promet Dobovec/Lupinjak in Bistrica ob Sotli/Razvor ter na prehodu za meddržavni promet Rogatec/Hum na Sotli. Skupne mejne kontrole pa državi ne bosta uvedli na 9 mejnih prehodih, med drugim tudi na mejnem prehodu za mednarodni železniški promet Rogatec/Hum na Sotli in Imeno/Kumrovec. AKTUALNO 3 e odslej le en postanek Takih pregledov na meji s Hrvaško v prihodnje ne boste več deležni. (Foto: TimE, arthiv NT) S 1. julijem meja med Slovenijo in Hrvaško ni več zunanja, ampak notranja med državama članicama Evropske unije. Hrvaška je namreč postala članica EU. Ugotavljali smo, kaj to pomeni za lažji in hitrejši prehod meje, za dopustovanje pri sosedih ter za življenje ob meji. Pretok blaga Potniki bodo blago, kupljeno na Hrvaškem, prinašali v Slovenijo in ostale države članice EU brez plačila dajatev. Enako bo veljalo tudi v obratni smeri. Ob prehodu meje s Hrvaško potnikom ne bo več treba prijaviti gotovine in drugih plačilnih sredstev, prav tako ne bo več nadzora nad prenosom hišnih živali, rastlin, živil ipd. Kljub temu bo na potovanju treba upoštevati prepovedi in omejitve glede posesti in prenosa drog, psihotropnih snovi, orožja, streliva, pirotehničnih sredstev in predmetov kulturne dediščine. Klici z dopusta občutno cenejši Z vstopom Hrvaške v evropsko družino je mobilno gostovanje občutno cenejše, saj je usklajeno z evrotarifo. Ta se je s prvim julijem še dodatno znižala, tako da je pocenitev gostovanja na Hrvaškem še občutnejša, kot bi bila sicer. Trošarinski nadzor Prost pretok blaga čez državno mejo je v določenih primerih še vedno pod tako imenovanim trošarinskim nadzorom. To pomeni, da promet z naftnimi derivati, s tobakom in z alkoholom policisti nadzirajo na mejnih prehodih ali v notranjosti države. Nadzor nad omenjenim blagom pa izvajajo tudi mobilne carinske ekipe. Storitev Odhodni klici Sprejeti klic Poslani SMS Paketni prenos podatkov Cene v EU, vključno s Hrvaško od 1. 7. 2013 0,2928 EUR/min 0,0854 EUR/min 0,0976 EUR 0,5490 EUR/MB ANKETA Več druzenia Ali prebivalci blizu hrvaške meje pričakujejo, da se bo v prihodnje kaj spre-■ - ■ - menilo glede odnosov s sosedi in povezavami med državami? O tem smo vprašali ljUdi nekaj sogovornikov iz Obsotelja. Nada Vindar, vaščanka Sedlarjevega: »Niti ne vem povsem natančno, kaj vse nam delno odprtje meje s Hrvaško prinaša, bomo videli. Osebne listine bomo morali pokazati tudi v prihodnje, torej na našem mejnem prehodu v Sedlarjevem ne bo prav velike spremembe. Ne vem, če je trenutno na hrvaški strani za slovenske kupce kaj po ugodnejših cenah, mogoče bodo imeli več koristi tisti hrvaški občani, ki pri nas kupujejo predmete večje vrednosti. Povračila davka na dodano vrednost seveda ne bo več. Meja na Sotli bo za pretok blaga vsekakor bolj odprta. Moram pa povedati, da je bilo osebje na mejnih prehodih do občanov že doslej korektno.« Tonči Babič, aforist iz Bistrice ob Sotli: »Po delnem odprtju meje na Sotli bo zagotovo več druženja med ljudmi, kar je dobro. Več pretoka blaga in idej bo, mogoče tudi več kruha za marsikoga. V naši občini je za občane z obeh strani meje vsakoletno skupno srečanje ob mostu, ob reki Sotli, ki je bolj folklornega značaja, vendar ljudje z obeh strani meje to sprejemajo kot nekaj dobrega. Vsekakor si na obeh straneh meje zaslužimo boljše življenje.« Erna Ferjanič, slikarka iz Rogaške Slatine: »Tudi za širitev stikov na področju kulture je odpiranje meje na Sotli zelo pozitivno, tako za stike med umetniki kot med ustanovami. Pri postavljanju razstav so bile doslej precejšnje težave, saj so bila potrebna mednarodna dovoljenja, tako kot je bilo za Avstrijo in Italijo pred našim vstopom v Evropsko unijo. V času nekdanje države smo bili ljudje ob meji bolj v medsebojnih stikih, meja je ljudi precej ločila. Odpiranje meje je za vsakdanje življenje ljudi na obmejnem območju vsekakor zelo pomembno.« V primerjavi s cenami, ki so veljale pred prvim julijem, je sedaj gostovanje v hrvaških omrežjih nižje tudi za več kot 80 odstotkov. To bo gotovo še dodatno razveselilo vse, ki bodo letošnji dopust preživeli na jadranski obali. Kot so sporočili iz treh največjih ponudnikov mobilne telefonije pri nas, je to, ena največjih in najpomembnejših znižanj cen v zgodovini. LK V prihodnje bodo naši in hrvaški policisti skupaj nadzirali nekatere mejne prehode. (Foto: Občina Rogaška Slatina) Carinski nadzor se seli v notranjost drŽave Jože Kralj, kmetovalec iz okolice Bistrice ob Sotli: »Pred razpadom Jugoslavije je bil za nas glavni trg Zagreb, kmetovalci so večino pridelkov prodali čez republiško mejo. Vstopa Hrvaške v Evropsko unijo se vsekakor veselimo, saj predstavlja Zagreb milijonski trg, kar pomeni veliko priložnost in izziv za različne pridelke, tudi trg za vinogradnike in kletarje. Laže naj bi bilo tudi za kmetovalce, ki imajo zemljo na obeh straneh meje.« BJ, foto: arhiv NT Za slovensko carino meje s Hrvaško, kot pojasnjuje Igor Robar iz Carinskega urada Celje, v carinskem smislu ni več. Za potnike in voznike bo veljal skupni slovensko-hrvaški policijski nadzor, šengenska meja se namreč še ni premaknila. Čez slovensko-hrvaško mejo je zdaj prost pretok blaga brez carinskih formalnosti. Kot še dodaja Robar, na mejnem prehodu potnikom ne zastavljajo več vprašanj, kaj imajo za prijaviti carinikom, koliko denarja nosijo s seboj, ali imajo ustrezne dovolilnice za vozila in dokumente za blago, ki ga prevažajo. Ne pregledujejo več vozil, prtljage, dokumentov in blaga. Carinska uprava ob tem še posebej poudarja, da to nikakor ne pomeni, da na carinskem območju ne bo več nadzora nad tihotapljenjem blaga ali drugimi nezakonitimi ravnanji. Nove pristojnosti Carinska služba ima mobilne carinske enote, ki jih lahko že zdaj opazite v notranjosti države, na primer na avtocestnem postajališču Lopata. Uslužbenci teh enot lahko kjerkoli v Sloveniji ustavijo osebno vozilo, ga preiščejo, pregledajo prtljago, legitimi- rajo voznika in potnike ter preverijo vinjeto. Na ta način po besedah Robarja učinkovito preprečujejo morebitna kršenja carinskih predpisov že v notranjosti države. S 1. julijem so se te mobilne carinske enote le še močno okrepile, saj so med drugim dobile nove pristojnosti, carinski nadzor pa se je tako prestavil z meja v notranjost države. Naloge, ki so jih zaposleni v carinski službi prevzeli, so izvršbe denarnih nedavčnih terjatev, naloge na področju trošarin, pristojnosti pri pobiranju okoljskih dajatev in nenazadnje nadzor nad uporabo vinjet. Ukinjena Carinska izpostava Rogatec Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo so ukinili nekatere organizacijske enote, med njimi tudi Carinsko izpostavo Rogatec, ki je imela pod svojem okriljem osem mejnih prehodov. V Carinskem uradu Celje so od leta 2009 načrtno zmanjševali število zaposlenih na južni meji. Združevali so mejne izpostave in carinike prerazporejali v druge organizacijske enote. Vsi zaposleni so tako po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ohranili zaposlitev. ŠO Zelena meja še naprej z zapornicami Za lastnike, ki imajo nepremičnine na obeh straneh meje, so zapornice na tako imenovani zeleni meji še vedno zaprte. Režim torej ostaja nespremenjen, prehod pa je možen le s ključem ali šifro za odpiranje zapornice, ki sta dodeljena na podlagi posebnega dovoljenja. 4 GOSPODARSTVO V iskanju prodajnih hitov V Saša regiji med 12 prijavljenimi inovacijami pet zlatih Inovacije v Saša regiji tokrat niso presenetile. Na vrhu, med zlatimi, znova najdemo uveljavljena inovacijska imena iz Gorenja, BSH Hišnih aparatov in premogovnika, ki tudi na državni ravni posegajo po najvišjih priznanjih. Vendar, kot se je izrazil predsednik ocenjevalne komisije Bojan Stropnik, je letos prišlo do posrečene situacije: »Število predlogov niti ni veliko, je zlata sredina zadnjih let, a je kakovost prijavljenih inovacij izjemno visoka. Že doslej je bila izjemna, predlogi so vse bolje pripravljeni, zapisani in predstavljeni, tako da ima komisija po eni strani težje delo, po drugi pa lahko bolj kakovostno ocenimo inovacije. Ker smo spet prejeli samo profesionalne predloge, bi bilo po moje za popestritev zelo zanimivo, če bi dobili še kakšen inovativen predlog posameznika.« Ročni mešalnik in multi talent Dve zlati priznanji sta pristali v rokah inovatorjev iz nazarskega podjetja BSH Hišni aparati. Obe inovaciji so razvili v razvojnem oddelku, pomenita pa predvsem izboljšanje že obstoječih aparatov. Prvo zlato je romalo v roke avtorjem ročnega mešalnika nove generacije MFQ36-Ergomixx, s katerim bodo v Hišnih aparatih povečali tržni delež v srednjem segmentu ročnih mešalnikov v Evropi. »MFQ36 združuje več funkcij obdelave živil: Predsednik komisije Bojan Stropnik stepanje, vmešavanje, gnetenje, sekljanje, drobljenje, mešanje in penjenje. Inventivnost se kaže v visoki stopnji tehnične zaščite na področju posameznih ključnih značilnosti izdelka. Izboljšan, močan in tih motor z nazivno močjo 500 vatov omogoča odlične rezultate pri obdelavi živil. Sodobna in hkrati klasična oblikovanost daje aparatu vrhunski videz in kupcu omogoča er-gonomsko uporabo,« se pohvalijo inovatorji nazarskega podjetja. V patentnem uradu sta že vloženi dve prijavi izumov za zaščito s patentom. Druga inovacija iz Nazarij je sekljalnik kockaste oblike MCM6 - Multi talent. Gre za univerzalni gospodinjski aparat, s katerim skrajšamo čas priprave živil in s tem prihranimo čas. »Prednosti MCM6 pred konkurenco so: oblika, kjer lahko govorimo o svetovni novosti, vklopni gumb, funkcija intervalnega delovanja ali pulzna funkcija, nož s patentiranim načinom izdelave ... Da bi lahko uporabili pribor za izdelavo kock iz živil oziroma t. i. kockalnik, ki je na določenih trgih pravi prodajni hit, je bil razvit poseben odgon, ki temelji na modulni gradnji in je patentiran. Zelo veliko različnih funkcij, ki jih je pri določenih modelih kar petdeset, in modulni način gradnje aparata predstavljata nov trend v razvoju sekljal-nikov, ki mu bo v prihodnje zagotovo sledila tudi konkurenca,« razlaga vodja skupine Jure Pešec. Stroji in kuhališče Gorenje kot po tekočem traku prejema najvišja priznanja za izboljšave posameznih velikih gospodinjskih aparatov. Jasno je, da želijo potrošnikom nuditi aparate, ki so vodilni na trgu v smislu energijske učinkovitosti, funkcionalnosti, zanesljivosti, prijaznosti upravljanja in estetike in zmerne cene. S temi cilji so razvili novo generacijo pralnih in sušilnih strojev SensoCare. Pri pralnih strojih so razvili štiri nove pralne skupine, ki omogočajo večje polnitve perila v enakih zunanjih merah ohišja. Pritrditev meha, ki je v postopku patentne zaščite, in oblika meha učinkovito zmanjšujeta možnost trganja perila. Povsem nova so tudi vrata z ergonomskim odpiranjem, katerih kinematika ročaja je prav tako v postopku Za domačo rabo Z zlatimi priznanji je komisija nagradila pet inova-tivnih predlogov, po dva iz Gorenja in Hišnih aparatov (te inovacije se bodo merile tudi na državni ravni) ter enega iz velenjskega premogovnika. Skupina petih inovatorjev v premogovniku je zlato prejela za varnostno signalni sistem za proces izdelave jaška NOP II. Pri izdelavi novega jaška NOP II se uporabljajo dva prevozna vitla za prevoz oseb in materiala ter sedem vitlov za premik dveh ploščadi in kabelskih vodov v jašku. Celoten sistem izdelave novega jaška mora biti opremljen z varnostno signalnim sistemom, ki je namenjen komuniciranju po jašku in varnemu delovanju vseh devetih vitlov. Premogovnik Velenje je tovrsten sistem iskal na trgu in našel ponudbo za tehnično ustrezen in sprejemljiv sistem v vrednosti 623 tisoč evrov. Zato so domači inovatorji sami razvili sistem, ki je tehnično naprednejši od konkurence, predvsem pa trikrat cenejši. Gorenje je za indukcijsko kuhališče IQcook prejelo mednarodno nagrado Plus X Award za najboljši izdelek leta 2013 v kategoriji gospodinjskih aparatov. Strokovna žirija je Gorenjevo kuhališče med drugim nagradila tudi za inovativnost. patentne zaščite. Razvili so nove pralne algoritme, ki zaznajo količino perila in temu prilagodijo količino vode, pri nižji temperaturi pa perejo z enako učinkovitostjo. Su-šilniki perila nove generacije so izdelani tako, da je čas sušenja krajši, kar seveda zmanjša rabo energije. Z indukcijskimi aparati IQ-Cook Gorenje uporabnikom omogoča nadzorovan proces priprave hrane, v kateri ostane tudi do 40 odstotkov več hranljivih snovi kot pri klasični pripravi. Ključna prednost aparatov IQCook je v tem, da je mogoče uporabljati vso posodo, primerno za indukcijska kuhališča, in različne vrste pokrovk. Senzorsko kuhališče odlikuje nadzorovano parno kuhanje z minimalno količino vode brez uporabe dodatne posode. Sistem IQ-Cook skrbi za nadzor prisotnosti tekočine v posodi in ko slednje zmanjka, to zazna in avtomatsko izklopi dovod energije. »Zaradi tega se hrana nikoli ne prismodi, prav tako ni mogoče prekipevanje,« so eno od prednosti razložili Go-renjevi inovatorji. URŠKA SELIŠNIK Inovatorji iz nazarskega podjetja BSH Hišni aparati Zlato priznanje v rokah premogovnikovih inovatorjev Nagrajene inovacije V nazarskem podjetju Heri so razvili večnamenski obdelovalni stroj, ki omogoča obdelavo materiala z odvzemanjem delcev s pomočjo različnih rotirajočih orodij. Traktorski sekalnik lesnih sekancev TS20, ki je plod znanja v podjetju Bider kmetijski stroji, je namenjen za domačo pripravo lesnih sekancev iz drobnejšega lesa. Velenjski Esotech se ponaša z novo spletno aplikacijo za povečanje učinkovite rabe proizvodnih osnovnih sredstev, v Šolskem centru Velenje pa so dopolnili avtomatizirani sistem izposoje koles MICikel. V podjetju TrendNET so razvili sistem Squizmail za enostavno komunikacijo z naročniki po elektronski pošti. V želji po zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo so v podjetju Esotech izdelali omare za vodenje in zaščito elektroenergetskega omrežja. MegaTel Mobilna predizbira je sistem nižanja stroškov mobilnih klicev v tujino ob hkratni ohranitvi najvišje kakovosti storitve in udobja uporabe. Soproizvodna enota iz podjetja Indop primarno proizvaja električno energijo, odpadno toplotno energijo pa koristi za proizvodnjo toplotne energije za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in razne tehnološke procese. GOSPODARSTVO 5 Tretja kriza celjskega Klasja Pred stečajem se bodo poskušali rešiti s prisilno poravnavo in z odpisom skoraj sedmih milijonov evrov dolga - Zaposleni čakajo na majske plače Še eno nekoč veliko in ugledno celjsko podjetje se je znašlo na robu propada. Prejšnji teden je sodišče začelo postopek prisilne poravnave v Klasju. Vodstvo podjetja za finančne težave krivi splošne gospodarske razmere s padanjem kupne moči na čelu, velik del javnosti pa je prepričan, da so podjetje spravile na rob finančne akrobacije direktorice Dragice Murko in večinskega lastnika Tomaža Ročnika. Prisilna poravnava se je namreč zgodila le dva meseca za tem, ko naj bi kriminalisti pri obeh zaradi suma gospodarskega kriminala opravili hišne preiskave in ju tudi pridržali. Prisilno poravnavo je predlagalo vodstvo podjetja, vendar so v celjskih svobodnih sindikatih prepričani, da gre najverjetneje le za kupovanje časa do stečaja. Ob visokih dolgovih, ki znašajo dobrih 14 milijonov evrov, so namreč v Klasju v letošnjih prvih treh mesecih ustvarili za petino manj prihodkov od prodaje kot v enakem času lani, čista izguba znaša skoraj 900 tisoč evrov. Klasje največ dolguje Probanki in Novi Ljubljanski banki, med večjimi upniki sta tudi Mer-cator in Energetika Celje. Direktorica Dragica Murko v dokumentih, ki jih je morala predložiti sodišču ob vložitvi predloga za uvedbo prisilne poravnave, predlaga, da bi upniki podjetju odpisali polovico navadnih terjatev, kar pomeni 6,7 milijona evrov. Preostanek dolgov bi Klasje poplačalo v štirih letih. Na seznamu tudi peki s Celjskega Uprava za varno hrano je objavila seznam pekarn, pri katerih so ob inšpekcijskem nadzoru ugotovili kršitve. Na seznamu je tudi dvanajst pekarn s širšega celjskega območja. Zaradi manjših kršitev so ustno opozorilo dobile Pekarna Vodončnik iz Pake pri Velenju, Slaščičarna Mikek iz Zreč, Branka Pečnik iz Rečice ob Savinji ter Pekarna in prodajalna Kramer iz Gornjega Grada. Odločbe o odpravi nepravilnosti in pomanjkljivosti so inšpektorji izdali Pekarni Teharska v Celju, Mini pekarni v Slomškovi ulici v Slovenskih Konjicah, v pekarni in prodajalni Titipek v Ime-nem, pekarni Temaj v Vodnikovi ulici v Celju, pekarstvu in trgovini Rikena na Drapšinovi ulici v Celju, pekarni Friško v Šoštanju in Emilu Pocajtu iz Šempetra, ki se s peko kruha ukvarja kot dopolnilno dejavnostjo. Ker med pregledom niso ugotovili nepravilnosti, so inšpektorji postopek ustavili pri Dragici Dernulovec z Vranskega, ki ji peka kruha prav tako predstavlja dopolnilno dejavnost. Nekdaj 500, zdaj le še 150 V Klasju pa niso dolžni samo bankam. Delavci še vedno čakajo na majske plače, ki naj bi jih po napovedih vodstva dobili 5. julija, torej jutri. Če denarja ne bo, naj bi se v ponedeljek dogovorili, kako naprej, je povedal sekretar območne organizacije svobodnih sindikatov Vojko Korošec. Kaj bo z delom lanskega regresa in s celotnim letošnjim, v sindikatih še ne vedo. Večino zaposlenih v hčerinskem podjetju Storitve, gre za približno 30 delavcev, naj bi že poslali na čakanje. V Klasju tako ta hip dela le še okrog 150 ljudi. Pred dobrimi desetimi leti jih je v podjetju delalo več kot 500. Niso krivi le vodstvo in lastniki Bolj optimističen, kot so v sindikatih, je eden najboljših poznavalcev živilsko-predelovalne industrije pri nas Srečko Čater. Kot pravi, je Klasje v preteklih letih V samostojni Sloveniji, je živilsko-predelovalna industrija izgubila 66 odstotkov delovnih mest. Leta 1992 je v tej dejavnosti delalo 34.000 ljudi, danes jih dela le še 10.800. V celjskem Klasju so v dobrih desetih letih število delovnih mest zmanjšali za več kot 300. Tehnopolis v stečaj Ne povsem nepričakovano se je v stečaju znašla tudi celjska družba Tehnopolis, ki naj bi po napovedih zagotavljala podporno okolje za ustanovitev podjetij, ustvarila najmanj 2 tisoč delovnih mest in še marsikaj smo slišali ob ustanovitvi. Pristojno sodišče je stečajni postopek v Tehnopolisu uvedlo v torek, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Roka Sodina. Rok za prijavo terjatev je 2. oktober. Predlog za stečaj je vložila sedanja direktorica Saša Lavrič, saj ugotavlja, je v družbi nastopila trajnejša nelikvidnost, dolgoročna plačilna nesposobnost in kapital- ska neustreznost. Poleg tega dosedanji postopek finančnega prestrukturiranja ni bil uspešen, ker pa se skupščina ni strinjala z dokapitalizacijo, tudi prisilna poravnava ne bi bila uspešna. Kot še sporoča Lavričeva, se je julija lani nov nadzorni svet seznanil s primopredajno bilanco prejšnjega direktorja Borisa Klančnika in že takrat ugotovil, da se nekateri podatki ne ujemajo z dejanskim stanjem, zaradi česar so zoper Klančnika vložili odškodninsko tožbo. Izkazalo se je tudi, da je premoženje bistveno manjše od izkazanega v računovodskih poročilih. Kot pojasnjuje Janko Trobiš, predsednik nadzornega sveta, sam stečaj Tehnopoli-sa še ne pomeni popolnega zatrtja njegovega poslanstva. Tega je možno nadaljevati preko drugih institucij in družb, ki so bile ustanovljene s pomočjo družbe Teh-nopolis, vendar na novih zdravih temeljih in na drugih predpostavkah. Temu Lavri-čeva dodaja, da računajo na pomoč Mestne občine Celje in njeno proaktivno vlogo v inkubatorju in mreženju. Tudi s pomočjo nove evropske finančne perspektive v sklopu strategije gospodarstva Celja, ki je trenutno v pripravi. uspešno prebrodilo že dve hudi krizi, zato upa, da mu bo uspelo tudi tokrat. Vendar bi se po njegovem direktorica Murkova morala posvetiti podjetju poln delovni čas in še kaj več, ne pa, da že vsa leta, odkar je prišla v Celje, dela le »polovičko«. Sicer pa Čater meni, da za težave v Klasju niso krivi samo vodstvo in lastniki. Tla se namreč majejo skoraj vsem podjetjem v mlinsko-prede- lovalni branži, glavni razlog so plačilna nedisciplina, vse bolj nemogoči plačilni roki večjih trgovcev ter agresivna ulična konkurenca prišlekov iz nekdanje skupne države, ki po Sloveniji odpirajo manjše pekarne in svoje izdelke prodajajo tudi iz pomičnih prikolic, običajno odprtih od zgodnjega jutra do pozne noči. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA (arhiv NT) Težave tudi drugje Družba Tehnopolis j e kapitalsko in tudi sicer povezana z Regijsko razvojno agencijo ter Razvojnim, inovacijskim in tehnološkim središčem, zato lahko stečaj Tehnopoli-sa povzroči spremembe tudi v omenjenih družbah. Lastniški delež v Tehno-polisu ima tudi družba Emo Orodjarna, katere večinski lastnik je minister za gospodarski razvoj in tehnoloei-jo Stanko Stepišnik. Emo Orodjarna je lastnica dobre desetine celjske razvojne agencije RRA Celje in slabih dveh odstotkov podjetja RITS, ki ju prav tako zastopa Lavričeva. RRA Celje ima blokirana dva od treh tran-sakcijskih računov, RITS pa enega od treh. US MESTNA OBČINA CELJE Ne podlagi 50., 60., 96. člene Zakona o prostnrskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni lisl RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, .08/099, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 popr.) in 43/11-ZKZ-C) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje HUV-1 I. 01) Meitna občina Celje naznanja javno razgrniiev depolnjenega osnutka Odloka o občinvkempodrobnem prostorvkem načrtu za območje HUV-1, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d. s. o., Celje, pod številko projekta 660/12. .2) Območje OPPN obsega parcele št. 681/6, 681/7, 678 aVsS. 6d1/4-del. 6a5/i-del, vse k.o. Spodnja Hudinja. Površina območja meri cca 4.065 m2. II. (16 (Gradivo bo javno razgrnjeno od s2. 20s3 do viel ju čno 30. 8. 2013: - v prostorih Mestne občine Celje,Oddelkč za okolje in prostor ter komunal o, na S ekSorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeva. soba za stranke, III. nadstropje, Trg celj skile knezov 9, Celje, - na sedežu Mestnečetrti Hudinjo, Ulica Frankolovskih žriev 17 a, Celje. II I. .Javna obravnava bo potekale 228. 8. 2013 v vejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mesten občino Cilje, Trg celjskih knezov 9, 3P00 Cnlje s pričetkom ob 16. uri. IV. V okviru javne razgrniove im a javnost pravico dajvti pripombi in predtoge na dopolnjen osnutek prostor-skoga akta.Pripombe in predlogi se lahko do vključno 30. 8. 2013 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigi pripomb in predlegov. lahko sv podljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali ne elektronski naslov ]drostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN HUV-1«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca in posredovala v sprejem. Šteje sv. da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih. osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnistrani inposredovano v prejem.Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Župan Mestne občine Celje Bajan Šrot Več denarja za sanacijo onesnažene zemljine Dolgoročno mora biti cilj sanacija celotne Celjske kotline - Denar mora država pridobiti iz evropske okoljske kohezije Na območju stare cinkarne je treba predelati okrog 13.600 kubičnih metrov nevarne zemljine - prevoz v tujino, kjer bi pristala na enem od odlagališč nevarnih odpadkov, bi namreč bil tehnično zelo težko izvedljiv na okoljsko varen način in ob tem še izjemno drag. CELJE - Kako bo poskrbljeno za sanacijo onesnažene zemljine na območju stare cinkarne, je bila osrednja tema ob obisku okoljske-ga ministra Dejana Židana konec aprila v Celju. Maja je morala namreč država odgovoriti na uradni opomin Evropske komisije zaradi te zemljine, zdaj nam po drugem opominu ostajata dva meseca, da Slovenija pojasni, kako bo ta okolj-ski madež rešila, sicer se lahko postopek nadaljuje pred sodiščem Evropske unije. Z rebalansom občinskega proračuna so tako v Celju odločili, da bodo letos za sanacijo namenili 1,5 milijona evrov. Več denarja v ta namen torej je, a samo to še ni dovolj. Še vedno namreč ni dorečen način, kako sanacijo izvesti in ni izdano okolje-varstveno dovoljenje za ta postopek. Proračunski denar bo porabljen za predelavo 13.600 kubičnih metrov zemljine, ki ima oznako nevarnega odpadka in je bila na območju stare cinkarne izkopana ob gradnji dveh krakov kanalizacije med Kidričevo ulico in Voglajno. V Celju so doslej pridobili informacije o dveh realnih tehnologijah za predelavo te vrste odpadkov. Glede na obstoječe ponudnike mobilnih tehnologij za predelavo tovrstnih odpadkov bi bilo tehnično mogoče to vrsto odpadka po obeh tehnologijah predelati v inertni gradbeni proizvod. Kot še pojasnjuje Nina Mašat Strle iz občinskega od- delka za okolje in prostor ter komunalo, bi bilo za te inertne gradbene proizvode možno pridobiti tudi slovensko tehnično soglasje. V pripravi mednarodno javno naročilo V Celju v okviru javnega naročila, ki ga pripravljajo, tehnologije predelave ne bodo natančno določili, saj sta obe metodi predvidene predelave onesnažene zemljine okoljsko in ekonomsko bolj sprejemljivi kot odvoz zemljine v tujino. Namen javnega naročila, ki bo objavljeno na portalu EU, je torej ob upoštevanju vseh veljavnih slovenskih predpisov poiskati izvajalca za predelavo nevarne zemljine v gradbeni proizvod za čim sprejemljivejšo oziroma najnižjo ceno. Na razpisu izbran izvajalec bo moral pridobiti okoljevarstve-no dovoljenje za predelavo zemljine ali ga zgolj priložiti, če se bo na javno naročilo odzval ponudnik, ki takšno dovoljenje morda že ima. Predelava namreč ni mogoča brez predhodne pridobitve pravnomočnega okolje-varstvenega dovoljenja. Prav tako bo moral izbrani izvajalec po opravljeni predelavi zemljine izpeljati tudi postopek pridobitve nacionalnega, torej slovenskega tehničnega soglasja, da je predelana zemljina inertni gradbeni proizvod. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Prvi korak do 21. avgusta Na območju stare cinkarne je še do začetka 70. let prejšnjega stoletja obratovala topilnica cinka, zdaj tam ležijo kupi zemlje, onesnažene s strupenimi kovinami. Ker Slovenija ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi zaščitila okolje ob gradnji Tehnopolisa, in ni uredila ustreznega odlagališča za zemljino, si je prislužila že drugi evropski opomin. Kakšna bi bila finančna kazen, če bi se postopek nadaljeval pred sodiščem EU, nihče ne želi špekulirati, saj sodišče o višini kazni odloča od primera do primera. Sta pa Celje in država v zadnjih letih vložila že okrog 500 tisoč evrov za raziskave, kako se »rešiti« onesnažene zemljine. Kot kaže, so strokovne podlage zdaj pripravljene in okoljsko ministrstvo oziroma vlada morata zdaj poskrbeti, kako jih tudi udejaniti. Zgolj sanacija onesnažene zemljine namreč ni dovolj, pomeni samo prvi del razreševanja okoljsko obremenjene Celjske kotline, o čemer se strinja tudi minister Dejan Židan. Celovita sanacija območja je namreč ocenjena na okrog 15 milijonov evrov. Do 21. avgusta je treba v Evropo poslali načrt, kaj bomo v Sloveniji storili. Predelavi nevarne zemljine mora slediti drugi del, dolgoročna sanacija celotne Celjske kotline. »Program za slednjo mora biti pripravljen tako, da bomo denar črpali iz okoljske kohezije 2014-2020,« še meni minister Židan in dodaja, da sanacijski program sicer sprejme vlada, a ta program potrebuje v ozadju realen denar, ki pa ga lahko da le okoljska kohezija prihodnjega finančnega obdobja. »Kazni se lahko izognemo že z odgovorom, a ta ni dovolj. Zdaj moramo nekaj tudi narediti.« DDV na čigavih plečih? S ponedeljkom so v Sloveniji začele veljati nove, višje stopnje DDV. Namesto 8,5-odsotne znižane stopnje davka je sedaj davek 9,5 odstotka, namesto 20- pa imamo 22-odsto-tno splošno stopnjo. Državni zbor je kljub nasprotovanju maja uzakonil višjo obdavčitev, ker v državnem proračunu primanjkuje denarja. Na manjše povpraševanje zaradi višjega DDV še vedno opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer sedaj upajo, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih izdelkih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in da si bosta to breme poskušali razdeliti. V kolikšnem delu bo dvig DDV prenesen na potrošnike, na primer pri komunalnih storitvah, bo znano ob prvih novih položnicah. Tudi po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije bo dvig DDV negativno vplival na gospodarsko rast in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar kažejo tudi analize in prakse sosednjih držav. Po oceni OZS bodo negativne posledice dviga DDV vidne že konec letošnjega leta. US ANKETA Če ne danes, bo dražje jutri Kje se bo po njihovem mnenju odrazil dvig davka na dodano vrednost, bodo zaradi tega kupovali bolj premišljeno, morda manj in ali so za kakšen večji nakup poskrbeli še pred 1. julijem, smo povprašali mimoidoče na celjskih ulicah. Nada Brglez, Ljubečna: »Dvig davka se bo poznal prav na vseh področjih življenja državljanov. Predsednica vlade je dejala, da bo dvig prinesel podražitev za tri evre na gospodinjstvo, a menim, da se je krepko zmotila. Toliko več bomo plačevali samo za elektriko, kje pa so še drugi izdatki, predvsem hrana. Glede na to, kako nizko pokojnino imam in kako premišljeno že zdaj ravnam z denarjem, res ne vem, kje bi še lahko prihranila. Trgovci lahko v naše nabiralnike pošiljajo cele tone oglasov, vendar brez denarja ne moreš kupovati. Kupna moč se bo vsekakor zmanjšala.« Štefan Zidanšek, Levec: »Dvig davka na dodano vrednost bo nedvomno najbolj obremenil potrošnike, saj se bodo podražili vsi izdelki, če ne danes, pa jutri. Nobenih nakupov nisem načrtoval pred povišanjem davka, saj trenutno ne potrebujem nič takega. Morda se je dalo prihraniti pri večjih investicijah, kot so pohištvo, avtomobil, počitnice, a za to je zdaj že prepozno. Najbolj občutno povišanje cen pa pričakujem pri hrani.« i t m mw Roman Vodeb, Celje: »Cene gredo samo še gor in prav nič drugače ne bo ob višjem davku. To bomo najbolj občutili pri hrani, najemnini za stanovanje, elektriki, vodi. Že doslej sem nakupoval zelo premišljeno, zdaj pa bom še bolj gledal, kakšni so zneski na položnicah in kaj dajem v voziček. Trgovci me s svojimi popusti niso prepričali, da bi pred 1. julijem poskrbel za kakšen večji nakup, mislim, da bo treba zdaj še bolj varčevati.« Ensaf Dedič, Celje: »Ne vem, kje se bo najbolj poznala višja stopnja davka, verjetno jo bomo občutili potrošniki. Zaradi omenjene spremembe nisem pred 1. julijem kupoval nič več, saj vedno kupujem po obrokih. Na koncu pa se bo ta odstotek po mojem mnenju kar poznal. To je podobno kot s kajenjem, kadilci radi rečejo, da stane škatlica cigaret le dva evra, v nekaj letih pa se nabere zajeten znesek.« TV, foto: GrupA POGLEDIIU6JIS VSAK ČETRTEK oh 12.15 radTa" osfcrta s plinom ir. toploto Smrekaijeva 1, Celje NERGETIKA CELJE javno podjetje; ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl Kdo bo presekal gordijski vozel? Preboldski dom za starejše se koplje v dolgovih - Osebje stavka, varovanci zaskrbljeni PREBOLD - Če smo še pred časom govorili o dolgih čakalnih vrstah v domovih za starejše, se ti v zadnjem obdobju srečujejo prav z nasprotno težavo, in sicer z nezasedenimi posteljami. Prav to in odsotnost koncesije sta razloga, da Dom starejših občanov Prebold že nekaj časa posluje v rdečih številkah. Finančno stanje se je v zadnjih mesecih tako poslabšalo, da delodajalec zaposlenim še vedno dolguje majsko plačo, tri regrese in plačane prispevke za osem mesecev. Slednje je bilo med drugim povod, da so se delavci prejšnji teden odločili za stavko. Po besedah direktorja doma Ivana Kovača je razlog za slabo poslovanje v tem, da dom po treh letih delovanja še vedno ni prejel obljubljene koncesije, zaradi česar je le 60-odsto-tno zaseden (od skupno 155 postelj). Dom starejših občanov Prebold je prvič kandidiral za pridobitev koncesije leta 2006, še preden je bil sploh zgrajen. Kot pojasnjuje Kovač, je dom na razpisu koncesijo izgubil le za dve točki. »Ker smo pri pripravi projektov in ustrezne dokumentacije že veliko naredili, smo se dom vseeno odločili zgraditi. Naslednja priložnost za pridobitev koncesije je bila lani z razpisom za začasne nastanitve na območju Savinjske doline, ki ga je prejšnja vlada razveljavila.« Ministrstvo namreč meni, da je v Spodnji Savinjski dolini že zdaj dovolj domov za starejše. V preboldskem domu so tako našli nadomestno rešitev. Želijo si, da bi dom prešel pod okrilje trboveljskega. A tudi pri tem ne gre brez težav. Dokler preboldski dom namreč ne bo poravnal vseh dolgov, s trboveljskim ne bo mogel podpisati pogodbe. Na drugi strani pa, če ne bo podpisal te pogodbe, pri banki ne bo mogel pridobiti dolgoročnega financiranja. Izplačilo majske plače ne bo dovolj 35 zaposlenih stavka že dober teden dni, v stavkovnem odboru pa so odločeni, da bodo stavkali vse do izpolnitve zahtev. A izplačilo majskih plač še ne bo rešilo problema in velikih dolgov, ki jih ima dom, ne le do zaposlenih, temveč tudi do občine in še nekaterih gospodarskih družb. Direktor je sicer izplačilo majske plače napovedal za konec tedna, vendar podjetje sredstev še nima na računu. Zaposleni zato v petkovo nakazilo upravičeno dvomijo. Kovač zatrjuje, da so v zadnjem mesecu z banko vzpostavili korekten odnos 1 Mateja Jager, predsednica sindikata: »Zaposleni smo pod hudim pritiskom, ne samo zaradi tega, ker nismo prejeli plač, temveč tudi zaradi groženj. Ko smo napovedali stavko, nam je vodstvo grozilo z odpuščanjem. Kljub temu smo zbrali pogum in se odločili za stavko.« in zato optimistično pričakuje odločitev o odobritvi kredita, s katerim bi lahko do sredine julija poplačal vse zaostale obveznosti do delavcev. Odločitev banke naj bi bila znana prihodnji teden. Če bi banka pristala na kreditiranje doma, bi bili vsaj korak bliže rešitvi - združitvi s trboveljskim domom. V tem primeru bi po besedah predsednika sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonka Vukadinoviča preboldski dom prešel pod okrilje javnega zavoda, zaposleni pa pa bi dobili status javnih uslužbencev. »To je naša vizija, da ne rečem upanje,« je na srečanju z varovanci, 1 ~ J Ivan Kovač, direktor preboldskega doma: »Vrtimo se v začaranem krogu. Dokler ne podpišemo pogodbe s trboveljskim domom, ne moremo pridobiti posojila in obratno. Dokler ne poravnamo vseh dolgov, ne moremo biti pod okriljem doma v Trbovljah.« njihovimi svojci in novinarji dejal Vukadinovič. Stavkajoči imajo podporo stanovalcev Stanovalci preboldskega doma in njihovi svojci stavkajoče razumejo in jih podpirajo pri boju za osnovne pravice. Kot pravijo, se zaposleni do njih vedejo korektno in so kljub težavam prijazni ter ustrežljivi. »V času stavke jemo malo več fižola, drugače je vse normalno,« je v šali stanje slikovito opisal Edvard Medved, ki je zaradi amputacije leve noge priklenjen na invalidski voziček. Pričakuje pa, da bosta obe strani stopili korak nazaj in v dobro vseh hitro našli rešitev. Stavkajoče povsem razume in podpira tudi sociologinja Nasta Doberlet - Bučalič. Njena mama že dve leti stanuje v preboldskem domu in je, kot pravi, izjemno zadovoljna. »Ta dom je precej drugačen od ostalih. Grajen je bil po vseh najsodobnejših standardih za kvalitetno življenje starostnikov. Škoda bi bilo, če bi dopustili, da bi dobro zamišljen projekt zaradi nekaterih napačnih odločitev in potez propadel. Je pa dejstvo, da je treba zaposlenim zagotoviti pošteno plačilo za opravljeno delo,« je še povedala sogovornica. Mala šola podjetništva Starostnike in njihove najbližje v tem trenutki najbolj skrbi, kaj se bo zgodilo z domom in z njimi. Vodstvu so med drugim očitali nespametno poslovanje. Nevenka Lever, tudi sama podjetnica, ki v domu skoraj vsak dan obišče očeta, je direktorju pojasnila: »V osnovni šoli nam je učiteljica povedala, če nam da stara mama dve čokoladi, lahko pojemo dve in čisto nič več. Vsi, ki imamo svojce v domu, dobro in redno plačujemo. Ve se, kaj se s prihodki v podjetju najprej pokriva. Zaposlene, ki so ogledalo vsakega podjetja. Ko za delavce ni več, potem se nimamo več kaj pogovarjati,« je bila slikovita Leverjeva, ki dvomi v besede direktorja o možnih rešitvah, pričakuje pa, da jih bodo, če bodo morali dom zapreti, o tem pravočasno obvestili. A Kovač je prepričan, da do takšnega konca vendarle ne bo prišlo. V kolikor pa bi se to zgodilo, bodo delovali skladno z zakonodajo in ustrezno poskrbeli za stanovalce, pravi. Povedano drugače, nihče ne bo ostal na cesti. LEA KOMERIČKI ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Iva Klenovšek, 89 let »Stavke zaenkrat ne občutim. Osebje opravlja vsa nujna, neodložljiva opravila. Zaposleni obljubljajo, da bodo s stavko šli do konca. Kaj je ta konec, ne vem. Posebej me ne skrbi, kaj bo z domom. Škoda bi bilo, da bi tako lep objekt propadal.« To je moj edini dom! Kako na stavko in slabo finančno poslovanje gledajo varovanci in ali to vpliva nanje, smo povprašali nekatere od njih. Vesna Žigon, 85 let Roman Javoršek, 80 let »Bojim se, da bi dom za- »Stavke popolnoma nič prli. Nimam ne doma in ne ne občutim. Zanjo sploh svojcev, to je moj edini dom. nisem vedel, dokler mi ni- V domu nam je lepo, imamo ste vi povedali. S postrež- okusno hrano, lepe sobe in bo in z ustrežljivostjo sem prijazno osebje. Nimam no- zadovoljen. Če bi dom za- benih slabih pripomb. Želim prli, nam ne bi preostalo si edino, da bi lahko čim prej nič drugega, kot da nas kar rešili nastale zaplete.« pokopljejo.« NA KRATKO Mozaik doživetij dveh dolin SOLČAVA - Snemalna ekipa, ki pripravlja film o naravnih in zgodovinskih znamenitostih ter ljudskem izročilu Mozaik doživetij, se je seveda ustavila tudi v tem turističnem biseru. Po besedah scenaristke Bojane Planina iz studia Mozaik je promocijski film namenjen predstavitvi biserov in znamenitosti na sejmih, pospeševanju prodaje turističnih programov in privabljanju turistov. Območje pokriva deset občin in iz vsake so poskušali izbrati tisti delček mozaika, ki bi najbolje predstavil kraj. Tako se bo popotovanje iz Mozaika doživetij začelo v Logarski dolini in se spustilo po Savinji ter nadaljevalo po Paki do Velenja. Trenutno so na polovici snemanja. Delo naj bi končali do konca avgusta, premiera filma pa je predvidena za konec septembra. To bo pripravila Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, ki je naročnica projekta. US Čezmejno gasilsko sodelovanje ŽALEC - Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter, v katerega je vključenih več kot sto gasilk in gasilcev, letos praznuje 135-letnico. Minilo pa je tudi 25 let od pobratenja z gasilci iz Križevcev na Hrvaškem. Od leta 1988 je bilo sodelovanje s hrvaškimi gasilci na visoki ravni, zato so se odločili, da bodo to ponovno potrdili s podpisom nove listine o krepitvi prijateljskih vezi. Slovesnost ob podpisu so pripravili v Eko muzeju hmeljarstva in pivo-varstva v Žalcu, nato so goste s sosednje Hrvaške popeljali na ogled turističnih znamenitosti občine. Med drugim so si v Šempetru ogledali rimsko nekropolo in jamo Pekel, savinjsko gostoljubnost pa so preverili pri turistični kmetiji Podpečan v Galiciji. Pred odhodom v domovino so jim slovenski kolegi pokazali še lepote Logarske doline. LK Umik soglasja za svet OŠ Lava CELJE - Čez poletje ostaja 11-članski svet OŠ Lava, ki ga sestavljajo po trije predstavniki mestne občine kot ustanoviteljice in staršev ter pet predstavnikov zaposlenih, brez enega predstavnika ustanoviteljice. Svoje soglasje k članstvu v svetu zavoda je namreč umaknila Milena Čeko Pungartnik. Med tremi predstavniki mestne občine je bila v svetu zavoda tudi podžupanja Darja Turk, ki je pred kratkim odstopila zaradi nezdružljivosti svoje funkcije s to nalogo. V SLS so za novo članico predlagali Mileno Čeko Pungartnik, ki je s tem sprva soglašala, njeno imenovanje pa je potrdil tudi občinski Kviaz. V javnosti so se medtem pojavile govorice, da gre za očitno »nagajanje in gledanje pod prste« ravnateljici OŠ Lava Marijani Kolenko, ki je hkrati tudi predsednica sveta Zavoda Celeia Celje, v katerem je direktorica prav Milena Čeko Pungartnik. Slednja je na zadnji seji svoje soglasje umaknila in svet OŠ Lava ostaja v okrnjeni sestavi vsaj do jeseni, ko se bodo znova sestali mestni svetniki. IS Povabilo na ogled turističnih točk LJUBNO - The Slovenia Times je tudi to poletje izdal brošuro Summer Guide 2013, v kateri se je znotraj Zgornje Savinjske in Šaleške doline predstavilo tudi Ljubno. Brošura v angleškem jeziku je namenjena v prvi vrsti tujim gostom in je na voljo na več kot sto distribucijskih mestih po Sloveniji in na spletu. V brošuri je poleg že omenjenim destinacijam iz Saša regije pozornost namenjena tudi drugim turističnim krajem na Celjskem. US Laže do doma ŠENTJUR - Krajani Dolge Gore bodo odslej hribovit in zahteven teren ceste na odseku Dolga Gora-Orehova vas laže premagovali po zaslugi asfaltne preplastitve. Prenovljen odsek sega v kar tri občine - Šentjur, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah - zato so prenovo sofinancirale vse tri iz svojih proračunov. Občine so sporazum o ureditvi te ceste podpisale februarja 2012. Občina Šmarje pri Jelšah je svoj del ureditve ceste v dolžini 225 metrov končala že lani, maja letos pa je modernizirano podobo dobil še odsek v dolžini 825 metrov, za katerega sta poskrbeli občini Šentjur in Slovenske Konjice. Vrednost investicije je znašala 190 tisoč evrov, vključno z davkom na dodano vrednost. Polovico denarja za obnovo je zagotovila šentjurska, polovico pa konjiška občina. Asfaltna prevleka modernizirane ceste je široka tri metre, poleg bankin pa je izvajalec del Emil Grobelnik, s. p., uredil še odvodnjavanje. TV Trženje prvih trinajstih zidanic Kozjanske zidanice na turističnem trgu - Za slovenski turizem v zidanicah pravijo, da je svetovna posebnost ŠMARJE PRI JELŠAH - V občinah Obsotelja in Kozjanskega se končuje projekt Gremo v zidanice, ki je nadaljevanje projekta Turizem v zidanicah, končanega pred dvema letoma. S turizmom v zidanicah želijo v občinah tržiti njihove nočitvene zmogljivosti, ki so bile doslej neizkoriščene. Med prvim projektom so spoznavali osnovne možnosti zidaniškega turizma na celotnem območju, med sedanjim projektom so vzpostavili pogoje za trženje prvih trinajstih zidanic, ki bodo predstavljene v katalogu. Izšla je že zloženka, ki je v več jezikih, saj je največje zanimanje za slovenske »gorce« med tujci, ki so se odločili za spoznavanje Slovenije. Z izidom prodajnega kataloga bo projekt Gremo v zidanice konec julija končan, vendar se bo turizem v zidanicah z njihovim povečanim trženjem šele začel. Prijaviteljica projekta je Občina Šmarje pri Jelšah z drugimi občinami in s partnerji. Vodja projekta Turizem v zidanicah Vlasta Kramperšek Šuc iz šmarskega TIC Dragi »papirji« Med vzpostavljanjem obso-teljsko-kozjanskega Turizma v zidanicah težav ni manjkalo, saj je bilo nujno treba za objekte pridobiti uporabno dovoljenje. Največja težava je, ker je veliko lastnikov v osemdesetih in devetdesetih letih zidanice prenavljalo in so posegali v konstrukcijo objektov, zato so postale črne gradnje. Nekaterim lastnikom zidanic so tako svetovali pri urejanju uporabnega dovoljenja. Pridobivanje »papirjev« lahko stane več tisoč evrov. Lastnik prve turistične zidanice v Obsotelju in na Kozjanskem, Dirnbekove gorce v bližini Term Olimia, zidanico trži že dve sezoni in je zelo zadovoljen. Na trgu sta ji sledili Vrbekova gorca na Tin-skem, ki jo najemajo manjše skupine za praznovanja, in Zidanica Zdolšek v Vrhu nad Šmarjem, med drugim s savno in z razgledom na dvorec Jelšingrad. Tem se pridružujejo še zidanice iz Virštanja, z Donačke gore, s Sladke Gore, iz bližnje okolice Šmarja pri Jelšah ... »Aktivno bomo začeli tržiti šele prihodnje leto, saj smo sredi sezone, ko so rezervacijski sistemi zaprti in zato novih ponudb ne vključujejo radi,« omenja vodja projekta Gremo v zidanice Vlasta Kramperšek Šuc iz Slovenske turistične zidanice imajo tudi spletno stran, kjer so razvrščene po subregijah Obsotelje, Po-savje, Ribniško-Kočevsko, Osrednja Dolenjska in Bela krajina. TIC Šmarje pri Jelšah. Kot je mogoče videti na spletu, so zidanice, ki jih že tržijo, na voljo že za 59 evrov na dan. V projekt sta vključena tudi dve nastanitveni kmetiji ter dva vinotoča. Po zgledu Dolenjcev Obsoteljske in kozjanske zidanice bodo tržili s pomočjo turistične agencije Kompas iz Novega mesta, ki trži »gorce« kot edina v Sloveniji. Kozjanci se nasploh zgledujejo po Dolenjcih, kjer imajo s trženjem zidanic bogatejše izkušnje. Matjaž Pavlin, direktor novomeškega Kompasa, omenja, da je petnajst tisoč zidanic na Dolenjskem in v Beli krajini mrtev kapital, zato se je pojavila zamisel o njihovem trženju, kar je po njegovem opažanju svetovna posebnost. Pri Dolenjcih, ki razvijajo zidaniški turizem že četrto leto, opažajo, da se za to obliko največ zanimajo pari in družine ter skupine za novoletni čas. BRANE JERANKO Podeželje na obisku CELJE - Na mestni tržnici so eno zadnjih junijskih sobot pripravili že tradicionalno prireditev Podeželje v mestu. Vse dopoldne so lahko obiskovalci na stojnicah kupovali pridelke in izdelke s kmetij ter spremljali predstavitve različnih domačih obrti in društev s podeželja. Posebej so se predstavljale tudi turistične in ekološke kmetije iz bližnje in tudi nekoliko širše okolice Celja. Kot vsako leto je tudi letošnjo prireditev spremljal bogat animacijski program; obiskovalce vselej najbolj pritegnejo pokušnje različnih domačih dobrot, zlasti najmlajše pa vožnja s kočijo. Zavod Celeia Celje in društvo Raznolikost podeželja pripravljata »obisk« podeželja v mestu dvakrat letno, tako da bo poletnemu dogajanju jeseni sledilo še eno. IS, foto: SHERPA Podeželje se je v mestu predstavilo s pestro ponudbo domačih pridelkov in izdelkov. Gojenci VDC končno na svojem Namesto v Mozirskih tratah pri Pfeiferju NAZARJE - Po večletnem prizadevanju so na Prihovi, na lokaciji bivšega Elkroja, končno odprli nove prostore za gojence Varstveno delovnega centra Vrba. Gojenci naj bi svoj prostor dobili že lani v novozgrajenem centru Mozirske trate, ki pa ga je lastnik kasneje namenil drugi dejavnosti. VDC je ostal brez prostorov, zato so gojence poldrugo leto vozili v Velenje, saj tamkajšnja enota skupaj z Žalcem oblikuje VDC Regije Saša. Primerne prostore za enoto dnevnega centra so sedaj najeli preko javnega razpisa s pomočjo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Poslovne prostore je dalo v najem podjetje Pfeifer, ki ima v lasti celotno območje bivše tekstilne tovarne Elkroj. Najemodajalec je prostore primerno uredil, v bližini pa so tudi poslovne površine, ki omogočajo širitev dejavnosti na celodnevno, institucionalno varstvo, za katero je pristojno ministrstvo tudi že izdalo soglasje. Najemna pogodba za nove prostore dnevnega centra Vrba je bila sklenjena za 15 let, z možnostjo podaljšanja oziroma širitve. Trenutno je v enoti Vrba 14 uporabnikov dnevne storitve VDC, prostorske zmogljivosti omogočajo sprejem za 20 uporabnikov, kar predstavlja realno oceno potreb uporabnikov iz Zgornje Savinjske doline za obdobje 2013-2020. V enoti so redno zaposleni trije strokovni delavci, letos pa jim pomagajo javni delavci, ki so jih zagotovili s pomočjo občin Mozirje in Rečica ob Savinji. Novi prostori omogočajo izvajanje tudi novih programov, kar prinaša novo kakovost dela, nove izdelke in večje možnosti za prodajo. Regijski center Saša praznuje letos 10. obletnico svojega obstoja. Do leta 2020 ga nameravajo razvojno širiti in v svojo dejavnost vključevati še dodatne socialnovarstvene programe. US NA KRATKO Tiršek častni občan GORNJI GRAD - Na sobotni slavnostni seji občinskega sveta so pregledali opravljeno delo ter podelili številna občinska priznanja. Kocbekova priznanja so prejeli najboljši učenci iz osnovne šole, za delo v društvih pa so podelili tudi več priznanj občine. Grb občine so prejeli Lojze Ternar, Bojan Poličnik in Jože Pustoslemšek. Zlati grb občine Gornji Grad sta prejela Ivan Pustoslemšek za delo na kulturnem področju ter Toni Bezovšek za delo v civilni zaščiti. Za častnega občana Občine Gornji Grad so razglasili Frančka Gorazda Tirška, ki je lani dosegel svetovni rekord z zračno puško, še bolj odmevna pa je bila njegova srebrna medalja na paraolimpijskih igrah v Londonu. US Mladi so praznovali SLOVENSKE KONJICE - V Mladinskem centru Dravinjske doline, kjer redno obeležujejo rojstne dneve delovanja centra v novih prostorih v Žički ulici, so v nedeljo praznovali dvanajsti rojstni dan. Letos prav tako mineva deset let, odkar so postali zavod, prej so delovali kot enota Kluba študentov Dravinjske doline. Rojstni dan so v nedeljo proslavili z več dogodki. Tako so med drugim predstavili mednarodni plesni dogodek D. A. N. C. E., ki je nastal med enotedenskim bivanjem štiridesetih mladih iz šestih držav v Slovenskih Konjicah. Mladi so predstavljali tradicionalne plese iz svojih držav in o njih učili druge, prav tako so se posvetili sodobnemu plesu. Na večernem praznovanju je nastopil tribute band skupine The Beatles, mladi so se lahko pred tem popoldne udeležili piknika, se učili igranja kitare, igrali košarko ... V prireditveni dvorani Patriot so v letih od nastanka mladinskega centra med drugim pripravili številne filmske večere, okrogle mize, seminarje in koncerte, pripravljajo tudi mednarodne projekte. BJ Najbolje ciljali Konjičani DOBRNA - Pri lovski koči pod Paškim Kozjakom je bilo v nedeljo lovsko strelsko tekmovanje med lovskimi družinami iz širše okolice. Ekipe so tekmovale v dveh disciplinah, v streljanju na glinaste golobe in z malokalibrsko puško na tarčo. Na tekmovanju je skupno zmagala ekipa lovske družine iz Slovenskih Konjic, na drugo mesto se je uvrstila lovska družina iz Oplotnice in na tretje Lovska družina Grmada iz Celja. Tekmovanje je bilo v sklopu prireditev ob praznovanju občinskega praznika. BJ V sušilnici bo teklo BISTRICA OB SOTLI - Med praznovanjem občinskega praznika so v petek uradno odprli obnovljeni prizidek kulturnega doma. Gre za nekdanjo hmeljsko sušilnico, ki je bila v slabem stanju, saj so bila tam lastniška razmerja med občino in kmetijsko zadrugo iz Šmarja pri Jelšah nerešena. Po dolgih letih so jih v zadnjem obdobju uspeli rešiti, občina se je nato lotila obnove. V obnovljenem prizidku kulturnega doma je občina med drugim uredila prostor za vinoteko, predstavitveni prostor za lokalno pridelavo hrane in večnamensko predavalnico. Po novem bodo prostore ogrevali s pomočjo lesne biomase, kar bo stroške ogrevanja precej znižalo. Prizidek so obnovili s pomočjo evropskih sredstev. BJ Na Resniku slikarji ZREČE - Na Zreškem Pohorju je od ponedeljka likovna kolonija Skumavčevi likovni dnevi na Resniku. Imenuje se po soustanovitelju kolonije (nekdanjih Likovnih dni na Resniku) in njenem štirikratnem udeležencu, pokojnem akademskem slikarju Marjanu Skumavcu. Letošnjih Skumavčevih dni se udeležujejo večinoma redni udeleženci kolonije, med njimi Rado Jerič, Viktor Šest, Dušan Klun, Nikolaj Beer, Veljko Toman, Boni Čeh in Tone Seifert. Danes, v četrtek, bo večer Marjana Skumavca, med likovno kolonijo bo prav tako dan Občine Zreče, postavitev razstave kolonije bo jutri, 5. julija, ob 19. uri (v domu krajanov na Resniku). Likovno kolonijo so ustanovili zaradi ohranjanja spomina na lik pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. BJ Nič več odpadanja ometa Po Dobrini in Ponikvi še pika na i k urejenemu Zgornjemu trgu ŠENTJUR - Zgornji trg, ki predstavlja središče druženja občanov in pestre turistične ponudbe v občini, bo zdaj še privlačnejši za obiskovalce. V teh dneh se se bo začel drugi del njegove ureditve, v sklopu katere naj bi do septembra 2014 prenovili hišo v Ulici skladateljev Ipavcev 30, prepoznaven kostanjev park in parkirna mesta ob njem. Stavba v Ulici skladateljev Ipavcev s hišno številko 30 je še zadnja neurejena zgradba na desni strani ulice, v smeri proti Botričnici. Za njeno novo podobo bo poskrbelo podjetje Remont, ki bo med drugim utrdilo zidove in prenovilo strešno konstrukcijo, prav tako bo zamenjalo dotrajano stavbno pohištvo in notranje napeljave. Fasado bo prenovilo v skladu z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Severno stran zgradbe bodo še naprej krasila kostanjeva drevesa, na tem prostoru bo urejen še senzorični park z elementi za spodbujanje zvočnih, ti-pnih in vizualnih zaznav, na vzhodni strani parka pa bo zraslo novo parkirišče. Občina Šentjur je za obnovo pridobila približno pol Gradbeni stroji naj bi ob hiši v Ulici skladateljev Ipavcev 30 zabrneli že v naslednjih dneh. milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje znaša 85 odstotkov upravičenih stroškov, preostali del stroškov investicije bo občina zagotovila iz proračuna. Skupna vrednost pogodbenih del z DDV znaša 785 tisoč evrov. Župan mag. Marko Diaci je pojasnil, da bo prenova pomenila boljše pogoje za razvoj kulturnih, turistič- nih in drugih dejavnosti. »Prepričan sem, da bomo z njo še povečali privlačnost Zgornjega trga in verjamem, Javni blagajni slabo kaže VOJNIK - V nekaterih večjih občinah, ki mejijo na vojniško, že imajo možnost plačevanja nekaterih položnic na javni blagajni, kjer jih je mogoče plačati brez provizije. To namesto občanov plačajo občine. V Voj-niku je vzpostavitvi javne blagajne naklonjena občinska uprava, manj nekateri svetniki. Javne blagajne imajo med drugim v celjski, laški in šentjurski občini, nekaj občanov, med njimi je celo skupina, predlagajo, da bi jo ustanovili še v vojniški občini. »Časi so takšni, da je ljudem treba pomagati in nekaj tisoč evrov v občinskem proračunu ni tako zelo visok izdatek,« odgovarja župan Beno Podergajs, ki je javni blagajni naklonjen. »V naši okolici, kjer javne blagajne že delujejo, so občani zelo zadovoljni, zato si tega želijo še v naši občini,« pripominja župan. V slovenskih javnih blagajnah ali pooblaščenih javnih blagajnah, kjer je mo- V vojniški občinski upravi so izračunali, da bi v primeru, če bi občani v pooblaščeno javno blagajno prinesli po tisoč položnic na mesec, občino stale provizije (v znesku po 35 centov za vsako položnico) na leto 4.200 evrov. V primeru velikega zanimanja, če bi občani prinesli v plačilo štiri tisoč položnic, bi to občino stalo 16.800 evrov na leto. goče plačilo položnic brez provizije, se oglašajo predvsem starejši občani, vedno več je mladih. Za manjšo, vojniško občino bi bila ustanovitev lastne javne blagajne, kot jo imajo na primer v Celju, predraga. Občina bi zanjo morala med drugim kupiti in vzdrževati opremo, plačevati stroške zaposlenega in še varovanja denarja; to bi pomenilo kar 15 tisoč evrov začetnih stroškov in nato še po enajst tisoč evrov rednih stroškov na leto. Zato se je občina po zgledu nekaterih drugih manjših slovenskih občin odločila, da bo raziskala, kakšna je možnost za nekakšno pooblaščeno javno blagajno, ki bi bila v eni od vojniških bančnih poslovalnic. Vojniška občinska uprava je tako v preteklih tednih pridobila ponudbe štirih bančnih hiš, med njimi se je kot daleč najugodnejša izkazala ponudba Deželne banke Slovenije. Ta bi za vsako plačano položnico vojniških občanov (za plačilne naloge občinskih organizacij, zavodov in koncesionarjev) v svoji vojniški poslovalnici od občine zahtevala le 35 centov provizije. Občina bi z njo sklenila pogodbo, ki bi za začetek veljala do konca prihodnjega leta. Svetniki s pomisleki O tem so pred nekaj dnevi razpravljali na zadnji seji občinskega sveta, kjer svetniki temu, da bi provizije položnic občanov plačevali iz občinskega proračuna, niso bili najbolj naklonjeni. Posamezniki so omenjali, da bi to pomenilo novo obremenitev občinskega proračuna in da 35 centov za občane ni prevelik strošek, nekateri svetniki s Frankolovega in iz Nove Cerkve so pripominjali, da bi bili njihovi krajani v neenakopravnem položaju. Vožnja v bančno poslovalnico v Vojnik se jim finančno ne bi izplačala, je bilo mogoče slišati. NA KRATKO Po evropski denar NAZARJE - IPAK, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, je na delavnici predstavil aktualne razpise. Sodelavec inštituta s sedežem v Velenju dr. Stanko Blatnik je predstavil dva javna razpisa, ki sta zanimiva za različna društva. Takšna sta sklad za nevladne organizacije v okviru Norveškega finančnega mehanizma in razpis za sodelovanje in izmenjavo znanj v okviru centralne evropske iniciative. Po predstavitvi so predstavniki društev iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline predstavili svoje projekte ter se dogovorili, kateri razpis je najbolj primeren. Sicer IPAK pomaga tudi pri iskanju partnerjev za skupno prijavo, saj imajo prijavitelji na ta način več možnosti za uspeh. US Uredili park da bomo zagotovili kakšno novo delovno mesto.« TINA VENGUST Foto: TV Med drugim so Zgornji trg leta 2011 v sklopu projekta Turistične zveze Slovenije z naslovom Moja dežela, lepa in gostoljubna ocenili kot drugo najlepše trško jedro v Sloveniji. Trg med drugim živi tudi po zaslugi dveh muzejev, galerije, turistično informacijskega centra in protokolarnega objekta Ipavčeva hiša, na vrtu katerega so poleti številne prireditve. Vsi svetniki so soglašali, da bi pogovore z Deželno banko Slovenije vseeno nadaljevali in preverili različne možnosti. Med njimi sta možnosti, da bi se z banko pogodili, da bi ugodnih 35 centov provizije lahko plačali občani sami, ali da bi znesek provizije razdelili med občane in občinski proračun. Vzpostavitvi pooblaščene javne blagajne v Vojniku očitno slabo kaže. BRANE JERANKO VITANJE - Mladi iz Aktivnega društva Vitanje so v središču kraja uredili tako imenovani Centralni park, s katerim želijo kraj polepšati in poživiti. Urejen je na mestu, kjer je bil zasebni vrt, katerega del jim je lastnica iz Ljubljane začasno oddala. Z lastnico so se dogovorili pozimi, marca so nato imeli delovne akcije za ureditev vrta, ki so jih pripravljali ob koncih tedna. Površino so zatravili in uredili nasade, med njimi gredico, kjer lahko otroci spoznavajo različne vrtne rastline in zeliščno piramido z gredicami v stopnicah. Na vrtu je prav tako velik oreh, okoli katerega so postavili za Vitanjčane in obiskovalce kraja okroglo klop, narejeno po meri. »Ime Centralni park smo izbrali zato, ker je provokativno in je mladim blizu,« je povedala podpredsednica društva Petra Mejač. Park je v bližini nove zdravstvene postaje. BJ Najbolj urejena evropska vas? PODČETRTEK - Kraj kandidira na letošnjem tekmovanju Entente Florale za najbolj urejeno evropsko vas v kategoriji manjših krajev oziroma vasi. Iz občine Podčetrtek je leta 2009 prejel zlato evropsko medaljo že sosednji kraj Olimje. V Podčetrtku so se na obisk desetčlanske evropske ocenjevalne komisije, ki je bila na obisku v četrtek, temeljito pripravili. Članom komisije so morali v štirih urah dokazati, da je kraj najbolj urejen manjši kraj v Evropi, zato so jih na pot odpeljali s turističnim vlakcem. Najprej so jim na občini predvajali predstavitveni film kraja, za člane komisije so prav tako izdali posebno zloženko. V kraju so si prav tako ogledali sejem z lokalnimi ponudniki, objekte Term Olimia in športno dvorano, kjer je bil trening rokometnega kampa. Med vožnjo s turističnim vlakcem so si ogledali še samostan v Olimju, Virštanj in vinsko klet Emino v Imenem. Tekmovanje Entente Florale je namenjeno višji kakovosti bivanja domačinov in njihovih gostov, glavni poudarki so na urejenosti kraja, trajnostnem razvoju ter sobivanju z avtohtonim naravnim okoljem. Iz Slovenije sta letos dva kandidata, poleg Podčetrtka v kategoriji vasi še Bled v kategoriji mest. Med državami letos sodelujejo kraji iz Avstrije, Belgije, s Hrvaške, Češke, iz Nemčije, z Madžarske, Irske, iz Italije, z Nizozemske, iz Slovenije in Velike Britanije. Belgijci, Britanci in Hrvati letos v kategoriji vasi nimajo predstavnikov. BJ Glede človekovih pravic v povprečju CELJE - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je junija kar dvakrat obiskala knežje mesto. Prvi obisk je namenila temu, da bi spoznala okoljsko problematiko mesta in širšega okolja, nato pa se je s sodelavci posvetila še drugim kršitvam človekovih pravic na ožjem celjskem območju. Sklepna ugotovitev obiska je bila, da Celje glede spoštovanja oziroma kršenja človekovih pravic ne odstopa od državnega povprečja. V nizu obiskov varuhinje človekovih pravic po Sloveniji izstopa Maribor. Tako je bilo pretekli mesec za srečanje prijavljenih več kot 100 ljudi, v povprečju pa prihaja na ta srečanja okrog 25 ljudi. V Celju, ki je bilo kot peto na vrsti, odkar je bila Vlasta Nussdorfer imenovana za varuhinjo človekovih pravic, jih je bilo 24. Ljudje so opozarjali zlasti na zaostrene socialne razmere, na težave, ki jih je prinesla nova zakonodaja na področje uveljavljanja pravic do pomoči pri centrih za socialno delo, nekaj jih je bilo s področja zdravstva, v ospredju pa je bilo tudi sodstvo ter pravica do pravne pomoči. Ne le dolgotrajnost postopkov na sodiščih, problematični so tudi odnosi med strankami in odvetniki, pomanjkanje pretoka informacij ter uveljavljanje pravice do brezplačne pomoči. V uradu varuhinje svetujejo in posredujejo, področje, kjer imajo tudi sami povsem zvezane roke, pa je prav zaposlovanje. Gre za primere, ko se na varuhinjo obračajo starši odraslih otrok, ki z diplomami v žepih pri 30. letih ostajajo odvisni od njih, saj ne najdejo dela in se ne morejo osamosvojiti ter sami preživljati. Kot je povedal Ivan Šelih, ki v uradu pokriva področje sodstva, so bile v Celju med Urad varuhinje človekovih pravic prejema vse več vprašanj in prošenj za pomoč tudi po elektronski pošti, raste pa tudi število telefonskih klicev. Če je bilo teh še lani med 600 in 800 mesečno, so letos maja zabeležili kar 1.150 klicev. pobudami glede dolgotrajnosti sodnih postopkov prav vse takšne, ki so tik pred razpisom naroka, tako da posredovanje ne bo potrebno. Po besedah varuhinjinega namestnika Jerneja Rovška, so v Celju izpostavili še problem nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice v hišah, ki so bile vrnjene v denacionalizacijskih postopkih. Zdaj jim namreč grozi, da bodo morali za stanovanja, v katerih živijo, plačevati profitne najemnine. IS Brv bo nadomestila most Do sredine novembra za promet zaprta Partizanska cesta - Investitor protipo-plavnih ukrepov je država »Ne bi rad, da bomo potem, ko bodo protipoplavni ukrepi izvedeni in se bomo sicer počutili bolj varne, rekli, zdaj je pa grdo. Celje je mesto ob treh rekah in s Savinjo živi, zato mora Savinjsko nabrežje ostati tudi privlačno, ne le varno,« je odločen župan Bojan Šrot. CELJE - Zaradi gradnje Splavarske brvi, ki bo staro mestno jedro in Savinjsko nabrežje povezala z Mestnim parkom, je od sredine junija za promet zaprta Partizanska cesta. Tako bo še vse do sredine novembra, ko naj bi ob dokončanju nove brvi »padel« tudi zdajšnji Splavarski most. Prav ob tem protipoplav-nem ukrepu se je na zadnji seji mestnega sveta razvnela živahna razprava. Župan Bojan Šrot je ob predstavitvi protipoplavnega urejanja Savinjskega nabrežja prosil meščane za nekaj mesecev potrpežljivosti, češ da potem mesto ne bo samo varno pred vodami, ampak bo zdajšnje sprehajališče še bolj privlačno. Zdaj, ko so dela ob Savinji na višku, pa se je vprašal, ali koordinator mestne občine za protipoplavne ukrepe Roman Kramer res dobro zastopa in ščiti interese mesta. Kaplja čez rob - po enostranskem obža- govanju platan pri Špici ter goloseku na Bregu - je bilo očitno dejstvo, da bo nova Splavarska brv za meter ožja od zdajšnjega mostu. Vprašal se je, kako jo bodo sprejeli meščani in ali se res ni dalo storiti ničesar, da bi se projekt prilagodil. Še je čas Na to se je z vprašanjem, ali je sploh treba rušiti Spla-varski most in ga nadomestiti z novo brvjo, navezal Jože Zimšek (Desus). Opozarjal je, da bo za približno 3 metre poglobljena Partizanska cesta zelo spremenila okolje in da Mestni park ne bo dodatno varovan. »Po ureditvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini se bo ob poplavah za tretjino znižal pretok Savinje, zato je vprašanje, ali so stebri mostu res tako moteči in poplavno nevarni,« je poudaril in znova vprašal, kdo je pregledal in odobril ta projekt. »Res potrebujemo to brv? Razmisli- mo še enkrat, dokler most še stoji.« Ne gre le za varnost Župan Šrot je v odgovor pojasnil, da ne gre za presojo ustreznosti posameznih pro-tipoplavnih ukrepov. Nosilec teh je država in 85 odstotkov denarja od skupno 45 milijonov evrov zagotavlja ko-hezijski sklad. »Celje je ves čas sodelovalo pri pripravi in daleč od tega, da ne bi zaupal ekipi, ki vodi ukrepe. Se pa sprašujem, kako koordinator mestne občine zastopa interese Celja,« je znova poudaril, da bi bil interes mesta zagotovo to, da bi pohodna širina ostala enaka kot doslej in ne da bo 4-metrski most nadomestila 3-metrska brv. Zagotovo je interes investitorja, da posamezne ukrepe izvede čim ceneje - a v Celju mora Savinjsko nabrežje ostati prijetno za sprehajalce in omogočati, da ljudje in mesto živijo z reko. »Če gre za nadstandard, potem je mesto razliko v ceni pripravljeno sofinancirati,« je še poudaril župan in spomnil, da se tako ravna tudi v primeru nasipov ob Savinji in pritokih, ki tako niso le nasutja zemlje, pač pa so ponekod na njih urejene sprehajalne poti, postavljene klopce, urejene zasaditve ... »Ne gre nam za to, da se ukrepi izvedejo za čim nižjo ceno in ne bi rad, da bomo potem, ko bodo izvedeni in se bomo sicer počutili bolj varne, rekli, zdaj je pa grdo. Celje je mesto ob treh rekah in s Savinjo živi, zato mora Savinjsko nabrežje ostati tudi privlačno, ne le varno,« je dejal in dodal, da razočaran zlasti zaradi tega, ker je za širino nove Splavarske brvi izvedel šele od izvajalca. Če bi prej, bi »sam šel k arhitektu Gabrijelčiču in ga prosil, naj razširi brv«. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA C E L E I A MESTO POQ M F. STO M mMmm POKRAJU NA KRATKO Društvo z več sekcijami MOZIRJE - Od novembra lani deluje kulturno-ume-tniško društvo STOPinJE, v okviru katerega je literarna sekcija Bele stopinje. Pred dnevi so pripravili prvi literarni večer, na katerem se je poleg predsednice Ivane Žvipelj predstavilo šest članov. Govorili so o ljubezni, ki je ni manjkalo niti v predstavljenih delih. V društvu delujejo še folklorna skupina Feferončki, v kateri so učenci osnovne šole, in sekciji Babica pripoveduje ter Potujemo. V okviru slednje obiskujejo znane predstave po Evropi. Poudarek v delu društva bodo namenili izobraževanju in iskanju novih poti za različne možnosti izražanja. V načrtu imajo tudi pripravo kavarniških večerov, za začetek pa si prizadevajo, da bi se s svojim delom izkazali v tolikšni meri, da bi lahko računali tudi na finančno pomoč občin. US Doslej le obljube LUČE - V teh dneh v naselju Raduha popravljajo eno od občinskih cest, ki jih je lansko neurje zelo poškodovalo. Dela so izvedli na več mestih, popravilo pa bo občino stalo 20 tisoč evrov. Sicer je nujnih popravil potrebnih še več cest, praktično v vseh zaselkih. Že lani je občina za najbolj nujna dela namenila 120 tisoč evrov, v letošnjem proračunu pa je rezervirala 100 tisoč evrov. Od države je doslej dobila le obljube o pomoči pri odpravljanju najbolj nujnih poškodb po lanskem neurju. US Priznanje za Veronike ŠOŠTANJ - Mladinski svet Slovenije je na Brdu pri Kranju pripravil zaključno prireditev natečaja Prostovoljec leta. Na natečaj za leto 2012 je bilo prijavljenih 187 posameznikov in 64 projektov. Med dobitniki priznanj za sodelovanje so bile tudi prostovoljke Veronike. Veronike so družabnice stanovalcem PV Centra starejših Zimzelen v Topolšici. Stanovalcem, ki jih bližnji ne obiskujejo ali pa so obiski iz različnih vzrokov okrnjeni, omogočijo lažje sobivanje v domu. Prostovoljke Veronike, zdaj jih je že 18, so žene srednje aktivne generacije, v zadnjem času se vključujejo tudi mlajše. S stanovalci se pogovarjajo in jim prisluhnejo. Z njimi hodijo na sprehod, izmenjujejo drobne pozornosti, predvsem pa jim dajo občutek pripadnosti, varnosti in pomembnosti. So pomemben člen PV Zimzelen, za stanovalce so vez z zunanjim svetom, toplina nasmeha in lepe besede. US Oktobra novi naslovi POLZELA - Jeseni se občanom obetajo spremembe domačih naslovov. Občinski svetniki so na zadnji redni seji pred poletjem v prvi obravnavi sprejeli odlok o uvedbi uličnega sistema v naseljih Polzela, Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji. Kot je pojasnil župan Jože Kužnik, je s spremembami prostorskega načrta občine v preteklih letih prišlo do širitve območij. Število hiš in prebivalcev v občini narašča, urejenost naslovov in pripadajočih hišnih številk pa je, še posebej v strnjenih naseljih, neprimerna. Kužnik upa, da bo nov sistem v praksi zaživel oktobra. Občina bo za izdelavo in menjavo usmerjevalnih tabel in hišnih številk po oceni župana odštela približno 20 tisoč evrov. Občani pa si bodo morali skladno z zakonodajo v 30 dneh po uvedbi novih naslovov urediti nove dokumente. Bodo pa pri tem oproščeni plačila takse. Tako bodo za novo osebno izkaznico odšteli 9,26 evra, za potni list 27,50 evra in za novo vozniško dovoljenje 7,76 evra. LK Dolga preteklost Pilštanja KOZJE - V Kroflovem mlinu, ki je tik ob trgu, so v soboto odprli razstavo Pilštanj 1158 - okruški zgodovine. Na razstavi, ki jo je pripravil Milenko Strašek, so na ogled različne listine in fotografije, povezane z nekoč pomembnim pilštanjskim trgom. Pilštanj je bil nekoč najpomembnejši kraj osrednjega Kozjanskega, ki je pozneje svoj prometni pomen izgubil, vendar so ostali zanimivi spomini. Razstavo je organiziralo Muzejsko društvo Kozje, ki ga vodi kozjanski rojak dr. Slavko Kremenšek iz Ljubljane, nekdanji profesor etnologije na filozofski fakulteti. Sobotnega odprtja razstave se je udeležila skupina, ki je prispela z avtobusom iz Ljubljane, sestavljali so jo predvsem z etnologijo povezani ljudje. V Kroflovem mlinu, ki služi kot razstavni prostor, je stalna razstava o zanimivi zgodovini in ljudeh iz tega mlina, prav tako pripravljajo redne občasne razstave. Med njimi so bile o križih in kapelah župnije Kozje, o razbojniku Guzeju, raj-henburških trapistih (med Kozjani, ki so bili med trapisti, je bil tudi zadnji rajhenburški opat), slikarska razstava kozjanskega rojaka Marjana Presička in še marsikaj. BJ Za boljšo pretočnost in večjo varnost Krožišče Tekačevo le ena od naložb države na izjemno prometni cesti Otok krožišča krasi trikraka steklena skulptura v obliki steklenice. Predstavlja tradicijo stekla in vode v Rogaški Slatini. ROGAŠKA SLATINA - Sedmo krožišče v občini je tudi uradno predano namenu. Zagotavlja večjo varnost za vse udeležence v cestnem prometu na zelo prometni cesti med Podplatom in Rogaško Slatino oziroma Rogatcem. Študija leta 2009 je pokazala, da je za povečanje varnosti križišče v Tekačevem smotrno spremeniti v krožišče. Številni vozniki na tem odseku ceste namreč niso upoštevali omejitve hitrosti, zaradi česar so v preteklosti v križišču zabeležili več hudih prometnih nesreč. Krožno križišče je promet umirilo. Plod dobrega sodelovanja Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je na otvoritveni slovesnosti poudaril, da je gradnja krož-išča vzoren primer dobrega sodelovanja med občino in državo. Občina je namreč poskrbela za projektno dokumentacijo in odkupila potrebna zemljišča ter za projekt prispevala 66 tisoč evrov. Večino denarja za 520 tisoč evrov vredno naložbo je zagotovila Direkcija RS za ceste. Zraslo je največje krožišče v občini, z zunanjim premerom 34 metrov in premerom notranjega otoka 20 metrov, v krožišču pa so tudi pločniki, kolesarska steza, javna razsvetljava in protihrupna ograja. Kidrič je ob tem povedal, da je z uredi- tvijo krožišča v Tekačevem rešena še ena težava zaradi nevarnega križanja cest v občini, tako da potrebe po večjih posegih v prihodnjih 20 letih ne bi smelo biti. Med Šentjurjem in Dobovcem veliko dela Direktor direkcije za ceste mag. Gregor Ficko je ob novi pridobitvi spomnil, da država celovito ureja cesto med Šentjurjem in Dobovcem in da je krožišče v Tekačevem le ena od investicij. Promet na cesti, ki vodi proti državni meji, se bo z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo še zgostil, za njegovo čim boljšo pretočnost pa država prav v teh mesecih končuje gradnjo obvoznice mimo Rogatca, v križišču pri bencinskem servisu v Šentjurju postavlja semaforje. Kmalu naj bi uredila še zavijalne pasove, pločnik, javno razsvetljavo in prehode za pešce na zunanji slatinski obvoznici med industrijsko cono Negonje in Prvomajsko ulico. Po več letih se končno uresničuje tudi projekt gradnje nadvoza in ukinitve železniških prehodov na Grobelnem, javno naročilo za izbor izvajalca del se izteka. In še ena nevarna točka, križišče v Mestinju? »Vse projektne rešitve so pod streho, pripravljamo dokumentacijo za javno naročilo za postavitev semaforjev in resnično pričakujem, da bomo do konca letošnjega leta izvedli razpis in se prihodnje leto pogovarjali o realizaciji,« pravi Ficko. ANJA DEUČMAN Foto GrupA Več za komunalne storitve S prvim avgustom bodo v spodnjesavinjskih občinah začele veljati nove, višje cene komunalnih storitev Občinski sveti Braslovč, Polzele, Vranskega in Tabora so že potrdili predlagano prilagoditev cen komunalnih storitev. V Žalcu in Preboldu bodo svetniki o tem razpravljali danes. Javno komunalno podjetje Žalec mora na podlagi državne uredbe prilagoditi cene storitev dejanskim stroškom izvajanja. V ta namen je moralo tako kot vsi drugi izvajalci javnih služb pripraviti načrte o oblikovanju cen, ki jih potrjujejo občinski sveti. Na podlagi izdelanih načrtov za oskrbo V spodnjesavinjskih občinah 38.490 prebivalcev letno porabi 2,3 milijona kubičnih litrov vode. Za nemoteno oskrbo s pitno vodo neposredno skrbi 17 zaposlenih v JKP Žalec, ki upravljajo s 425 kilometri javnih vodovodov. s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda se bodo cene javnih storitev za gospodinjstva v vseh šestih spodnjesavinjskih občinah s 1. avgustom zvišale. Kot pojasnjuje direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek, bodo skupni zneski na položnicah res višji, a se bodo določene postavke tudi pocenile. Kot pravi, se bo še najmanj, za 0,6 centa na kubični meter, podražila voda-rina, za 9 centov pa bo višja cena kanalščine. Podražitev čiščenja odpadnih voda pa je posledica novi tehnologij in novih malih čistilnih naprav. »Glavni razlog dviga cen teh storitev je dejstvo, da se cene zadnjih dvanajst let niso spremenile,« pravi Zakonjšek. Kot še pojasnjuje, se bo nekoliko znižal strošek okoljske dajatve in števnine. Se bo pa, na račun na novo uvedenih postavk, povišala tudi omrežnina. »A vse to so prihodki občin,« pojasnjuje Zakonjšek. Bo pa na podražitev vplivala tudi nova, višja stopnja davka na dodano vrednost. Kaj to pomeni za uporabnike? To v praksi pomeni, da bodo septembrske položnice, cene bodo namreč začele veljati s prvim avgustom, za gospodinjstva, ki so priključena na javni vodovod in v povprečju mesečno porabijo 12 kubičnih metrov vode, znašale približno 23 evrov, kar je skoraj 5 evrov več kot do zdaj. Dvakrat tolikšna bo podražitev pri gospodinjstvih, ki so priključena tudi na kanalizacijski sistem, zaključen s čistilno napravo. Njihov povprečen znesek na položnici bo po novem 29 evrov. Čeprav občinski sveti podražitvam v teh težkih časih V žalskem komunalnem podjetju letno očistijo 1,1 milijona kubičnih metrov odpadnih voda. Največji uporabnik je Mlekarna Celeia, ki letno porabi 228 kubičnih metrov vode, kar predstavlja 21 odstotkov vseh količin očiščenih odpadnih voda na območju šestih občin. niso naklonjeni, so pripravljene nove cene večinoma že sprejeli. »V primeru, da katera občina ne bi bila pripravljena potrditi dviga cene, bi na ta način izstopila iz sistema enotnih cen in bi tako morala poravnati polno ceno, ki bi bila še višja. Enotne cene so namreč lahko nižje zaradi ekonomije obsega oziroma mase uporabnikov javnih komunalnih storitev,« je še pojasnil direktor žalske komunale. LK NA KRATKO Namesto pred računalnik na igrišče VRANSKO - Na zavodu za kulturo, turizem in šport so času poletnih počitnic pripravili kopico aktivnosti za mlade, s čimer jih želijo vsaj za nekaj časa zvabiti izpred televizorjev in računalnikov. Od sredine prihodnjega tedna se bodo tako lahko osnovno-in srednješolci v dopoldanskem času organizirano podili in potili v športni dvorani ter na okoliških igriščih. Pomerili se bodo lahko v košarki, nogometu, odbojki, badmintonu in namiznem tenisu. Tisti z več adrenalina se bodo lahko preizkusili tudi v športnem plezanju. Kakšen počitniški dan bo mogoče preživeti še na organiziranem pohodu po okoliških hribih, kamor so mladi vabljeni skupaj s starši. Na zavodu se zavedajo, da je razpis le prvi korak k aktivnemu preživljanju prostega časa. Naslednjega, odločilnega bodo morali narediti mladi sami. LK Velenjska plaža čaka kopalce VELENJE - V soboto je tudi uradno zaživela Velenjska plaža, ki jo je mestna občina uredila pri čolnarni ob Velenjskem jezeru. Breg jezera ob čolnarni so opremili z novimi sanitarijami in tuši, obalo uredili s prodom in dodali nove lesene tribune za sončenje. Celotna obnova objekta čolnarne bo sicer trajala predvidoma tri leta. V naslednjem letu načrtujejo obnovo strehe, zamenjavo stavbnega pohištva in ureditev fasade, v letu 2015 bi zgradili še tribune in uredili gostinski lokal v zgornjem nadstropju. Vrednost celotne obnove bo predvidoma znašala 320 tisoč evrov. V velenjski občini so tudi letos naročili meritve Velenjskega jezera, s pomočjo katerih bodo javnost seznanjali s kakovostjo jezerske vode z vidika primernosti za kopanje. V času kopalne sezone bodo redno spremljali kakovost vode Velenjskega jezera na območju pri čolnarni. US Manj za vrtec ROGATEC - Občinski svet je potrdil znižanje cen programov vrtca. V povprečju se znižujejo za približno štiri odstotke. Sprememba zakonodaje je med drugim prinesla znižanje plač v javnem sektorju, zaradi česar so se vrtcu znižali stroški. Pocenitev bo najbolj občutna v programih kombiniranih oddelkov, kjer se mesečna cena programa znižuje za 16,52 evra na 332,50 evra. V oddelkih drugega starostnega obdobja cena po novem znaša 317,07 evra, kar je 14,55 evra manj kot doslej. Najdražji še vedno ostajajo programi prvega starostnega obdobja, za vsakega otroka je treba mesečno odšteti 398,23 evra, kar je 16,05 evra manj kot doslej. Pocenitev bo vidna na junijskih položnicah. Kot je znano, starši plačajo le del cene programa, preostanek krije občina, ki je v letošnjem proračunu za predšolsko vzgojo po besedah župana Martina Mikoliča namenila 430 tisoč evrov. Vrtec Rogatec obiskuje 148 otrok, ki so razdeljeni v osem oddelkov. AD Priznanja ob občinskem prazniku PREBOLD - S slavnostno sejo so pretekli petek svetniki in svetnice ter gostje zaključili praznovanje občinskega praznika. Ob tej priložnosti so podelili letošnja občinska priznanja. Bronasti grb občine Prebold je prejel Milko Herodež iz Svetega Lovrenca. Priznanja pa so si s prizadevnim delom v občini prislužili še Jožef Štrakl Olga Dragar, Ferdinand Škrabe, Alojz Zmrzlak, IPGD TT Prebold ob 140-letnici, PGD Matke ob 80-letnici in Medobčinsko društvo Sožitje, ki prav tako praznuje 40 let delovanja. Sicer pa je župan Vinko Debelak v zadnjem letu ponosen predvsem na predčasno končan projekt obnove vrtca. Črna pika še naprej ostaja gradnja kanalizacije, ki se vendarle bliža koncu. Ob letnem pregledu občinskih projektov je Debelak znova izpostavil, da občina je in mora biti predvsem zaradi ljudi. Zatrdil je, da se bodo trudili, da bodo tudi v prihodnje občanom karseda prijazna občina. LK PONEDELJKOVO DOPOLDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 Prireditev ob 60-letnici delovanja je bila priložnost za obujanje spominov ter podelitev pohval in zahval za opravljeno delo. Šest desetletij v družbi f» ^^ Planine povezujejo 270 članov - Ponosni na postojanko na U U I M Kopitniku RIMSKE TOPLICE - Tamkajšnje planinsko društvo letos praznuje 60 let delovanja. Ta jubilej so člani obeležili s prireditvijo ob planinski koči na Kopitniku, na kateri so podelili priznanja Planinske zveze Slovenije, Meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavske regije in domačega društva. Predstavili pa so tudi bilten z naslovom Odmevi z naših gora, ki so ga izdali ob jubileju. Predsednik društva Jurij Potokar je poudaril, da je poslanstvo društva vse od ustanovitve zbliževati ljudi in utrjevati njihovo navdušenje za pohodništvo, naravo in planinstvo. Društvo, ki ima 270 članov, skrbi za označevanje poti iz Rimskih To- plic in sosednjih naselij do bližnjih vrhov. Posebno pozornost posveča planinski koči na Kopitniku, ki jo je od občinskega ljudskega odbora Hrastnik v upravljanje dobilo leta 1955. Nekdanja Trbežnikova domačija je z gradbenimi prenovami postala idilična planinska postojanka, društvo, ki je danes tudi njen lastnik, pa hkrati ureja tudi njeno okolico. Priljubljena točka planincev Do Kopitnika vodijo štiri markirane smeri. Kopitnik je tudi kontrolna točka Zasavske planinske poti, Poti NOB, v zadnjem času pa je tudi sestavni del Zlatorogove transverzale. Tam se od- vijajo tudi različne kulturne prireditve, ki privabijo številne pohodnike. Najbolj množično pa se na Kopitnik zgrinjajo obiskovalci prvo soboto v avgustu, ko v dolini pod kočo odmeva pesem citer na prireditvi Popoldne ob citrah, ki je vsako leto planinski in glasbeni praznik. Pod okriljem društva se v pohodni-štvu in športnem plezanju kalijo člani, ki se udeležujejo odprav slovenskih alpinistov v Himalajo in v sosednja tuja gorstva. Svoje bogato znanje pa izkušeni planinci predajajo tudi mladim ter jih spodbujajo k pohodništvu ter varovanju gorske narave. TV Foto: arhiv društva Vozilo in prizidek za jubilej ŠMARTNO OB PAKI - Člani domačega prostovoljnega gasilskega društva so ponosno obeležili visok jubilej, 110-letnico društvenega delovanja. Ob tej priložnosti so predali namenu novo gasilsko vozilo in prizidek h gasilskemu domu. Vrednost pridobitve znaša približno 280 tisoč evrov. Kot je poudaril predsednik društva Franc Kumar, je v dolgem obdobju delovanja društva malo tako pomembnih dogodkov, kot je bil sobotni, še najbolj zato, ker so gasilci dobili vse, kar so dolgo in težko pričakovali in tudi potrebovali. Občani bodo tako lahko še naprej vselej računali na brezpogojno in strokovno pomoč, kar so gasilci v letih delovanja dokazali že velikokrat. Poleg skrbi za požarno varnost je društvo na začetku opravljalo še kulturno poslanstvo. Med prednostne naloge je uvrstilo usposabljanje članstva. Že dolga leta v njem delujejo desetine obeh spolov in vseh starosti. Ponosni so na njihovo predanost, na sodelovanje v najrazličnejših humanitarnih akcijah, na dosežke desetin na ra- znih tekmovanjih, na gasilski dom, ki so ga dobili leta 1977. V trem trenutku šteje društvo 134 aktivnih članov. Njihova prednostna skrb ostaja kar najbolj učinkovito izpolnjevanje poslanstva. Še naprej se bodo trudili za dobro sodelovanje z domačim okoljem in tudi z marsikom zunaj občinskih meja. US NA KRATKO Na sprehodu bolj varni BRASLOVČE - Na ozkem in dotrajanem cestnem odseku, med prireditvenim prostorom in jezerom Braslovče, bodo obnovili 350 metrov cestišča in zgradili pločnik. Braslovška občinska uprava je dela zaupala gradbenemu podjetju Peor iz Celja, ki je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano na javnem razpisu. V sklopu del bodo preozko vozišče razširili, uredili še tlakovano površino za pešce v širini 1,2 metra in postavili mesta za javno razsvetljavo. Predvideni stroški gradnje so ocenjeni na 42.500 evrov, ki jih bo občina zagotovila s pomočjo sofinanciranja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. LK V ospredju stara opravila REČICA OB SAVINJI - V prostorih osnovne šole so še do nedelje na ogled štiri razstave, ki so nastale v organizaciji turističnega društva. Tako je na ogled razstava pirografij Tonija Osovnikerja iz Gornjega Grada, rečiške vezilje, ki delujejo v okviru društva upokojencev, pa se predstavljajo na razstavi ročnih del. Osrednjo narodopisno razstavo so naslovili Grabila je seno ..., saj so na ogled postavili pripomočke in orodja, ki so jih nekdaj uporabljali kosci in grabljice. Narodopisno razstavo so dopolnili učenci osnovne šole s svojimi likovnimi izdelki. Razstave so odprli v sklopu prireditve Od lipe do prangerja, ki jo bodo zaključili v soboto z Večerom pod trško lipo in nedeljskimi igrami med zaselki občine Rečica ob Savinji. US NA KRATKO Pošto prevzela občina TABOR - Pošta Slovenije bo letos zaradi optimizacije poslovanja približno šestdeset manjših poštnih poslovalnic preoblikovala v pogodbene ali premične. V Taboru ni bilo zasebnika, ki bi bil pripravljen prevzeti pošto kot dopolnilno dejavnost, zato je s prvim julijem poštne storitve pod okrilje vzela kar občina. Pogodbena pošta deluje v dosedanjih prostorih. Skupaj z opremo jih je občina vzela v najem za 313 evrov na mesec, pošta pa bo občini za opravljanje poštnih storitev, plačevala 300 evrov mesečno. Uredili so še sprejemno pisarno, ki bo med drugim služila kot turistično-informacijski center. Ker gre le za novo organizacijsko obliko, lahko občani še naprej opravljajo vplačila in izplačila z osebnih računov Poštne banke Slovenije, kupujejo znamke, kuverte in dopisnice ter prevzemajo pošiljke. Kot je povedala Alenka Kreča Šmit iz občine, je obratovalni čas občanom sedaj precej bolj prijazen. Pošta vsak delovnik, razen ob sredah, posluje med 8. in 10.30 ter med 13. in 15. uro. Ob sredah je dopoldanski odpiralni čas enak, popoldan pa je pošta odprta med 15. in 17. uro. Poslovalnica pa po novem obratuje tudi ob sobotah. LK Številke premešala zimska služba RADEČE - Občinski svet se je na zadnji redni seji seznanil z izvrševanjem proračuna med letošnjim januarjem in majem. Kot v številnih drugih občinah so največje spremembe nastale pri postavki izvajanja zimske službe. Občina Radeče je med januarjem in majem uresničila prihodke v višini dobrih 1.486.000 evrov, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov načrtovanih prihodkov, odhodkov je bilo za malo manj kot 1.596.000 evrov, kar znaša dobrih 23 odstotkov načrtovanih odhodkov. V primerjavi z letom 2012 je bilo prihodkov manj za 4 odstotke, odhodkov pa za slab odstotek. Občina je po besedah županje Rafaele Pintarič skrbela predvsem za sprotno financiranje javnih zavodov, podjetij in društev, največ denarja pa je namenila za opravljanje zimske službe. Se je pa v tem obdobju močno povečala tudi postavka domske oskrbe starejših. O morebitnem rebalansu bodo svetniki odločali jeseni, sicer pa bodo odstopanja poskušali urediti s prerazporeditvami. TV Po korakih do kanalizacije ŠMARTNO OB PAKI - Občina je med lokalnimi skupnostmi v Šaleški dolini najslabše opremljena s kanalizacijskim omrežjem. Na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo v Podgori je trenutno priključenih 860 populacijskih enot. Kot načrtujejo, naj bi v naslednjih letih zgradili dobrih 18 kilometrov javne kanalizacije le na območjih, za katera obstaja zahteva po obvezni gradnji omrežja in so zapisana v nacionalnem programu. Po predračunih naj bi vlaganja stala približno 4,3 milijona evrov. Gradili bodo postopno, glede na razpoložljiva sredstva. Po predvidevanjih naj bi izpolnili zahteve po opremljanju na obveznih območjih v prihodnjih letih, kar pomeni, da bodo težko dosegli rok, leto 2015, kar je določila država. Prijavljali se bodo na različne razpise, a kot poudarja župan Janko Kopušar, je z lastnim denarjem izvedba sistema nemogoča. US Plaketa in tri priznanja ROGAŠKA SLATINA - Znani so letošnji občinski nagrajenci. Župan mag. Branko Kidrič jim bo priznanja podelil na slovesnosti ob občinskem prazniku 26. julija. Komisija za vloge, pritožbe, nagrade in odlikovanja predloga za podelitev naziva častni občan ni prejela, zato se s tem najvišjim občinskim priznanjem ne bo okitil nihče. Bo pa občina podelila plaketo občine, in sicer podjetju MOS servis, trgovina, storitve, inženiring, po besedah predsednice komisije Marije Čakš ne toliko zaradi uspešnega poslovanja, temveč predvsem zaradi aktivnosti na humanitarnem področju. S priznanjem občine se bodo okitili dva posameznika in javni zavod. Marija Bincl, vodja projekta Starejši za starejše, bo priznanje prejela za dolgoletno dobrodelnost, zdravnik Fuad Al Mahdawi za izjemno požrtvovalnost pri svojem poklicu, saj je pripravljen na pomoč priskočiti tudi v svojem prostem času, javni zavod za kulturo pa za skrb za popestritev kulturnega dogajanja v občini in za prispevek k razvoju občine. AD Obisk v deželi Perkmandeljca Skrivnostni podzemni svet uredili za ogled obiskovalcev LAŠKO - V Padežu pri Laškem so pred dobrimi 450 leti začeli kopati svinčevo in srebrovo rudo. Odkar je rudnik opuščen, v njem prebiva le rudarski škrat Perk-mandeljc. Da bi njega in njegovo deželo pod zemljo spoznalo čim več ljudi, je Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Stik) v sodelovanju z občino uredil gozdno učno pot. Perkmandeljc je škrat, ki ga pravzaprav ni videl še nihče. Rudarji opisujejo, da so ga velikokrat slišali, marsikdaj naj bi jim kakšno ušpičil ali jim celo skril malico. Eni ga opisujejo kot hudobca, drugi kot navihanega, a dobrosrčnega škrata, ki globoko pod zemljo opozarja na nevarnost. Zato naj bi nekaterim Radovedneži pred vhodom v bivališče Perkmandeljca Mag. Mateja Golež, Rajko Petrica, Tomaž Majcen, dr. Tea Kolar Jur-kovšek in dr. Bogdan Jurkovšek sestavljajo ekipo geologov, ki je soustvarjala gozdno učno pot. V geološkem stebru so prikazali različne kamnine iz okolice Laškega. rudarjem celo rešil življenje. Med drugim se je naselil v Padežu pri Laškem, kjer mu družbo delajo netopirji in jamske kobilice, čas pa je v jami oblikoval tudi zanimive kapniške oblike - kapnike, ponvice in jamske bisere. Skriti zakladi narave Gozdna učna pot, ki vključuje ogled rudnika, je dolga dober kilometer, med potjo pa obiskovalci spoznajo geološko zgradbo okolice Laškega. »Zgradili smo geološki steber, s pomočjo katerega smo prikazali vse kamnine z območja občine v obdobju 310 milijonov let. Na opazovalnih točkah obiskovalce opozorimo tudi na pomen gozda za življenje živali in ljudi, še posebej pa predstavimo iglavce - smreko, jelko, bor in macesen - ki so v tem koncu najpogostejši,« je pojasnil vršilec dolžnosti direktorja STIK Laško Tomaž Majcen. Vrednost ureditve gozdne učne poti znaša dobrih 40 tisoč evrov, del sredstev pa je Stik Laško pridobil na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Prijavitelj je v sklopu projekta oblikoval še delovne zvezke za najmlajše in izvedel nekaj delavnic in predstavitev. Ko se bo projekt končal, bo za pot skrbela domačija Slapšak, na posesti katere je opuščen rudniški rov. TV Foto: STIK Laško V prihodnost na temeljih preteklosti CELJE - Planinsko društvo Ojstrica, ki se je razvilo iz Planinske sekcije Aero Celje, je ob 50-letnici ustanovitve junija pripravilo prireditev pri gasilskem domu v Lokrovcu. Na prireditvi so podelili zahvale društva in pohvale ter priznanja Planinske zveze Slovenije. Praznovanja abrahama se je udeležilo več kot sto ljubiteljev planin. Predsednik Vili Vengust je 22 članom, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu društva, podelil zahvale, članov društva pa tudi priznanja Planinske zveze Slovenije - devet bronastih častnih znakov, štiri srebrne in enega zlatega - tega je prejel Roman Zupanc. Še posebej so se planinci veselili obiska predsednice Meddruštvenega odbora planinskih društev Savinjska Manje Rajh, ki je v imenu planinske zveze društvu podelila jubilejno listino ob 50-letnici delovanja. Prelomno obletnico so celjski planinci praznovali s predstavniki pobratenega PD Ruše, s katerim sodelujejo že 34 let, in s predstavniki PD Grmada. Po besedah Vengusta so pogrešali ostala planinska društva. Udeleženci so prejeli zbornik, v katerem so avtorji besedil preleteli prehojene Prireditev v poti do danes. V spomin na stare čase pa so prejeli tudi maskoto planinca, ki jo je za vse udeležence izdelala Karla Srebot. Kulturni program so sooblikovali učenci Osnovne šole Frana Roša. TINA VENGUST Foto: GrupA je gora. »Želimo si druženje, skupinsko delo. Iščemo možnosti sodelovanja, društva pa se vse bolj ograjujejo drugo od drugega, vsako zase se kiti s svojimi dosežki,« je poudaril predsednik PD Ojstrica Vili Vengust. NA KRATKO Z vlakom na festival LAŠKO - Glavni organizator in pokrovitelj festivala Pivo in cvetje Pivovarna Laško bo letos v sodelovanju s Slovenskimi železnicami obiskovalce še dodatno spodbujal, naj se v času med 11. in 14 julijem v Laško in domov odpravijo z vlakom. Z akcijo Ko pijem, grem z vlakom bo obiskovalce nagovarjal, da na prireditev in z nje pripotujejo z vlakom, še posebej v primeru uživanja alkohola. Akcijo Rdeč karton pa bo izvajal na sami prireditvi s pomočjo Alkomat patrulje. Obiskovalci prireditve Pivo in cvetje bodo ob vračanju domov lahko preverili stopnjo zaužitega alkohola. Vsak izmed njih, ki bo prekoračil dovoljeno stopnjo, bo prejel rdeč karton, ki mu bo, ob predložitvi sprevodniku na vlaku, omogočil brezplačno vožnjo z vlakom. TV Štorovčani precej prihranijo ŠTORE - »Z zanimanjem občanov za brezplačno pravno pomoč smo zelo zadovoljni,« pravijo v občinski upravi. Občanom Štor, za razliko od občanov številnih drugih občin, zaradi nudenja te občinske storitve ni treba vedno iskati drage odvetniške pomoči. Prejšnji mesec je minilo dve leti od vzpostavitve tamkajšnje brezplačne pravne pomoči, ki jo je začel kot prostovoljec brezplačno nuditi magister prava, domačin Primož Kramer. Po enem letu je občina z njim sklenila pogodbo ter od takrat prejema za svoje delo honorar. Uradne ure brezplačne pravne pomoči v Štorah so v prostorih občinske uprave vsako sredo od 16. do 17. ure. Povprečno se oglasijo do trije občani na teden, ki imajo težave predvsem zaradi medsosedskih odnosov, zaradi kršenja cestno prometne zakonodaje ter uveljavljanja socialnih transferjev. Podobno pravno pomoč občanom, ki bi bila zanje brezplačna, je po štorskem zgledu predlagala tudi občinska uprava v bližnjem Vojniku, vendar se občinski svet z njo ni strinjal. BJ Dela na pokopališčih VOJNIK - Na pokopališču v občinskem središču ureja občina trenutno del mrliške veže. Prejšnji mesec so odprli novo mrliško vežo v vasi Črešnjice. V vojniški mrliški veži bodo poskrbeli za prostor za svojce s priročno kuhinjo, za nove sanitarije, prostor za pogrebno službo ter za manjšo hladilnico, ki jo zahteva nova zakonodaja. Stare sanitarije so porušili. Po projektu, ki ga izdelujejo, bodo v prihodnjih letih uredili še predprostor, kjer se ljudje zberejo v času pogrebov, ter še dva prostora za pokojnike. Dela, ki jih trenutno opravljajo po naročilu občine, bodo stala 24 tisoč evrov, v prihodnosti bo treba vložiti predvidoma še več kot sto tisoč evrov. V občini Vojnik, kjer imajo vsega skupaj štiri pokopališča, so prejšnji mesec odprli novo mrliško vežo na Črešnjicah. V tej vasi je manj kot deset pogrebov na leto, zato so uredili prostor za pokojnike v spodnjih prostorih župnijskega Marijinega doma. BJ Proračun le pod streho DOBJE - Občinski svet je minuli petek potrdil proračun za letošnje leto. Ta na prihodkovni strani predvideva dobrih 1.470.000 evrov, na odhodkovni strani pa 1.800.000 evrov. Razliko bo občina pokrila s prihranki oz. depoziti. Odbor za negospodarstvo je občinskemu svetu predlagal kar nekaj korekcij proračuna. Z rezi pri delovanju političnega sistema in lokalne samouprave, kot so na primer manjše postavke za delovanje občinskega sveta in nadzornega odbora, je več sredstev namenil šoli, kulturi in športu. So pa svetniki še med sejo iskali dodatna sredstva za ureditev ceste Repuš-Suho, za katere obnovo mora občina lastni delež povečati za 20.000 evrov. S prerazporeditvijo so zmanjšali postavke letnega vzdrževanja cest in priključitve že zgrajenih čistilnih naprav v vasi Ravno na kanalizacijsko omrežje. Da bodo lahko naprave priključili še letos, kot je bilo predvideno pred zmanjšanjem sredstev, pa bodo po besedah župana Franca Leskovška morali prispevati tudi vaščani sami. TV Dovolj parkirnih prostorov ŠMARJE PRI JELŠAH - Težav s parkiranjem pri zdravstvenem domu je konec. Občina je namreč zgradila 56 novih parkirnih prostorov in jih včeraj slovesno predala namenu. Parkirišča so na zemljišču pod šmarskim zdravstvenim domom in lekarno, od 58 je 23 pokritih. Služila bodo ne le za uporabnike zdravstvenih storitev in lekarne, temveč tudi kot vozni park zdravstvenega doma in celo za prebivalce sosednjega bloka. Občina je denar, okoli 310 tisoč evrov, zagotovila iz lastnega proračuna, večino na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin. AD 14 KULTURA Eva Pantelič na gradu Komenda predstavlja deset kolažev, ki jih je izdelala v zadnjem letu. Njihova rdeča nit je narava, zato so izdelani bodisi v zeleni bodisi v modri barvi. Svet v modro-zeleni barvi Eva Pantelič sestavlja koščke v zanimive lepljenke Grad Komenda bo do 7. julija v znamenju najrazličnejših lepljenk v modri in zeleni barvi. Polzelan-ka Eva Pantelič je namreč v grajski galeriji na ogled postavila kolaže, ki jih med drugim ustvarja v svojem domačem ateljeju, kjer nadaljuje likovno ustvarjanje po končanem šolanju v ljubljanski šoli za uporabno umetnost Famul Stuart - smer kiparstvo in keramika. Z Evo Pantelič smo se pogovarjali o njenih začetkih likovnega ustvarjanja, šolanju in zadnji razstavi lepljenk, ki jo je naslovila Svet v modro-zeleni barvi. Vaše življenje že vse od osnovne šole zaznamuje likovno ustvarjanje. Kako se je vse skupaj začelo? V osnovni šoli sem imela zelo rada likovno vzgojo, kar seveda ni nič nenavadnega, saj sem zelo uživala, kadar sem risala in slikala ter nenazadnje kakorkoli drugače likovno ustvarjala. Takrat sem najraje slikala naravo, še posebej drevesa, v akrilni tehniki. Najverjetneje zaradi naravnih barv, ki so mi ljube. V zadnjih razredih osnovne šole me je začelo veseliti izdelovanje raznih aranžmajev. In prav zaradi tega ste se vpisali v srednjo aranžer-sko šolo v Celju? Ja, med drugim tudi zato. Takrat je bil to nov srednješolski program v Celju in tako sem bila v prvi generaciji, ki je obiskovala to šolo v knežjem mestu. Ker nisem ob koncu izobraževanja opravljala »prave« mature, se nisem mogla vpisati na likovno akademijo, kar je bila moja dolgoletna želja. A na srečo sem na medmrežju zasledila zanimiv visokošolski program v ljubljanski šoli za uporabno umetnost Famul Stuart, v katerega sem se nato vpisala. Šola za uporabno umetnost Famul Stuart je med Slovenci zaenkrat še manj znana. Kakšno je bilo vaše izobraževanje? Sama sem se usmerila v keramiko in kiparstvo, saj sem po vseh letih ustvarjanja spoznala, da sta to področji, ki mi še posebej ležita. Učni sistem je organiziran predvsem tako, da je več prakse kot teorije, s katero smo sicer podkrepili prav vsako naše ustvarjanje. Pri enem od predmetov sem dobila tudi idejo za moj zadnji projekt - lepljenke. V primeru, da smo se pri risanju zmotili, to ni bila nobena tragedija. Profesor nam je predlagal, naj vzamemo košček papirja in ga prilepimo na ne najbolj posrečen del našega dela ter po njem ustvarjamo naprej. Diplomirali ste iz kiparstva, vaše diplomsko delo pa je bilo nekaj posebnega. Naredili ste namreč kar avtoportret. Kako je to sploh mogoče? Temo mi je predlaga mentorica. Zaradi zdravstvenih težav sem ostala brez las. In prav zaradi tega so mi lahko zgornji del telesa v celoti prekrili z mavcem. Na ta način sem dobila model, v katerega sem nato ulivala tekočo glino. Na ulitku so nastale razpoke, ki sem jih nato povezala z vrvico. Projekt sem razstavljala v galeriji podjetja Mik, ljubljanskem hostlu Celica in nekaterih drugih manjših galerijah. Po končani diplomi že nekaj let ustvarjate v domačem ateljeju, kjer imate peč in vse ostale pripomočke za kiparjenje in izdelovanje keramičnih izdelkov. Kaj vse nastaja pod vašimi prsti? V zadnjem času po naročilu izdelujem največ manjših okrasnih izdelkov. V prvi vrsti gre za angelčke, ki jih imam zavarovane s pridobljenim certifikatom SLO Art kot unikatno ročno delo, pikapolonice, skodelice, posodice, nakit in ostale okrasne predmete. Pikapolonice sem se pred leti prijavila na razpis za izbor spominka Občine Polzela, za kar sem prejela nagrado, spominke pa so uvrstili med tri najboljša dela. Ob keramiki in kiparstvu vas veseli tudi ustvarjanje lepljenk oziroma slikarska tehnika, pri kateri podobo oblikujete z lepljenjem koščkov papirja ... Kolaži predstavljajo moj pogled na raznolikost življenja, narave in nenazadnje domišljijske motive v modri in zeleni barvi. Lepljenke ustvarjam na različne teme. Tako sem eno, na kateri so koščki, ki prikazujejo slovenske znamenitosti, naredila na temo lepot Slovenije. Druga lepljenka je s slovenskimi športniki, tretja v znamenju morja in četrta narave. Izpostaviti je treba, da so vse v modri ali zeleni barvi. Za kolaže je treba veliko koščkov različnih odtenkov. Kje jih najdete? Najdem jih v najrazličnejših revijah. Zanimivi in uporabni koščki mi takoj padejo v oči. Z vsakim koščkom se nato porodi nova ideja. Iz koščkov pa nato nastane lepljenka. Kupite tudi kakšno revijo prav zaradi tega, ker v njej opazite zanimiv del fotografije, ki bi vam pri ustvarjanju prišel prav? Ne. Nikoli ne kupim revije prav zaradi ustvarjanja. Vodilo mi je, da so revije že prelistane in prebrane ter da je njihov prvotni namen že dosežen. Eno svojih prvih in zanimivejših lepljenk, ki je sestavljena iz delčkov fotografij Iztoka Puca, ste posvetili prav temu celjskemu rokometašu ob njegovi smrti. Kako to? V osnovni šoli sem trenirala rokomet. Moj veliki vzornik je bil prav rokometaš Iztok Puc. Kot osnovnošol-ka sem zbirala njegove fotografije in jih lepila v zvezek ter si na ta način ustvarjala zbirko. Ob njegovi smrti sem tako vse uporabila za izdelavo kolaža, na katerega sem seveda dodala tudi njegove novejše fotografije. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO BUKVARNA PrinnrolH) Na videz neprizadeto Ob premierni uprizoritvi Handkejeve drame oziroma romana Še vedno vihar v ljubljanski Drami sredi maja je Peter Kolšek v Delu zapisal: »Čeprav se nam takšno preprosto izrekanje vrednostnih sodb morda upira, je dejstvo, da je Handke ena največjih živih pisateljskih figur, neizpodbitno. Ker je na literarno sceno prodrl precej mlad, pri komaj štiriindvajsetih letih, traja njegova slava že skoraj pol stoletja. In seveda je že zdavnaj postal evropski, malo tudi svetovni pisatelj. Zelo verjetno ga čaka Nobelova nagrada.« Peter Handke nevsiljivo, a v nedosegljivi umetniški besedi prikazuje usodo življenja manjšine na Koroškem. Rodil se je leta 1942 v Grebinju na avstrijskem Koroškem. Njegova mama Maria Handke, rojena Sivec (1920-1971), je bila koroška Slovenka. Leta 1942 je spoznala že poročenega nemškega bankirja z imenom Erich Schönemann, ki je kot vojak služil na Koroškem, in z njim zanosila. Še pred Handkejevim rojstvom se je mati poročila s tramvajskim sprevodnikom in vojakom Adolfom Brunom Handkejem, ki je kasneje postal njegov očim. Peter Handke je resnico o svojem biološkem očetu izvedel šele kot polnoletni deček tik pred svojo maturo. V Celovcu je obiskoval gimnazijo, v Gradcu je študiral pravo, pozneje se je preselil v Düsseldorf, sedaj živi v Parizu. Od leta 1967 je prejel najmanj trideset nagrad za svoje pisanje. Mnogo njegovih del je prevedenih v slovenščino. V Žalosti onkraj sanj poroča, samo na videz neprizadeto, o življenju in samomoru svoje matere. »Začelo se je torej, ko se je moja mati pred več kakor petdeset leti rodila v istem kraju, kjer je potem tudi umrla ... Moja mati je bila predzadnji od petih otrok. V šoli se je pokazalo, da je odprte glave in učitelji so ji napisali kar se da imenitna spričevala, predvsem so hvalili njeno čedno pisavo in potlej so se šolska leta tudi že iztekla ... Čas je mineval med cerkvenimi prazniki, klofutami za skriven skok na plesišče, nevoščlji-vostjo do bratov, veseljem ob petju na koru. Kar se je še drugega godilo po svetu, je bila skrivnost; nič časopisov, nič branja, le nedeljski škofijski list in v njem samo roman v nadaljevanjih. Nedelja: kuhana govedina s hrenovo omako, kvartanje, ponižno ždenje žensk tam zraven, družinska slika ob prvem radijskem sprejemniku ...« Popisuje materino žalostno življenje brez vrednotenja in obsojanja. Pravi, da je »imela avstrijsko priljuden značaj, rada je pela ... tudi z Rusi se je ujela, ker se je z njimi lahko pogovarjala slovensko ... postala je nekakšno nevtralno bitje, ki se je razdajalo v vsakdanji navlaki ...« Trpela je v zakonu s pijancem in človekom, ki ga ni imela rada, v večnem pomanjkanju, v s preteklostjo obremenjenem okolju. Toliko je pretrpela, da je zbolela in shirala. »Čuti so ji otrpnili, ničesar več se ni spominjala, celo običajnih gospodinjskih predmetov ni več prepoznavala . Nič več ni mogla igrati gospodinje. Že ko se je zjutraj zbudila, jo je bolelo vse telo. Vse ji je padalo iz rok in za vsakim predmetom bi najraje omahnila še sama .« In pri enainpetdesetih je omahnila v skrbno načrtovano smrt. Pisatelj je iz njenega življenja poskušal izluščiti motive, ki so jo pripeljali v samomor. Ob njeni poti beremo tudi o otroštvu in odraščanju Handkeja, o njegovih bolečinah, iskanjih, obupu. Pisatelj v za Slovence in slovenščino neprijaznih okoliščinah javno prizna, da so bili njegovi predniki Slovenci in da je bilo znanje slovenščine večkrat koristno. URŠKA SELIŠNIK zvočne slike kulture p/Dsj tfosfrcp VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.19 radioed; KULTURA 15 Preteklost v sodobni preobleki V Mestnem kinu Metropol so junija premierno uprizorili dokumentarni film Odsev preteklosti, ki ga je mlad celjski režiser Tomaž Krajnc pripravil na podlagi življenjske zgodbe najstarejšega celjskega gimnazijca, sedeminde-vetdesetletnega Milana Stanteta. V 59 minutah je dijak I. gimnazije v Celju pod mentorstvom Marka Radosavljeviča prikazal tako Stantetovo izobraževalno kot poklicno pot in ju začinil z dogodivščinami iz njegovega zasebnega življenja. Sedemindevetde-setletnik je po končani I. gimnaziji v Celju končal pravno fakulteto v Zagrebu, bil pomočnik javnega tožilca, sodnik, koncertni pianist, profesionalni harmonikar, režiser, igralec, direktor v javnih zavodih in podjetjih ter učitelj. Zanimivo je, da je v filmu v ospredju poleg Milana Stanteta tudi lik maturantke Pie, s katerim so avtorji dokumentarca želeli ustvarili Stantetov sodobni odsev. Film so dijaki I. gimnazije v Celju začeli pripravljati že septembra, ko so Stante-ta nekajkrat obiskali v Ljubljani, kjer živi. Na podlagi prijateljih vezi, ki so se po nekaj obiskih spletle med njimi, so nato začeli pripravljati scenarij, ki so ga v nadaljevanju ustvarjanja filma nekoliko spreminjali in prilagajali novim zgodbam. Največji poudarek pri pisanju scenarija je bil na prezrcaljenju preteklosti v sodobni čas. Vse to jim je uspelo z intervjuji, slikovnim gradivom, prizori iz filmov in gledaliških iger, v katerih je sodeloval Stante, igranimi prizori in avtorsko glasbo. ŠO Foto: GrupA Film je nastal na pobudo dijakov in z dovoljenjem učiteljskega zbora I. gimnazije v Celju ter pod pokroviteljstvom ravnatelja šole dr. Antona Šepetavca. Izvršni producent je KD Media didakta Celje, pod vodstvom Marka Radosavljeviča. Priporočamo Pri postavitvi razstave del iz stalne zbirke, ki bo v galeriji sodobne umetnosti in likovnem salonu na ogled do začetka septembra, sta sodelovali kustosinji Maja Antončič in Irena Čerčnik. Poudarek na novejših likovnih delih Razstava del iz stalne zbirke centra sodobnih umetnosti Center sodobnih umetnosti Celje že drugo leto zapovrstjo predstavlja izbor umetniških del iz svoje stalne zbirke, ki je začela nastajati leta 1963, ko so tudi ustanovili likovni salon. Po petdesetih letih obsega 270 umetniških del, v njej pa je shranjenih tudi mnogo ostalih del, predvsem celjskih avtorjev. Dela je pridobila Mestna občina Celje. Do leta 1980 je bila zbiralna politika vezana na razstavni program, kar je pomenilo, da so ob vsaki razstavi odkupili umetniško delo, in na ustvarjalnost celotnega slovenskega prostora, po letu 1980 pa so se usmerili predvsem v odkup del umetnikov, ki bistveno zaznamujejo celjsko ustvarjalnost. Letošnja razstava, ki so jo pripravili od petdesetletnici likovnega salona, ne prikazuje razvoja sodobne umetnosti, ampak se bolj osredotoča na dele zbirke, ki se navezujejo na njeno sestavo, usmeritve, zgodovino in sodobno likovno ustvarjanje. Del postavitve v galeriji sodobne umetnosti tokrat razkriva dela celjskih umetnikov, ki ubirajo konceptualne in performativne ume- Rogaška Slatina bo ta konec tedna zaživela v znamenju Prangerja, festivala pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Na jubilejnem, 10. festivalu je letos v središču pozornosti prevajanje ruske literature, zvrstile pa se bodo kritiške razprave, prevajalska okrogla miza ter klavzura ruskih pesnikov s prevajalsko skupino. Za javnost zelo zanimivo bo sobotno dogajanje, ko se ob 17.30 na Evropski ploščadi obeta Ela, Pranger za najmlajše, z nastopom zmagovalcev šolskega literarnega natečaja in likovnih izdelkov, ob 20. uri pa bo sledil zaključek festivala. Letos bo na njem gostovalo Društvo slovenskih pisateljev in podelilo Stritarjevo nagrado za mladega kritika, Pranger pa bo zaokrožil koncert Severe Gjurin in Dejana Lapanjeta. Pranger že tradicionalno gostuje tudi na Pilštanju v občini Kozje. Tam bo jutri, v petek, ob 20. uri, recital Uršule Ramoveš ter branje pesmi pesnikov, sodelujočih na letošnjem festivalu. AD Na gradu teden klarineta Na Kozjanskem se je v nedeljo začelo vsakoletno Glasbeno poletje na gradu Podsreda. Letos so pripravili pet glasbenih seminarjev za različna glasbila, v tem tednu so posvečeni klarinetu. Namenjeni so začetnikom, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom. Seminar za klarinet so začeli z nedeljskim uvodnim koncertom klarinetistov Jerneja Albrehta in Blaža Šparovca, ki ju je spremljala pianistka Andreja Markun. Seminar vodi docent Andrej Zupan z Akademije za glasbo v Ljubljani. Udeležuje se ga deset mladih glasbenikov, starih od 12 do 19 let, ki so večinoma iz Slovenije. Zaključni koncert bo v soboto, 6. julija, ob 18. uri. Seminarju za klarinet bodo sledili seminarji za flavto, trobento, saksofon in violončelo. Lanskih seminarjev Glasbenega poletja na gradu Podsreda se je udeležilo 52 mladih glasbenikov iz Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter z Madžarske. Glasbena poletja na gradu Podsreda so se začela leta 1995. BJ tniške prakse. To so predvsem dela avtorjev Borija Zupančiča, Andreje Džakušič, Franca Purga in Željka Opačaka. V razstavo so vključili še na novo pridobljeni deli - trika-nalno projekcijo bolgarskega umetnika HR-Stamenova in video celjske umetnice Maje Hodošček. V likovnem salonu predstavljajo dela večine ustvarjalcev, ki sestavljajo trenutno celjsko umetniško sceno, to so Jure Cvitan, Matej Čepin, Narcis Kantardžič, Bojana Križanec, Tomaž Milač in Manja Vadla. ŠO Foto: GrupA 16 NAŠA TEMA Marjan Mačkošek, glavni direktor družbe Štore Steel: »Glede na razpoložljive podatke nepremičninski davek ne bo negativno vplival, saj bo podoben, kot je nadomestilo za stavbno zemljišče. Razlog je v tem, da je sedaj to nadomestilo v Občini Celje za industrijo nenormalno visoko.« Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno: »Če bo davek ostal v predlaganih okvirjih, bi to za nas pomenilo trikratno povišanje sedanjega nadomestila. Zato menim, da je predlog precejšnja neumnost in dodatno zaviranje gospodarskega razvoja. Dodatne obdavčitve za gospodarstvo, kjer vse propada, so seveda nesprejemljive. Delamo v občini Ljubno, ki se je pač odločila za nižje nadomestilo in bila na tak način bolj prijazna do podjetij. Na ta račun je v industrijski coni zraslo kar nekaj podjetij. Glede na predlog si niti predstavljati ne znam podjetnika, ki bi v takšnih pogojih začel na novo. Je pa res, da se strinjam z dodatnim obdavčitvijo vikendov in podobnih luksuznih nepremičnin.« Davek, ki pomeni velik minus Mestna občina Velenje spada med občine, za katere bi sprejetje Zakona o davku na nepremičnine pomenilo velik izpad letnega prihodka. Zato so oblikovali posebno delovno skupino za pregled, podajo pripomb in simulacijo izračunov, vezanih na prihodek Mestne občine Velenje od leta 2014 dalje. Člani skupine so ugotovili, da bo imela Mestna občina Velenje letos iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč 6,7 milijona evrov prihodka. Iz analize izračunov davka na nepremičnine bo skupni znesek davka na območju Mestne občine Velenje znašal nekaj več kot 5,3 milijona evrov, od tega bo občini na podlagi predlaganega zakona pripadalo manj kot 2,7 milijona evrov. V predlaganem zakonu, kjer se davek deli na državo in na lokalno skupnost, je Mestna občina Velenje oškodovana za več kot 4 milijone evrov. Pri odmeri davka je povečanje obremenitve za stanovanjske nepremičnine približno 600 tisoč evrov, medtem pa je pri industrijskih in poslovnih površinah primanjkljaj za 3,6 milijone evrov. Pri vsem primanjkljaju pa ni vštet znesek, ki bi ga morala plačati velenjska občina za svoje nepremičnine. »Zato sprejetje predlaganega Zakona o davku na nepremičnine nikakor ne moremo podpreti, razen če bo velik primanjkljaj prihodka Mestne občine Vele- Dodatnim obremenitvam iz naslova obdavčitve poslovnih nepremičnin ostro nasprotuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Še zlasti zato, ker predlagani novi davek po ocenah ministrstva za finance pomeni za 13 odstotkov višji davek na gospodarske nepremičnine, v konkretnih izračunih podjetij pa se kaže nekajkratno povečanje te dajatve. Zato poziva ministrstvo za finance in vlado, da tako zastavljen davek na nepremičnine takoj umakneta iz postopka. nje zagotovila država,« pravijo v velenjski občini. US Protesti zop< na nepremič Na le redke predloge zakonov toliko pripomb - Zavračajo ga zniki - Država se še ni odločila, kako naprej Do petka so v ministrstvu za finance zbirali pripombe na predlog zakona o davku na nepremičnine, ki je že v javni obravnavi naletel na toliko protestov kot redko katero drugo predlagano zakonsko besedilo. Prejeli so jih več kot sto. Odzvali so se v reprezentativnih organizacijah lokalnih skupnostih, posameznih občinah, različnih združenjih, cerkvenih organizacijah, gospodarskih družbah, političnih strankah ... svoje pripombe so v okviru medresorske obravnave pripravili v več ministrstvih, prav tako pa jih je poslalo tudi veliko posameznikov. Ko so pripombe razvrstili litvi davčnih prihodkov med po vsebinskih področjih, so državo in občinami se občine ugotovili, da se jih večina na- ne strinjajo, da bi polovico naša na šest področij. Pri de- zbranega denarja dobil dr- žavni proračun. Glede višine davčnih stopenj je iz pripomb razvidno, da so previsoke in bodo preveč obremenile tako prebivalstvo kot gospodarsko dejavnost. Veliko pripomb je usmerjenih še na obdavčitev kmetijskih zemljišč in stavb, na to, da v zakonskem besedilo ni določb o socialnih korektivih ter na obdavčitev cerkvenih objektov, ki so namenjeni za verske obrede. Ob tem pa ne gre prezreti še opo- Simulacija prihodkov po st Občina Prihodki zdaj Prihodki DN Prihodki DN (občina) Indeks Občina »V občini bi morali pobrati 9-krat toliko dajatev kot doslej, kar je seveda nesprejemljivo. Davek in številni drugi ukrepi bodo očitno najbolj udarili po podeželju, spet bo najbolj nastradal mali človek. Centri in večji sistemi, ki so krizo povzročili, se bodo krepili. Bi pa rekel, da s takšnimi predlogi samo krpamo proračunsko luknjo, ni pa pametne razvojne strategije,« meni župan Občine Solčave Alojz Lipnik. Nov zakon, več prihodkov Občina Braslovče velja za pretežno kmetijsko območje. Kaj bo nov nepremičninski davek pomenil zanjo, kot pojasnjuje župan Branimir Stro-janšek, še ne vedo povsem natančno, po prvih izračunih pa naj bi prinesel povečanje davčnih prihodkov. Če občina sklepa iz podatkov, ki jih je prejela od Skupnosti občin Slovenije, je zakon zanjo pozitiven. Prihodki se bodo dvignili za več kot sto odstotkov. Kar pomeni, da če je po sedanjem zakonu iz nado- mestila za stavbna zemljišča, pristojbine za gozdne ceste in davkov od premoženja prejemala dobrih 137 tisoč evrov, bi po novi projekciji nekaj več kot 390 tisoč evrov. Se pa Strojan-šek zaveda, da bo davek v taki obliki, v kolikor bo potrjen, pomenil precejšnjo dodatno obremenitev občanov. Krajani se s konkretnimi vprašanji, prošnjami ali predlogi nanje za zdaj še ne obračajo. »Vprašanja in pobude pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih,« pravi župan, ki predvideva, da trenutno vsak občan zase, na podlagi trenutno znanih postavk, preračunava, koliko ga bo nov davek udaril po žepu. Občine bodo tudi v prihodnje še imele delni vpliv na višino davka in Strojanšek zagotavlja, da bodo storili, kar je v njihovi moči, da bi ga občani čim manj občutili. »Vendar to ni zgolj odločitev župana,« opozarja. O višini dela nepremičninskega davka, ki bo ostal v pristojnosti občine, bo namreč odločal občinski svet. ŠO, LK »Koliko bodo spremembe vplivale na samo poslovanje, je v tem hipu neodgovorno napovedati. Zavedati se je treba, da bo vpliv vsekakor velik. Kot nismo imeli vpliva na dvig DDV, ki bo močno vplival na stabilnost delovnih mest v delovno najbolj intenzivni panogi, tudi nimamo vpliva na sprejetje ostalih zakonov in na njihove posledice. Posledice bo nosilo celotno gospodarstvo, ne samo naše podjetje,« so predlog pokomentirali v celjskem Tušu. Proti dvojni obdavčitvi Družina Stanka Javornika iz Rakovca pri Grobelnem ima 14 hektarjev veliko kmetijo, katere glavni prihodek je živinoreja. Nadomestila za stavbno zemljišče so Javornikovi doslej plačevali slabih 50 evrov, napovedani davek na nepremičnine bi po njihovih izračunih skupaj presegel 620 evrov. Davek za stanovanjsko hišo bi znašal 87 evrov, za štiri hektarje gozda in deset hektarov obdelovalnih površin 456 evrov, za hleve, strojno lopo in prostor za shranjevanje krme pa 80 evrov. Stanko Javornik davku ostro nasprotuje, saj pravi, da bodo kmetje tako dvakratno obdavčeni. Sam že sedaj letno plačuje več kot 2.200 evrov davka od katastrskega dohodka. Strinja se, da morajo imeti kmetje tudi določene obveznosti, a meni, da je obstoječa ureditev povsem primerna. »Zakon, kakršen je, ne more zdržati, ker ni pravičen. Če bo vlada vztrajala pri predlogu, se bomo kmetje gotovo poenotili in ukrepali, ne glede na to, kateri stranki kdo pripada,« je prepričan Javor-nik. AD Celje Dobrna Vojnik Štore Šentjur Dobje Šmarje pri Jelšah Bistrica ob Sotli Rogaška Slatina Kozje Podčetrtek Rogatec Laško Radeče Slovenske Konjice Zreče Vitanje 9.218.028 51.348 166.332 164.659 398.500 21.171 438.680 56.247 756.995 101.195 183.319 251.646 1.064.905 114.532 602.583 492.967 57.880 10.180.759 323.202 1.575.567 382.018 2.292.208 117.492 1.339.345 185.565 1.328.014 414.590 670.884 254.881 2.352.717 712.574 1.964.876 970.410 328.138 5.090.380 161.601 110,44 Žalec 629,44 Polzela 947,24 Braslovče 232,01 Vransko 575,21 Tabor 554,98 Prebold 305,31 Mozirje 329,91 Gornji Grad 175,43 Nazarje 409,69 Rečica ob Savinji 365,94 Ljubno 101,29 Luče 220,93 Solčava 551,87 Velenje 319,42 Šoštanj 196,85 Šmartno ob Pak 566,93 Simulacijo prihodkov so pripravili v Skupnosti občin Slovenije - pri čemer so v koloni Prihodki zdaj seštete dajatve, ki se v občinski proračun zberejo na račun pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ter davka od premoženja; kolona Prihodki DN pomenijo seštevek pobrai na vse vrste nepremičnin; kolona Pri (občina) pa znesek, ki bi poslej deja: v občinskih proračunih - pri občinah doslej zbrale relativno visoke zneske ti občutno zmanjšali (za Celje, recim Pripombe z vseh strani Zadnje dni je slovensko javnost razburjalo preračunavanje, kako hudo bi s 1. januarjem prihodnjega leta lahko davek na nepremičnine udaril po žepih tako prebivalce kot tudi domače kmetijstvo, gospodarstvo in občine. Ta davek naj bi namreč nadomestil dosedanjo dajatev za gozdne ceste ter nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek od premoženja. Če po eni strani veliko tistimi, ki so se prvi odzvali ljudi podpira poenotenje dosedanjih treh dajatev v eno, pa je po drugi strani še več pripomb zaradi tega, ker se bo obremenitev vseh močno povečala. Namesto dosedanjih 192 milijonov, kolikor so jih občine zbrale lani, naj bi bil prihodnje leto skupen izplen občin in države kar 470 milijonov evrov. Med in predlagatelju poslali svoje izračune o davku, so bili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Če država pričakuje, da bodo prihodki iz obdavčitve poslovnih in industrijskih nepremičnin približno 13 odstotkov višji, izračuni zbornice kažejo, da bo nova davčna obveznost večja za najmanj 200 odstotkov. Od minusa do krepko v plus Med političnimi strankami, ki so se najbolj angažirale zopei nov davek - ta bi glede na sedanje stanje zelo močno prizadel kmete - je Slovenska ljudska stranka. Ne le, da bo davek povsem nov vir za državni proračun, saj dosedanje dajatve pripadajo občinam, država celo spodbuja občine, naj povečajo svoj delež v obdavčitvi. Ocenjeni dodatni davčni izplen pri maksimalno izkoriščenih davčnih stopnjah bi tako lahko bil celo 500 milijonov evrov letno. A preračuni SLS kažejo nekaj, zaradi česar bi vendarle lahko bil nov davek pravičnejši od sedanje ureditve. Simulacije novega davka glede na sedanje stanje bi namreč v večjih mestih pomenile za Celje 10 odstotkov NAŠA TEMA 17 er davek :nine občine, gospodarstvo, Cerkev in posame- ■ zoril, da naj bi bili zelo slabi i in nepopolni obstoječi podat-l ki o nepremičninah in njiho-i vih posplošenih vrednostih, i ki naj bi služili za obračun predvidenega davka. Dokončno še ni znano, ali , bodo v ministrstvu upoštevali posamezne pripombe in jih skušali vključiti v popravljeno zakonsko besedilo ali bodo morda posamezne sklope za-i kona pripravili na novo. Kot zaenkrat pojasnjujejo, bodo prejete pripombe temeljito preučili in jih smiselno upoštevali, v kolikor jih bo mogoče vključiti v zakon tako, da se ne bo porušilo primerljive obravnave med vrstami nepremičnin in zavezanci. A če naj bi zakon o davku na nepremičnine začel veljati 1. januarja prihodnje leto, časa ni več veliko, saj morajo poslanci zakon potrditi do konca letošnjega leta. IVANA STAMEJČIČ arem in po novem I Prihodki zdaj Prihodki DN Prihodki DN (občina) Indeks 1.002.027 231.932 137.220 130.229 45.891 220.142 109.902 80.562 225.391 40.296 58.742 21.693 8.540 6.834.957 1.931.776 153.827 lih davkov hodki DN nsko ostal i, ki so že se bodo io z okrog 3.190.668 780.763 780.625 512.206 238.289 734.279 625.702 401.094 520.456 336.406 407.384 266.320 1 58.480 5.357.961 4.374.160 389.529 1.595.334 390.381 390.313 256.103 119.144 367.139 312.851 200.547 260.228 168.203 203.692 133.160 79.240 2.678.981 2.187.080 194.764 318.42 336,63 568,89 393,31 519,25 308,62 569,33 497,87 230,91 834,83 693,51 1.227,66 1.855,74 78,39 226.43 253,23 9,2 milijona na 5,1 milijona evrov, za Velenje z dobrih 6,8 pod 2,7 milijona evrov). Za zadnjo kolono Indeks smo zato izbrali podatek, ki upošteva porast prihodkov in s tem seveda obremenitve prebivalstva in gospodarstva v posamezni občini glede na zdaj. večjo obremenitev, za Kranj na primer, kar 135 odstotkov, po i drugi strani pa bi se na obmo-' čju velenjske občine zbralo 22 odstotkov manj denarja. Še bolj I drastične so številke pri manj-l ših občinah - tako bi na primer za Ljubno pomenil davek skoraj 600-odstoten porast, za Voj-i nik 850, za Luče več kot 1.100 L in Solčavo kar 1.755-odstoten : porast - absoluten rekorder pa i bi bili v občini Rogaševci, kjer i zdaj praktično ne plačujejo teh L dajatev, saj bi nov davek pomenil kar 9.500-odstoten porast. Te številke seveda pomenijo, da so zdaj ljudje na eni ter gospodarstvo na drugi strani zelo i različno obremenjeni. Ponekod ■ že plačujejo več, kot bi jim na' ložile nove davčne stopnje, dru-i god pa so zdajšnje obveznosti zanemarljivo nizke. Damo pokrajinam, državi ne Zakonsko besedilo so po številnih preračunavanjih vse bolj odločno zavrnili tudi v občinah. Tako so dan pred zaključkom zbiranja pripomb na zakonsko besedilo enotno zahtevali umik zakona iz obravnave predstavniki lokalnih skupnosti v državnem svetu ter vsa tri združenja slovenskih občin: Združenja mestnih občin Slovenije, Združenja občin Slovenije ter Skupnosti občin Slovenije. Če že davek na nepremičnine - so bili enotni - potem mora ostati občinam, v primeru delitve pa bi polovico odstopili pokrajinam, ki jih v državi nimamo, nikakor pa ne državnemu proračunu. IS Eden od nesmislov novega zakona je tudi plačilo davka za vse javne objekte v občini, tudi za šole, kot je na primer ta na Lavi. (Foto: GrupA, arhiv NT) Napad na prostorsko politiko občine Namesto vzpodbud nova obremenitev za gospodarstvo - Občina naj vrtec najprej zgradi, potem pa sebi in državi zanj plačuje še davek Eden od razlogov, zaradi katerih zakonskemu predlogu o davku na nepremičnine nasprotujejo tudi v Celju, je to, da enotno določene davčne stopnje občinam povsem odrekajo pravico do oblikovanja lastne prostorske politike. Kot poudarja župan Bojan Šrot, so v mestni občini prav z določitvijo različnih stopenj nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na nek način oblikovali razvojno strategijo in določali, kaj si v katerem predelu mesta želijo, ter to tudi finančno vzpodbujali z nižjimi stopnjami dajatve. Tako je v Celju razmerje med plačilom nadomestila za proizvodne dejavnosti v poslovnih conah ali storitvene dejavnosti v starem mestnem jedru v primerjavi velikimi trgovskimi centri na boljših lokacijah tudi 1:7. Z uvedbo enotne davčne stopnje pa se bo denimo trgovcu v starem mestnem jedru strošek povečal tudi za osemkrat, medtem ko se bo obremenitev »velikih« v na- kupovalnih središčih skoraj prepolovila. Kot poudarja vodja sektorja za gospodarstvo v mestni občini Janko Trobiš, se v Celju bojijo, da bo z uvedbo tega davka v občinah konec razvojne politike in bodo izgubile še tisto malo možnosti za vzpodbujanje gospodarstva, kolikor jih imajo zdaj. Še več, opozarja, da bi dodatna obremenitev lahko povsem realno prinesla izgubo delovnih mest. V občinski blagajni bo luknja Ob tem, da bo davek bolj obremenil tudi občane, saj bodo zneski v povprečju dvakrat večji, je pričakovati tudi večji pritisk na socialne transferje. Tako se bo posledično v celjski občinski blagajni zbralo manj denarja, njene obveznosti pa se bodo povečale. To v Celju utemeljujejo še z dejstvom, da predlog zakonskega besedila narekuje tudi plačilo davka za nepro-fitna najemniška stanovanja. Za družbo Nepremičnine Ce- lje, ki skrbi za ta stanovanja v Celju, pomeni letna obremenitev z novim davkom po grobi oceni med 180 tisoč in 200 tisoč evrov. NUSZ zdaj plačujejo uporabniki, torej najemniki stanovanj, in če bi tudi nov davek skušali v družbi prevaliti na pleča stanovalcev, bi to pomenilo okrog 4,5-odstotno povišanje najemnin. Vendar to ni mogoče, saj je metodologija za izračun neprofitnih najemnin natančno določena in tega elementa ne vsebuje. Iz enega v drug žep, vmes se pa pol izgubi Kot še en nesmisel, ki ga vključuje zakon, Trobiš izpostavlja plačilo davka na nepremičnine za vse javne objekte v občinski lasti. Kot pravi, bi davčni prihodki za vrtce, osnovne šole, nepro-fitna stanovanja in podobno pomenili le »fiktivno« prikazovanje večjih prihodkov, dejansko pa ne bi imeli nobenega učinka, razen da bi povzročali še dodatne stroške s pobiranjem. Še bolj pla- stično - občina bi tako davek za te svoje objekte plačevala po sistemu »iz enega v drug žep«, pri čemer se bo seveda polovica denarja »izgubila«, saj bo pristala v državnem proračunu. IS Kot še opozarjajo v Celju, so primerjave in simulacije izračunov zelo nehvaležne, saj je povsem spreminja podlaga za obdavčitev. Pri NUSZ je stopnja odvisna od območja, komunalne opremljenosti, dejavnosti, površine in še česa, pri davku pa bo osnova zgolj posplošena tržna vrednost nepremičnine. Že za odmero NUSZ je trajalo kar nekaj časa, da so posodobili evidence in tako postopoma v plačilo vključevali posamezne zavezance. Glede na podatke, ki v zadnjem času prihajajo v javnost ob odkrivanju črnih gradenj širom države, je upravičena bojazen, da tudi podatki iz registra nepremičnin ne bodo najbolj popolni. Številke za Celje Informativni izračun Oddelka za finance in gospodarstvo MOC Nepremičnina Površina NUSZ ZDN Delež % Nepremičnina Površina NUSZ ZDN Delež % Stan. hiša (Lava - l. gr. 1974) 167,30 126,14 258,92 205,26 % Proizvodni obrat - 226,47 983,51 434,28 % Stanovanje (Hudinja - l. gr. 1977) 66,80 48,21 118,74 246,30 % Vrtec 1 - - 2.105,11 - Prodajalna SMJ (Prešernova) 138,00 143,64 1.149,08 799,97 % Vrtec 2 - 3.746,67 - Prodajalna SMJ (Gubčeva) 464,00 574,76 3.085,33 536,80 % Vrtec 3 - 3.769,02 - Trgovski center - 328.362,05 217.233,02 66,16 % Vrtec 4 - - 4.437,23 - Trgovski center - 189.729,84 110.606,38 58,30 % Osnovna šola (obrobje mesta) - - 13.940,03 - Industrijska hala - 7.218,83 10.779,08 149,32 % Osnovna šola (mesto) - - 31.774,24 - 18 ŠPORT EUROBASKET 2013 Gigantski dres premajhen za Celjski dom Do začetka evropskega košarkarskega prvenstva na tekme v dvorano Zlatorog vabi dres slovenske reprezentance Predstavniki Košarkarske zveze Slovenije in mestne občine Celje so minuli četrtek na Krekovem trgu predstavili gigantski dres košarkarske reprezentance Slovenije. Dres je razobešen na pročelju Celjskega doma, kjer bo vse do začetka evropskega košarkarskega prvenstva vabil na tekme v dvorano Zlatorog med 4. in 9. septembrom. Še trije enako veliki dresi za promocijo enega največjih letošnjih športnih dogodkov v Sloveniji skrbijo na Jesenicah, v Kopru in Ljubljani. Kot je poudaril pooblaščenec celjskega župana Marko Zidan-šek, je mesto pripravljeno tako na prihod športnikov kot tudi navijačev, za katere bo navijaška cona urejena prav na Krekovem trgu. Po besedah predsednika mestnega organizacijskega odbora prvenstva Ivana Pfeiferja dela v dvorani Zlatorog lepo napredujejo, tako da bo dvorana urejena za pripravljalni turnir za Pokal Skupine Laško, ko se bo med 2. in 4. avgustom slovenska izbrana košarkarska vrsta pomerila s tremi reprezentancami, Latvijo, Srbijo in Turčijo. Celje bo glavno mesto Slovenije Generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Iztok Rems je poudaril, da se veseli začetka prvenstva v Celju. Prav v celjskem Zlatorogu bo namreč igrala pred-tekmovalna skupina C, v kateri bo slovenska reprezentanca skupaj s špansko, hrvaško, poljsko, z gruzijsko in s češko. Na knežje mesto imajo sicer košarkarji lepe spomine, saj se je igra slovenske reprezentance v preteklosti večinoma končala z zmago. »Zato se v Celju počutimo domače,« je poudaril Rems in nadaljeval, da bo Celje - če že drugače ni - v prvem tednu septembra zagotovo glavno mesto Slovenije. IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA S pročelja Celjskega doma na Krekovem trgu, kjer bo tudi osrednje navijaško središče v času prvenstva, meščane in obiskovalce pozdravlja gigantski dres slovenske košarkarske reprezentance. V dolžino meri 7 metrov, širok je 4,5 metra in približno polovico manjši od tistega, ki so ga na Jesenicah razobesili na 75 metrov visok dimnik. A čeprav je celjski »gigant« toliko manjši, je v primerjavi z njim prav miniaturen dres, kakršne nosijo centri slovenske reprezentance. S simbolično številko 13 in z napisom Celje sta ga Celju podarila Rems in Jaka Lakovič. »Začetek EuroBasketa 2013 že nestrpno pričakujem in prepričan sem, da bodo navijači naš šesti igralec na igrišču. Verjamem, da se bomo v Celju odlično počutili in nas bodo navijači podpirali na vsakem koraku. Sam imam na mesto lepe spomine tudi zaradi tega, ker smo na eni od kvalifikacijskih tekem prav tukaj premagali Francijo. Komaj čakam, da se s fanti zberemo na pripravah in se začnejo prve tekme. V Celju se bomo zato kmalu srečali, v začetku avgusta, a takrat že v košarkarski dvorani,« je dejal nepogrešljiv člen slovenske reprezentance Jaka Lakovič. Z leve: Ivan Pfeifer, Marko Zidanšek, Iztok Rems in Jaka Lakovič Jutri opoldne bo v Zrečah selektor slovenske košarkarske reprezentance Božidar Maljkovic predstavil seznam reprezentančnih kandidatov in potek priprav na evropsko prvenstvo. Obenem bosta pogodbo o sodelovanju podpisala podjetje Unior, d. d., Program Turizem in Košarkarska zveza Slovenije. Podpisniki bodo direktorica Unior Turizma Simona Mele, predsednik KZS Roman Volčič in generalni sekretar KZS Iztok Rems. (DŠ) Vstopnice za Slovenijo razprodane V manj kot treh urah so bile razprodane vstopnice za tekme Slovenije v prvem delu evropskega košarkarskega prvenstva proti Španiji, Hrvaški, Poljski in Češki, le še nekaj jih je tudi dan kasneje bilo na voljo za tekmo proti Gruziji. V rekordnem času, približno v pol ure, so pošle vstopnice za tekmi Slovenije s Hrvaško in Španijo. V ponedeljek ob 17. uri, ko se je tudi uradno začela prodaja vstopnic za predtekmovalni del prvenstva, je bilo pričakovano zanimanje največje za vstopnice v celjsko dvorano Zlatorog, kjer bo med 4. in 9. septembrom igrala slovenska reprezentanca. Čakalne vrste so bile praktično na vseh prodajnih mestih, ponekod so ljudje čakali v vrsti že od dopoldanskih ur. Zaradi bojazni, da se bo sesul računalniški sistem prodaje, so kot varnostno varovalko uvedli t. i. čakalnico, v kateri je obtičalo kar nekaj tistih, ki so želeli kupiti vstopnice, a so na koncu ostali brez njih. V povprečju je bilo v prodaji po 3 tisoč vstopnic za tekmo, v dvorani Zlatorog bo prostora za okrog 5 tisoč navijačev. Kot so sporočili iz Košarkarske zveze Slovenije, pa je bil interes tolikšen, da bi bila dvorana za 50 tisoč ljudi verjetno premajhna. Še vedno sicer obstaja možnost, da bo nekaj vstopnic na voljo na dan posameznih tekem, saj lahko pride do odpovedi ali vrnitve vstopnic mednarodne košarkarske zveze, ki jih bo potem slovenska zveza dala v prodajo. Informacije o teh morebitnih prostih vstopnicah bodo objavljene izključno na spletni strani Eventima, prodajali pa jih bodo na blagajnah dvoran. Vse tekme bo slovenska reprezentanca igrala ob 21. uri. ŠPORT 19 Celjani nocoj po ugoden rezultat Nogometaši Celja bodo ob 20. uri po slovenskem času odigrali prvo tekmo 1. kroga kvalifikacij lige Europa, ko bo na severu Norveške nasprotnik Tromso. Povratna tekma bo prihodnji četrtek ob 19. uri v celjski Areni Petrol. Celjsko moštvo je dobro opravilo generalko pred začetkom sezone, saj je v Rogatcu z 1:0 odpravilo ukrajinsko Vorsklo. Edini gol na tekmi je po izvrstni podaji Mihe Zajca dosegel napadalec Andraž Žurej. Prvič se je v dresu prve ekipe NK Celje predstavil Tadej Žagar Knez, ki je s celjskim prvoligašem podpisal enoletno pogodbo. 21-letni vezni napadalec je nazadnje igral za Aluminij, kjer je odigral 22 tekem in dosegel dva gola. »Izjemno vesel sem, da sem spet doma v Celju. Ekipa me je odlično sprejela. Vzdušje v slačilni-ci je izvrstno. Verjamem, da bom v rumeno-modrem dresu pokazal vse, kar znam,« so bili prvi vtisi novinca v dresu Celja. Pridružil se mu bo še napadalec Ivan Jova-novic, ki je nazadnje igral v 2. poljski ligi, sicer pa je otrok splitskega Hajduka. Skušali bodo zadeti Celjani so na prizorišče prve tekme kvalifikacij za ligo Europa odpotovali v torek zgodaj zjutraj. Včeraj WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Andraž Žurej je zadel na zadnji pripravljalni tekmi. Če bi še nocoj, ko bo nasprotnik Troms, bi bilo odlično. so trenirali, danes pa bodo odigrali prvo tekmo v novi sezoni. Pred odhodom na Norveško so opravili številne video analize nasprotnika, ki je odličen. Igra hitro, čvrsto, nevaren pa je predvsem iz protinapadov. »Naš cilj je, da ga v prvem krogu preskočimo. Na prvi tekmi si želimo pozitiven rezultat. Če bomo na gostujočem igrišču dosegli gol, bo še toliko bolje,« je mnenja pred tekmo trener Miloš Rus, branilec Marko Krajcer je pristavil: »Če pogledamo na pripravljalne tekme, imamo še kar nekaj rezerv v igri. Predvsem pri točnih podajah in pri odkrivanju brez žoge. Je pa ekipa dobro pripravljena in vsi že nestrpno čakamo to prvo tekmo. Če bi uspeli na Norveškem zadeti, potem bi bilo super, sicer pa bi bil vsak rezultat brez poraza dober.« Začetek odvisen od »Evrope« Na Brdu pri Kranju je bil opravljen žreb parov za novo tekmovalno sezono. Celjsko moštvo bi se moralo prihodnji vikend v 1. krogu pred domačimi gledalci pomeriti z Domžalami, a bo tekma zaradi igranja obojih v »Evropi« prestavljena na sredo, 17. julija. V primeru, da se kateri od zasedb uspe uvrstiti v 2. krog kvalifikacij za ligo Europa, pa bo tekma prestavljena na kasnejši termin. V tem primeru bi se Celjani v 2. krogu, ki bo na sporedu 20. julija, v gosteh pomerili z Zavrčem. Teden dni kasneje bo v Celju gostoval velenjski Rudar, ki se bo v 1. krogu odpravil na gostovanje k Olimpiji. V 2. ligi bo Šmartno 1928 v 1. krogu gostilo Ankaran, celjski Šampion pa bo gostoval v Radomljah. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje »Poglaviten cilj je doseči gol« Eden glavnih adutov trenerja celjskih nogometašev Miloša Rusa bo danes zagotovo tudi Benjamin Verbič, ki je v odlični pripravljenosti. Verbič je spregovoril o pravkar končanih pripravah, prijateljskih tekmah in današnjem nasprotniku. Kako je bilo med pripravami? Priprave so bile zelo težke, saj smo imeli večkrat tudi po dva treninga na dan, ampak skozi to je treba iti in zdaj je že za nami. So pa vodilni v klubu lepo poskrbeli za nas, saj smo imeli vsak dan kosilo v Cinkarni Celje in to je bila resnično lepa poteza. Drugače pa je bila po težkih treningih prisotna utrujenost, zato smo bili zadnjo nedeljo prosti, da smo si lahko nekoliko odpočili. Kaj so pokazale prijateljske tekme? Najbolje smo igrali proti avstrijski ekipi WAC, ko smo prikazali veliko mero agresije, svojo tipično igro. Na koncu sta nam nasproti stali ekipi iz Ukrajine, ki sta odigrali trdi tekmi in to je bila več kot dobra popotnica pred prvo pomembno tekmo, ki nas čaka na Norveškem. Ekipa je še dodatno pomlajena, jedro je ostalo enako. Kako je z uigranostjo? Najbolj pomembno je ravno to, da je jedro ostalo enako. Za novinca Igorja Jugovica in Tadeja Žagarja Kneza lahko rečem, da sta pravi okrepitvi, in z njima bomo še močnejši, kot smo bili. Premora pred začetkom priprav ni bilo veliko, kar pomeni, da smo lahko Benjamin Verbič nadaljevali uigravanje in obenem nismo nič slabše pripravljeni. Verjamem, da bomo nekatere dobre predstave iz prejšnje sezone le še nadgradili. Kako ste se pripravili na prvo tekmo na Norveškem, na kaj boste pazili? Norvežani so v fizičnih dvobojih zelo močni in treba bo od prve sekunde zaigrati maksimalno osredotočeno, drugače jih bomo izgubljali. Dobro gojijo tudi preskok igro, kajti imajo dva visoka napadalca in treba jih bo tudi pri tem zau- Nogometaši Šoštanja se skozi zadnji krog kvalifikacij niso uspeli uvrstiti v 3. SNL vzhod, saj so bili na povratni tekmi z Dravo visoko poraženi. Na prvi tekmi so na domači zelenici igrali 1:1, na Ptuju pa izgubili s 4:0. Tudi v novi sezoni bodo posledično nastopali v Štajerski ligi, medtem ko bodo Ptujčani tekmovali v rangu višje. staviti. Ogledali smo si video posnetke, se pripravili na nevarnosti, zdaj moramo to le še potrditi. Me je pa Tromso po ogledu posnetkov presenetil, saj ne igra tipične norveške igre. S kratkimi podajami in hitro igro želi nasprotnika prisiliti v napake. Imajo tudi bliskovite protinapade. S kakšnim rezultatom bi bili zadovoljni na prvi tekmi? Naš poglaviten cilj je, da na prvi tekmi dosežemo gol, potem bi bilo precej lažje. Gremo pa tako kot na vsaki tekmi v prejšnji sezoni tudi tokrat na zmago. S takšnim mišljenjem bomo tudi v novi sezoni začenjali tekme. Nasprotnik je glede na svoje prvenstvo že povsem pripravljen. Bo to kakšna dodatna težava? Ne, saj smo tudi že mi praktično en mesec v pogonu. To nam ne sme predstavljati težav, lahko pa, da bo nasprotnik utrujen od prvenstva. Nikoli se ne ve. Vse se bo videlo v večernih urah. Z dolgo potjo in nizkimi temperaturami se verjetno ne boste obremenjevali, mar ne? Točno tako. Na to bomo pripravljeni. Zato smo se na gostovanje odpravili že v torek zgodaj zjutraj. Verjamem, da bomo tekmo pričakali dobro pripravljeni in maksimalno osredotočeni na nasprotnika. MITJA KNEZ Foto: MIK Velenjčani prvič slavili Nogometaši velenjskega Rudarja so se v sklopu priprav na novo sezono prvič predstavili domačemu občinstvu. Na štadionu Ob jezeru so v prijateljskem obračunu gostili Vorsklo iz Ukrajine in jo premagali z 2:1. Velenjčani so pred obračunom z Vorsklo z 1:0 klonili proti Zoryi, saj na prijateljskih tekmah niso dosegli še nobenega gola. Tokrat so dosegli dva gola in prvič tudi zmagali. Vorskla je povedla v 13. minuti, Rudar je preko Mateja Eterovica izenačil deset minut kasneje. V 72. minuti je zmagoviti gol dosegel Matej Podlogar. »Na teh tekmah mi ni pomemben rezultat, bolj mi je pomembno, da popravljamo stvari, pri katerih še imamo pomanjkljivosti,« je povedal. Menil je, da so bili nasprotniki zahtevni in da bodo zato dobro pripravljeni pričakali prvenstvo. Žreb jim je namenil Olimpijo, kar je trener »knapov« Jernej Javornik takole komentiral: »V prvem kolu tako ali tako ne veš, kje si. Nihče ne bo v pravi formi in mislim, da bo gostovanje v Ljubljani kar v redu.« Spregovoril je še o rezervah, ki jih ima njegovo moštvo: »So na vseh področjih. Tako v fazi napada kot v fazi obrambe. Poizkusili bomo hitro priti v optimalno formo.« Ekipa po njegovem še ni popolnoma sestavljena, saj si želijo še enega igralca. »Če bo še kdo prišel, potem bo ta kvaliteten, ne bomo se zaletavali.« Velenjčane generalka čaka jutri, ko se bodo na zadnji pripravljalni tekmi pred novo sezono pomerili s Ceahlau Piatra Neamt iz Romunije. MITJA KNEZ Slovenca in Čehinji V Mozirju je bil prvi turnir letošnjega državnega prvenstva v odbojki na mivki. Pri moških sta bila najboljša Jan Pokeršnik in Nejc Zemljak, pri dekletih pa lanska zmagovalka Sarka Nakladalova, ki je letos igrala v paru z Eliško Galovo. V velikem finalu sta bili Čehinji Nakladalova in Galova podobno prepričljivi kot že v polfinalu in sta brez težav, z 21:14 in 21:11, odpravili dvojec Turner-Tomasek. V moškem finalu sta brata Danijel in Jan Po-keršnik, ki sta lani in predlani skupaj osvojila dva zaporedna naslova državnih prvakov, tokrat prvič stala na nasprotnih straneh. Na koncu je bil uspešnejši Jan Pokeršnik, ki je s soigralcem Nejcem Zemljakom do zmage prišel po dveh nizih z 21:16 in 21:17. Naslednji turnir državnega prvenstva bo 12. julija v Mokronogu. MiK 20 ŠPORT Martini zlato, Marini bron Uspeh celjskih judoistk na sredozemskih igrah v turškem Mersinu sta nadgradili atletinji Martina Ra-tej in Marina Tomič. Rateje-va je v metu kopja osvojila zlato medaljo, Tomičeva v teku na sto metrov z ovirami pa bronasto. Rokometa-šice so bile srebrne. Kopje Martine Ratej je v Mersinu pristalo pri 60,28 m. Že s prvim metom, ko je vrgla 59,15 m, je osvojila prvo mesto. Naslednje štiri mete je imela neveljavne, vendar je potem izboljšala rezultat in se prepričljivo razveselila prvega mesta. Ratejeva je zmago pričakovala. »Res je, glede na konkurenco na igrah je bilo to za pričakovati. Veselo grem naprej, čeprav sem zelo utrujena in tudi zato sta mi tukaj uspela le dva dobra meta. Potrebu- jem malo počitka in trening, da bom še boljša.« Za las ob normo Uspeh celjskega Kladivarja je dopolnila Marina Tomič, ki je bila s časom 13,11 sekunde bronasta v teku na sto metrov z ovirami. Tomičeva je za las zaostala za normo za svetovno prvenstvo, ki ga bo gostila Moskva. S časom 12,98 je slavila Italijanka Marzia Caravelli pred rojakinjo Veronico Borsi (13,05). »To je bila moja največja tekma v dosedanjem delu sezone. Vpisala sem najboljši izid, a škoda, ker sem bila zelo blizu norme za SP. Zadela sem kar nekaj ovir in zato vem, da imam še nekaj rezerve. Potrebujem še kakšno tekmo na tujem s konkurenco, s katero se bom borila, in posledično bom zagotovo še hitrejša,« je po osvojitvi bronaste medalje dejala Tomičeva. Klonile šele v finalu Z medaljami so se na igrah v Mersinu okitile tudi roko-metašice, ki so zaigrale v nekoliko spremenjeni sestavi. Dekleta so osvojila končno drugo mesto, ko so v finalni tekmi s 25:19 klonila proti Srbiji. V izbrani vrsti je bila tudi članica Celja Celjskih mesnin Maxim Pelikan. Če niso dekleta, pa so moški premagali Srbijo (29:26) v tekmi za končno peto mesto. Barve Celja Pivovarne Laško sta zastopala Gašper Marguč in Urban Lesjak. MITJA KNEZ Foto: SHERPA CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje Martina Ratej je v Mersinu brez težav opravila s konkurenco. Zreb »pivovarjem« nenaklonjen Žreb rokometašem Celja Pivovarne Laško (na sliki David Razgor) ni bil naklonjen. Vendarle pa je mlada zasedba nekajkrat že dokazala, da lahko preseneti tudi velike ekipe. Ali bodo Celjani prišli »skozi« v novi sezoni, pa je že druga zgodba. Na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju so opravili žreb evropske lige prvakov. Nasprotnike so dobili Celjani in Velenj-čani. »Pivovarjem« je žreb namenil sila zahtevne tekmece, medtem ko je »osam« na prvi pogled nekoliko lažje. Veszprem, Croatia osigu-ranje Zagreb, Rhein Neckar Löwen, St. Peterburg in zmagovalec kvalifikacij Hard Austria, Vojvodina, Banjalu-ka, Motor Zaporožje, to so nasprotniki Celja Pivovarne Laško, kar pomeni, da se v celjski dvorani Zlatorog znova obetajo poslastice za gledalce, obenem pa bo skupina A za zasedbo trenerja Vlada-na Matica zelo zahtevna, pa čeprav so v celjskem taboru nad žrebom nepričakovano sila navdušeni. »Žreb je odličen. Nasprotniki so zanimivi, zato se bo igral atraktiven rokomet. O nasprotnikih ni treba izgubljati besed, saj gre za magnet, ki lahko napolni dvorano Zlatorog. V novi sezoni lahko naredimo še korak naprej. Z vsakim se lahko kosamo, če bomo igrali kot v lanski sezoni. To smo že dokazali, v tej sezoni pa je treba to potrditi,« je po žrebu dejal Matič. Mešani občutki Velenjsko Gorenje se bo v skupini D merilo z Aalbor-gom, Flensburgom, ekipo Naturhouse La Rioja, kvali-fikantom ter zmagovalcem dvoboja Füchse/HSV. Skupina je na prvi pogled pre- cej lažja kot skupina A, v kateri so Celjani, vendar pa bo zasedba Gorenja v novi sezoni zelo spremenjena, zato lahkega dela za varovance trenerja Ivana Vajdla zagotovo ne bo. »Nismo si želeli Hamburga oziroma Berlina, a kar je, je. Skupina je zanimiva, mislim, da so določene ekipe premagljive. Naš cilj je, da se uvrstimo v nadaljnje tekmovanje, vendar pa naloga za precej svežo ekipo, ki jo sestavljajo igralci brez evropskih izkušenj, ne bo lahka,« je ples kroglic po-komentiral Vajdl. MITJA KNEZ Foto: SHERPA CINKARNA Vid Karner in Martin Srabotnik Dvojna zmaga Na brzicah Soče v Solkanu je bila prva od petih kajakaških tekem za evropski pokal mladincev v slalomu. Zbranih je bilo preko 200 tekmovalcev iz devetih držav, med njimi dva-najsterica iz celjskega KKK Nivo. Pri mladincih do 18 let sta se izkazala ter prvo in drugo mesto osvojila mladinska reprezentanta Martin Srabotnik in Vid Karner. V kategoriji dečkov do 14 let je zmagal Urh Turnšek. Do konca sezone se bodo v tem elitnem mladinskem tekmovanju, ki letos prvič poteka pod okriljem Evropske kajakaške zveze, zvrstile še tekme v Krakovu, Augsburgu, Bratislavi in Čeških Budjevicah. DŠ Adi Vidmajer med suvanjem krogle Državni rekord Vidmajerja Na atletskem stadionu v Športnem parku v Žalcu je bilo državno veteransko prvenstvo v metalskem peteroboju (krogla, disk, kladivo, kopje, giro). Odlično so se odrezali člani AK Žalec, najbolje pa Adi Vidmajer. V kategorij M 70 je dosegel nov državni rekord. Kroglo je sunil 11,20 m, disk vrgel 26,98 m, kladivo 47,20, kopje 23,40 in giro 17,07 metra. TT www.noviteilnik.com RADIO, KI GA BEREMO 21 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. Potep: Ljubim te 2. Romana z romantiki in Borisom Kopitarjem: Venček Nika Zajca 3. Euro kvintet: Objem, dotik, poljub 4. Modrijani: Lažem ti, ljubica 5. Ansambel Nalet: Po vasi 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE FT. T.I., PHARELL (3) 2. LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH (4) 3. RISE UP - BEYONCE (3) 4. WAKE ME UP - AVICII FEAT. ALOE BLACC (2) 5. IF YOU COULD SEE ME NOW - THE SCRIPT (4) 6. ONE LIFE - MADCON FEAT. KELLY ROWLAND (5) 7. DEAR DARLIN' - OLLY MURS (5) 8. ONLY YOU - CEE LO GREEN FEAT. LAURIANA MAE (2) 9. L. A. STORY - SAMMY ADAMS FEAT. MIKE POSNER (1) 10. GENTLEMAN - THE SATURDAYS (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZNUCANA - KATARINA MALA (2) 2. DEKLE Z NASLOVINCE - ANU (5) 3. ODPRI OČI - NEOMI (3) 4. DANAJA - POLONA KASAL (1) 5. STARA GARA - I.C.E. (1) 6. SIJ SEVERNI - IN & OUT (4) 7. PELJI ME - DA PHENOMENA (3) 8. OD LJUBEZNI ZADET - DAŠA (2) 9. BREZ TEBE PADAM - MATJAŽ JELEN (6) 10. ZOMBI V KATAKOMBI - SELL OUT(4) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: DUSTY MEN - SAULE FEAT. CHARLIE WINSTON SUN - BELINDA CARLISLE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: HVALA ZA RIBE - TABU KAKO LEPO TE SREČAT - E.V.A. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Iz zaodrja Katrce Še zadnji posvet radijskih tonskih mojstrov pred začetkom piknika. Z leve: Aljoša Bonči-na, Mitja Tatarevič, voditelj Tony Carter in Izi Pantner. Če smo vam minuli teden na straneh Novega tednika predstavili, kaj se je na Pikniku Katrce Radia Celje 07 dogajalo na odru in pred njim, je prav, da pokukamo še v zaodrje. Nenazadnje je Piknik Katrce projekt, v katerega sta Klavdija Winder Pantner in Izi Pantner v sodelovanju z Radiem Celje vložila kar precej svojega časa, truda in energije. Foto: NATAŠA MÜLLER Prihodnje leto bosta na Pikniku Katrce vsaj dva obiskovalca več, ki sta zaenkrat še varno »spravljena«. Lepi radijski nosečnici sta Mojca Knez in Klavdija Winder Pantner. Ob koncu še ene uspešno izpeljane prireditve naše medijske hiše so bili obrazi radijcev prešerno nasmejani. Z leve: Aljoša Bončina, Nena Lužar, Klavdija Winder Pantner, Bojana Avguštinčič in Mitja Tatarevič. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 4. julij_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 5. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 6. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 7. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Matevž Petek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 8. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Matevž Petek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 9. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 10. julij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox) iniww.radiocelje.com 22 KRONIKA Dvoumna novost Zakona o prekrških? Različna razlaga istega dela člena o zastaranju pregona V začetku junija smo v Sloveniji začeli uporabljati nekoliko spremenjen Zakon o prekrških. Ta v 42. členu sicer kratko in jedrnato govori o zastaralnem roku pregona kršiteljev, vendar bi si ga nepoznavalci lahko razlagali drugače, kot je zapisano. Da nekaj nejasnosti vendarle obstaja, kaže to, da si ga drugače razlagajo tudi policisti, redarji in na drugi strani odvetniki. Gre za tiste prekrške, ki jih policija ali občinsko redarstvo zaznata s tehničnimi sredstvi, na primer z merilniki hitrosti. Domnevno dvoumen je v 42. členu naslednji na novo pripisan del: »Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen.« Kaj to pomeni? Novost odpira več vprašanj. Ali to pomeni, da bo pregon zastaral, če kršitelj s tem ne bo seznanjen v 30 dneh? Ali je za seznanitev dovolj le obvestilo ali plačilni nalog? Ali je res, da 30-dnevni zastaralni rok prekine kakršna koli »aktivnost« ustreznih služb, poizvedovanje redarstva ali policije o kršitelju, čeprav ta o tem še ni seznanjen? Sodna praksa kaže nekoliko drugače, kot so nam v odgovorih navedli policisti in redarji. Je pa ob tem treba vedeti, da niso vsi primeri kršiteljev enaki, kljub temu pa je vprašanje tudi, kaj se bo zgodilo, ko se bo kršitelj skliceval na sodno prakso ... Zastara ali ne zastara Kot so nam pojasnili na celjski policiji, na novo zapisan del 42. člena Zakona o prekrških še zdaleč ne pomeni, da mora biti kršitelj v 30 dneh seznanjen s kršitvijo, ampak mora v takšnih primerih (ko bo policist z radarjem izmeril hitrost nad dovoljeno, kršitelja pa neposredno ne bo ustavil) prekrškovni organ postopek začeti najkasneje v 30 dneh. »Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti opravi v ta namen kakršnokoli dejanje, na primer s pozivom kršitelja za izjavo v primeru izdaje pisne odločbe o prekršku, z Policija in redarji bodo očitno morali plačilne naloge zdaj kršiteljem, še hitreje ... izdajo plačilnega naloga, s posredovanjem zaprosila za posredovanje podatkov o lastniku vozila in tako dalje.« Podobno so nam odgovorili tudi v Službi za občinsko redarstvo Mestne občine Celje: »Če prekrškovni organ po uradni dolžnosti v tem roku v okviru svojih pristojnosti ne opravi nobenega dejanja, ki je usmerjen na pregon storilca prekrška, potem postopek zastara po poteku tega roka.« Toda s tem se ne strinja celjski odvetnik Primož Feguš: »Novela zakona o prekrških Kadar ni mogoče ugotoviti, kdo je z vozilom storil prekršek, se glede na 8. člen Zakona o pravilih cestnega prometa kaznuje lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če ta dokaže, da tega prekrška ni storil. Če gre za hujše kršitve, pa hitri postopek ni dovoljen in je za obravnavo le-tega pristojno sodišče. Takrat lastnikom vozila predhodno s policije pošljejo poziv, da sporočijo, kdo je v času prekrška uporabljal vozilo, sicer obdolžilni predlog podajo zoper njih. Enako je tudi v primeru, kadar je bila kršitev zaznana s službenim vozilom. Po takšnem postopku ravnajo tudi občinski redarji. je uvedla krajši relativni zastaralni rok za prekršek, kadar ga bodo ugotovili s tehničnim sredstvom in kršitelj ne bo o tem obveščen takoj na kraju. Moje mnenje je, da mora prekrškovni organ v tem času, 30 dneh, kršitelju izdati plačilni nalog, sicer bo postopek zastaral. Po sodni praksi, ki se je izoblikovala v Sloveniji, dejanja prekrškov-nega organa v smislu zbiranja obvestil in dokazov ne štejejo za začetek postopka o prekršku, temveč pomenijo le poziv organa, da lastnik o domnevni kršitvi poda svojo izjavo. To niso aktivnosti, ki bi jih lahko šteli za prekinitev zastaralnega roka.« Sodna praksa kaže drugače Poglejmo primer slovenskega kršitelja, ki je - zatem ko je dobil odločbo o glavni in stranski kazni za prehitro vožnjo, izmerjeno z radarjem, in plačilni nalog kar tri leta po prekršku - vložil zah- Odvetnik Primož Feguš verjame, da bo sodna praksa pokazala drugačno sliko od tiste, ki jo vidijo policisti in redarji. Če policisti ustavijo kršitelja takoj po opravljeni meritvi z radarjem, ga seveda o tem obvestijo ustno ob vročiti plačilnega naloga na kraju prekrška. Kršitelja tako seznanijo s prekrškom, ki ga je storil, in to zapišejo tudi na plačilni nalog. Kadar pa kršitelja ne ustavijo, ga o tem obvestijo pisno. S plačilnim nalogom mu pošljejo tudi kratek opis prekrška. Povprečen čas za izdajo plačilnega naloga prekrškovnih organov Policijske uprave Celje je okoli deset dni. »Kršitelju pošljemo obvestilo, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, plačilni nalog ali poziv za posredovanje podatkov o vozniku, če je vozilo v lastništvu pravne osebe, samostojnega podjetnika,« so nam odgovorili še s celjskega občinskega redarstva. Prekrškarje o tem obvestijo v manj kot 30 dneh, kot pravijo, pa v veliko primerih že v samo nekaj dneh po zaznani kršitvi. ki so jih ulovili z radarjem, pošiljati tevo za sodno varstvo. Glede na zakonodajo je tak postopek zaradi treh let, ki so minila od prekrška do izdaje, tako ali tako zastaral. Vendar je zanimivo še naslednje, kar je navedlo Vrhovno sodišče RS v svoji razlagi: » ... pre-krškovni organ je pred izdajo plačilnega naloga izvajal dejanja in postopke v zvezi s prekrškom, vendar ta dejanja niso bila usmerjena zoper konkretnega kršitelja, ampak je šlo zgolj za zbiranje obvestil in dokazov o kršitelju, na podlagi katerih bi bilo možno začeti postopek zoper konkretnega kršitelja. Šele ko je bil konkretni kršitelj znan, je lahko zoper njega stekel postopek ...« Feguš ta del nazorno primerja s kazenskim postopkom, ki se ne začne z zbiranjem obvestil in dokazov, ampak šele z vložitvijo obtožbe oziroma predloga za začetek preiskave. Glede na zapisano novost v zakonu je mogoče pričakovati, da bo največ zastaranj v primeru, kadar z radarji ulovijo pre-krškarje, ki vozijo službena vozila. Takrat policija ali redarstvo pošljeta podjetju oziroma pravni osebi obvestilo, da jim morajo sporočiti, kdo je v določenem trenutku zabeleženega prekrška vozil služben avtomobil. V nasprotnem primeru kaznujejo odgovorno osebo podjetja. Feguš zato meni, da bi do za- pletov prihajalo ravno takrat, saj je vprašanje, kako bodo prekrškovni organi »lovili« 30-dnevni rok, v katerem morajo kršitelju poslati plačilni nalog. Vendar na občinskem redarstvu in policiji še vedno trdijo, da je že poziv podjetju za podatke o vozniku, ki je s službenim vozilom prekršek storil, tista »aktivnost«, ki prekine možnost 30-dnevnega zastaralnega roka. Toda kot zapisano, stališče vrhovnega sodišča je bilo, da takšni pozivi ne pomenijo začetka postopka zoper kršitelja . SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, TimE (arhiv NT) Novost glede zastaranja velja tudi za vse prekrške, ki so jih vozniki storili, še preden so v Sloveniji policisti in redarji prenovljeni zakon junija začeli uporabljati, saj gre za sprejetje milejšega predpisa za kršitelje. Tako namreč velja v slovenski zakonodaji. VSAK ČETRTEK ob 12.15 ■ VdAI\ bCIKICrVOE dmev r radiocelje POGLED! jU6J}S www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz KRONIKA 23 Si bo Tovšakova priborila »popust«? Možna združitev primerov Betnava in Rimske terme Na celjskem okrožnem sodišču v torek niso začeli predobravnavnega naroka zoper Hildo Tovšak, ki ji očitajo oškodovanje Evropske unije zaradi spornih poslov pri obnovi dvorca Betnava. Tovšakova je namreč pristala na pogajanje s tožilcem Stanislavom Pin-tarjem, kar pomeni, da bo po vsej verjetnosti priznala krivdo. Novost tega tedna je, da bi lahko primer Betnava združili z zadevo Rimske terme, kjer Tovšakovi očitajo enako kaznivo dejanje, razlika je le v višini povzročene škode. Čeprav je obtožena sprva trdila, da se ne čuti krivo za storjene nepravilnosti, si je očitno zdaj premislila. Združena postopka bi ji prinesla tudi enotno, nižjo kazen, kot če bi ji sodili v vsakem postopku posebej. Kot je povedal tožilec Stanislav Pintar, so pogajanja že skoraj končana, o višini kazni, ki jo bo predlagal za Tovšakovo, pa ne more govo- riti, saj mora vsebina takšnih pogovorov pred javnostjo ostati skrita. Si bo pa To-všakova zagotovo pri višini kazni priborila nekoliko »popusta«. »Želi samo, da se vse čim prej konča in da v okviru zmožnosti zaživi normalno življenje,« je bil kratek njen odvetnik v primeru Betnava Boris Kanduti. Danes bodo na celjskem sodišču izrekli kazni trem, ki so v primeru Betnava že priznali krivdo. Nekdanji direktorici Betna-ve Dragici Marinič leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo treh let, gradbenemu nadzorniku Karlu Bogatinu deset mesecev zapora, ki jih bo prestal z družbeno koristnim delom, in Antonu Ekartu iz mariborske nadškofije deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec krivde ni priznal, zato bo postopek zanj sodišče izpeljalo ločeno. SŠol Foto: SHERPA Takole so Hildo Tovšak z vozilom pravosodnih policistov zapora Ig pospremili od celjskega okrožnega državnega tožilstva, kjer se je pogovarjala s tožilcem, do celjskega sodišča. Sreča v nesreči je bila, da se bager ni prevrnil na koga od mimoidočih ali na bližnja parkirana vozila. V središču Celja delovna nesreča V petek okoli 12.30 se je v središču Celja zgodila delovna nesreča. Med obnovo mestnega jedra se je v Prešernovi ulici prevrnil delovni stroj. Do nesreče je prišlo pri raztovarjanju delovnega stroja s tovornega vozila. Delavca, ki se je lažje poškodoval, so oskrbeli v zdravstvenem domu. Policisti okoliščine nesreče še preiskujejo. Foto: GrupA Gojila konopljo, pristala v priporu Povezana naj bi bila tudi s hrvaškimi »kolegi« Celjski kriminalisti so zaradi proizvodnje in prometa z mamili ovadili 46- in 56-letnega moškega z območja Celja. Primer so začeli preiskovati že decembra lani, v vsem tem času so uporabljali tudi prikrite metode dela, s katerimi so pridobili dokaze o storjenih kaznivih dejanjih, ki jih bodo predložili sodišču. Ovadena naj bi že več let na različnih lokacijah pridelovala konopljo in jo preprodajala. Policisti so v preiskavi našli tudi dokaze, da sta osumljena sodelovala s kriminalno združbo na Hrvaškem. V povezavi s tem so že lani v sosednji državi našli najeto skladišče, v katerem so odkrili večji nasad konoplje z opremo za gojenje pod umetnimi pogoji. V hišnih preiskavah pri ovadeni dvojici v Sloveniji so zasegli 544 sadik konoplje, 250 gramov posušenih cvetov, pripravljenih za prodajo, in več pripomočkov ter opreme za njeno gojenje. Moška je zaslišal preiskovalni sodnik, ki je zanju odredil pripor. Foto: PU Celje Osumljena naj bi se z gojenjem konoplje ukvarjala že več let. Pijani voznik trčil v mopedistko Ženska umrla na kraju nesreče 30-letni voznik, ki je v soboto zvečer v Prvomajski ulici v Rogaški Slatini povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom, je bil pod vplivom alkohola. Po podatkih policije je imel v litru izdihanega zraka kar 1,04 miligrama alkohola, kar pomeni več kot dva promila. Vozniku so zasegli vozniško dovoljenje, prav tako bodo zoper njega vložili kazensko ovadbo. Kot je znano, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na robnik vozišča, trčil v betonske stopnice ob stanovanjski hiši, nakar je avtomobil obrnilo. Vozilo je drselo po cesti in in zbilo 61-letno voznico kolesa z motorjem, ki je vozila pravilno. Ženska je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. To je že 12. smrtna žrtev letos na območju Policijske uprave Celje. Grešnik! V nedeljo je neznanec okradel župnijo v Podčetrtku. Najprej je vstopil v cerkev skozi odklenjena vrata in vlomil v leseno omarico, kjer hranijo denar od nabranih prispevkov, vendar denarja ni vzel. Kasneje je vlomil še v prostore župni-šča, od koder je ukradel večjo vsoto denarja. Previdno na poti na dopust Pazite predvsem na avtocestnih počivališčih Konec Pasavčka S koncem šolskega leta je Agencija za varnost v prometu tudi na Celjskem končala akcijo Pasavček - Red je vedno pas pripet. Gre za projekt, ki ga že sedmo leto izvajajo v vrtcih in osnovnih šolah. Osnovni namen je opozarjati na pomembnost uporabe varnostnega pasu in varnostnih sedežev za najmlajše. Statistika kaže, da se pripetost otrok med vožnjo povečuje. Najvišji odstotek uporabe varnostnih sedežev in pasov je na avtocesti, najmanjša pa še vedno v naseljih. Ravno v naseljih se zgodi tudi največ nesreč, v katerih so udeleženi otroci. V zadnjih mesecih smo večkrat poročali o številnih tatvinah na avtocestnih počivališčih, kjer organizirane skupine tatov okradejo voznike, predvsem tuje državljane, čeprav je med oškodovanimi tudi veliko Slovencev. Kljub večkratnim policijskim nadzorom število takšnih primerov še vedno narašča, storilce pa je zelo težko izslediti, saj imajo Slovenijo za prehodno državo, kar pomeni, da jo po opravljenih tatvinah zapustijo. Pogosto kradejo po enakem vzorcu. Ali zamotijo lastnika vozila, ki na počivališču počiva, ali pa ga opozorijo, da ima prazno pnevmatiko. Medtem ko ta stanje preveri, mu iz vozila pokra-dejo osebne predmete. Policija in družba za avtoceste zato voznike opozarjata na večjo previdnost in samozaščitno ravnanje, da v vozilu ne puščajo vrednejših predmetov, četudi se na počivališču ustavijo za kratek čas. V primeru, da kdo na počivališčih opazi tatvino ali sumljive osebe, lahko to prijavi na 113 ali na anonimno številko policije 080 12 00. SŠol 24 RAD DOBRO JEM Kar se tiče prehrane, je Simona Oset Hliš, zastopnica za Pepe Jeans za Slovenijo, postala zelo disciplinirana in se drži reda. Zajtrk je obvezen, ponavadi je to sadje, pri čemer so kakšni sendviči čez dan bolj izjema. Ribe, piščanec, puran in zelenjava so pogosto na jedilniku pri njeni družini, saj ima rada lahko hrano. Za odpravljanje stresa izbere rekreacijo, zato si, ker je sladkosnedna, lahko ob kavici ali kar tako privošči kaj sladkega. Jabolčni zavitek, takšen dišeč, domač, je zanjo najboljši, če bi morala izbrati najljubše sladkanje. Ceni domačo, slovensko hrano, sploh po tem, ko jo primerja s tisto v tujini. Mogoče bo nekoč, če bo kdaj več časa, celo imela vrt, kjer bo raslo vse tisto, kar rada uporablja v kuhinji. DOMAČA PAŠTETA Sestavine: piščančja jetrca čebula peteršilj drobnjak poper sol česen vegeta margarina tartufi med Priprava: Vzamemo jetrca (lahko tudi telečja) ali kar paket piščančje drobovine, kjer so poleg jetrc še srčki) in to prepražimo na čebuli. Meso rahlo zapečemo in dodamo začimbe: peteršilj, drobnjak, poper, sol, česen in vegeto po želji. Mešanico zmeljemo s paličnim mešalnikom in dodamo margarino. To dodajajmo postopoma, toliko, da zmes postane mazava. Pašteto damo v hladilnik in tam počaka do postrežbe. Serviramo jo na krožniku, zraven naribamo malo tartufov in prelijemo z medom. Postrežemo s sveže pečenim kruhom ali popečenim toastom. Sestavine: šparglji krompir čebula sol česen peteršilj kisla smetana Priprava: Šparglje splaknemo z vodo in narežemo na majhne koščke. Skuhamo jih v slani vodi. Posebej skuhamo na kocke narezan krompir. Vmes zlato rumeno prepražimo čebulo, dodamo malo moke in zalijemo z malo vode, v kateri so se kuhali šparglji. Dodamo šparglje, kuhan krompir in začinimo s soljo, česnom in peteršiljem. Juho na koncu zmešamo s paličnim mešalnikom, da dobimo gosto, kremno zmes. Vanjo lahko vmešamo kislo smetano. NL Vljudno vabljeni na teraso pod kostanje! DVA RECEPTA IZ NAŠIH KUHARSKIH BUKEV: OHROVTOV NARASTEK (receptposlušalke Majde) Sestavine: 30 dag navadnega ali brstiönega ohrovta pol kilograma kruha 2 jajci čebula nekaj žlic naribanega sol in poper po okusu 03( Priprava: Ohrovt skuhamo v slanem kropu, približno pol kilograma prelijemo z dvema decilitroma mleka, v katerega smo vmešali dva rumenjaka. Dodamo prepraženo čebulo. Kuhan ohrovt oplaknemo z mrzlo vodo, ga dobro odcedimo in dodamo k namočenemu kruhu. Posolimo in popramo po okusu. Nazadnje stepemo še trd sneg in ga vmešamo v maso za narastek. Naložimo ga v namaščen pekač, potresemo z nastrganim sirom in v pečici zapečemo »SLANO« II LISTNATEGA TESTA (recept poslušalke Helene) Sestavine: zavitek listnatega testa 500 g skute 200 g šunke jajce za premaz sol Priprava: Plošči listnatega testa vsako posebej tenko razvaljamo. Narežemo jih na poljubno velike kvadratke, kijih napolnimo z nadevom. Zanj zmešamo skuto, ki jo začinimo po okusu in ji dodamo na kookice narezano šunko. Kvadratke prepognemo, robove stisnemo, naložimo na pekač in jih premažemo s stepenim jajcem. Zapečemo jih svetlo rumeno. Malo drugače: Listnato testo lahko tudi samo razvaljamo, ga premažemo z jajcem, posolimo, narežemo na poljubne oblike, jih naložimo pekač in potresemo z različnim semenjem (sezamom, kumino, makom), lahko pa tudi z nastrganim sirom. ENO PODARIMO DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA MALI OGLASI 25 MOTORNA VOZILA POSEST PRODAM Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnin g PE CELJE, Ul. XIV. dhiijja 14, g 03/4257000 * 03/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Romana 16,02/521-3000 iM.'MJL'IJUl-fniE Slovanski 27,1000 IjiMjana STROJI PRODAM KUPIM PRODAM RENAULT 19, 1.4 rt, drugi lastnik, zelo dobro ohranjen, z več rezervnimi deli, prodam. Cena 250 EUR. Telefon (03) 5793-274 ali 041 763-893. 2143 RENAULT megane ground tower, 1,9 dci, dynamic, letnik 06/2006, ugodno prodam. Telefon 041 854-315 (Krč).2i76 KUPIM RABLJENO osebno vozilo ali kombi, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 145 MOPED »štiribrzinec«, v dobrem stanju, kupim. Telefon 041 511-304. 2159 1 TRAKTOR Steyr 540, 40 km, prodam. Telefon (03) 7053-410. 210 PUHALNIK Bider, s trosilnikom sena, prodam. Telefon 040 744-689. 2171 HIDRAVLIČNO prešo, šrotar - enofazni in elektro motor 5,5 KW, prodam. Telefon 041 812-961. 2166 STROJ za izdelavo tlakovcev, betonskih zidakov, 20 * 20 * 40, 20 * 25 * 40 in 20 * 30 x40 cm, prodam. Telefon (03) 5778-708. 2164 SAMONAKLADALKO tip 17-9 (Senator), letnik 1999, prodam. Telefon 040 744-689. 2172 TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Tomo Vinkovič, lahko v slabšem stanju in brez dokumentacije, kupim. Telefon 070 410-588. p TRAKTOR, lahko Zetor, Ferguson, Ursus, Deutz, Univerzal ali Tomo Vinkovič, kupim. Telefon 041 235-349. p astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja NA zelo lepi lokaciji med Šentjurjem in Šmarjem (Lekmarje) prodam približno 100 m2 veliko, takoj vseljivo stanovanjsko hišo, stoji na parceli 1.800 m2, vpisano v zemljiško knjigo. Cena 75.000 EUR. Telefon 040 760-930. p V ŠENTVIDU pri Grobelnem. Novo naselje, hiša, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 560-539. 1938 VEČJO hišo v Arclinu prodamo. Telefon 041 725-119. 2160 V bližini Slivniškega jezera prodam montažno hišo na 2 ha velikem zemljišču, primerno za rejo drobnice. Voda in elektrika v hiši. Cena 30.000 EUR. Telefon 041 908-565. 2145 HIŠO na Hudinji, na lepi lokaciji, prodam. Telefon 031 797-163. 2141 POSLOVNO stavbo na ugodni lokaciji, s parkirišči, v Celju, ob Mariborski cesti, prodamo. Telefon 041 262-063. 2135 MANJŠO kmetijo z gospodarskim poslopjem in vinogradom, primerno za rejo drobnice, prodam. Telefon 031 211874, 051 482-188. 2146 CELJE - Šmartno v Rožni dolini, prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k.o. Šmartno, skupaj 6324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, po skupni ceni 5.500,00 EUR. Telefon 041 708 198. n DOBRNA - Klanc, kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam po ceni 54.000,00 EUR. Telefon 041 708 198. n CELJE - Šentjungert, prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, po ceni od 18.000,00 EUR do 29.500,00 EUR. Telefon: 041 708 198. n LAŠKO - Plazovje, prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine cca. 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri cca. 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča cca 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 126.000,00 EUR. Telefon 041 708 198. n CELJE - Ronkova ulica, prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + man-sarda, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, Priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, po ceni 149.800,00 EUR. Telefon 041 708 198. n PRODAMO ali ODDAMO PISARNO V CELJU velikost 30 m2, 4/4 nadstropje, dvigalo, protivlomna vrata, lasten. el. priključek, trojček, klima, zahodna stran. V račun vzamemo tudi novejše tovorno vozilo - kombi ali parcelo za vikend. Tel: 041 80 70 60 Aleš Grum, s.p., Ul. XIV. divizije 12, Celje ŽALEC - Pernovo, prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2743 m2, od tega večina stavbna zemljišča. Priključki: voda, elektrika. Dostop do parcel po asfaltirani cesti, po ceni 49.900,00 EUR. Telefon: 041 708 198. n ODDAM V najem oddam skladiščni prostor oz. priročno delavnico, z dvoriščem, v okolici Celja. Telefon 041 262-063. 2135 STANOVANJE PRODAM /niGODNON /jeklena strešna kritina] I OD 6,60 eur z ddv I l GSM: 040 349 992 J V..... www.lindap.si [mm™ V ŽALCU prodamo dvoinpolsobno stanovanje. Informacije po telefonu 040 988-232, 040 216-050. 2125 DVOSOBNO stanovanje, 40 m2 na odlični lokaciji v središču Prebolda, ugodno prodam. Telefon 031 853-107. 2157 GARSONJERO v Celju ugodno prodamo. Telefon 041 725-119. 2160 STANOVANJE v Hotunjah pri Ponikvi prodamo. Telefon 041 725-119. 2160 astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE m 041404935 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ROGAŠKA Slatina, prodam 2-sobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, po ceni 55.000,00 EUR. Telefon: 041 708 198. n ODDAM CELJE - Cesta na Dobrovo, 2,5-sobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju petstanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800,00 EUR. Telefon: 041 708 198. n CELJE - center, prodamo 2-sobno stanovanje na Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, po ceni 49.900,00 EUR. Telefon: 041 708 198. n GARSONJERO v Novi vasi, stanovanje je opremljeno in takoj vseljivo, 8/12 nadstropje, v neposredni bližini trgovine in pošte, oddamo. Telefon 051 648-478. 2028 DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, na Otoku, stanovanje je opremljeno razen kuhinje, oddamo. Telefon 040 168-138. 2040 OPREMLJENO garsonjero, 40 m2, z garažo, v Štorah, oddam. Telefon 041 441-660. 2105 STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova, 33 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676. p NA Zelenici oddam opremljeno enosobno stanovanje, 42 m2. Telefon 041 657-247. 2131 STANOVANJE, opremljeno, v stanovanjski hiši, na Proseniškem, oddam. Stanovanje je enosobno, v pritličju, 42 m2. Telefon 041 612-477. 2127 V Piranu oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero, po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 2161 STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova, 33 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676. p OTOK Vir. Oddam apartma do 6 oseb, 70 m do plaže, pogled na morje, klima, ugodno. Telefon 041 783-982. 2165 MANJŠE opremljeno stanovanje, v bližini Starega gradu, oddam v zameno za pomoč pri delu v vinogradu. Telefon 041 983-144. 2163 STANOVANJE v Štorah oddamo. Telefon 041 725-119. 2160 "ČDKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopita-nje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p BURSKE koze z mladiči in odrasle z rodovnikom prodam. Telefon 041 649-414. Š 123 PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodam. Kupim krave in telice za zakol in suhe za dopitanje. Telefon 031 743-351. 2018 Kugtar d.o.Q. Q.üyCj'Q.S min. f LtmiMMMj f /MD@®@D ' vedeževanje, astrologija, feng shui I v^fe^lka 1 astrologinja j DA C A re^F^ Astrologi DANIEL astrologi;* feog shui McitvAlki EMA tarol ciqamkc karte vrdrtcvalka ANA JASNA Nproi c ii.iiT.k«1 kiirji* LEA [iiJÖ ANA . ■ ciganskoitäne UjfVBf 4 I ciganske karte HKIi ULA etainske karte-uilimki kJjufi Pokličite nas ceneje! mm mnn 26 MALI OGLASI Dnevno sveža sezonska zelenjava na tržnici v Celju vsak torek, petek in soboto, ob sredah na »svinjskem« sejmu. Kifeljček krompir, stročji fižol, solata... Domačija Strašek, GsM.:040 842-188 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, cena 1,60 EUR, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 2049 KOZE in mladice prodam. Telefon 041 767-144. 2125 TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, prodam. Telefon 041 877-181. 2133 KOZLIČE, stare 9 tednov, prodam. Telefon 7483-076. 2134 ŠETLANDSKI poni, žrebec, star 10 let in mini kozlička, starega 3 mesece, prodam. Telefon 031 535-047. 2151 TELIČKO in bikca, stara 14 in 30 dni, simentalca, 5 mesecev staro telico limuzin in mlado kravo s teletom ali brez, prodam ali menjam za brejo telico. Telefon 031 840-282. 2155 TELICO sivko, v devetem mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 723-882. 2174 BIKCA, težkega 380 kg, prodam. Telefon 051 450-110. 2177 TELICO simentalko, 200 kg in petelinčke, prodam. Telefon 040 276-815. 2178 PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147. 2185 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p KMETIJSKI PRIDELKI MENJAM PRODAM TELICO, staro eno leto, pašno, mesnate pasme, menjam za mlado kravo, dobro mlekarico. Telefon 5793-274, 041 941-195, 041 763-893 . 2 1 69 U.maillim.UJH:! IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 Znider's Celja, Gosposka ul. 7 Znider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor VINO, frankinja, ugodno prodam. Telefon 051 664-001. 2143 PŠENICO prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811-895. 2150 KORUZO v zrnju in pšenico prodam. Telefon 041 882-325. 2173 BALIRANO seno v kockah, ugodno prodam. Telefon 5793-616 ali 041 802125. 2184 (Moras mm senTJURci»«« DobratinJka 17 imnniG Rogaška cesto 16 Cja3)746 11001 Več kot KUPIM Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. AO, Prebold LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde kuharske kkye im hdo pri tem v pomoč! za velike in male cpoäpodinj J• ■ / oainte! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost Izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 1922 Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a [NAROČILNICA1 nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., PreSernova 19,3000 Celje Podpis: NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. IZ VAŠEGA KRAJA ■ wrvr □ IMIK GD0Q [m^U pp" OB ČETRTKIH - INFORMACIJE ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA INAROČ.LN.CA IME IN PRIIMEK: : ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev ✓ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let- MOŠKI, star dobrih 40 let, bi rad vzpostavil trajno ljubezen s preprostim dekletom. Telefon 041 240-403. 1930 OSTALO KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokulti-vator in tovorno vozilo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1748 STARINE - mehanske ure ročne, žepne, stenske, lesen radio, kipce, kovance, medalje, pohištvo, bajonet, keramiko, razglednice krajev, fotografije vojakov, odkupim. Telefon 041 275-467. l 094 ZAPOSLITEV IŠČEM delo. Pomoč starejšim osebam na domu. Po poklicu sem bolničarka z veliko izkušnjami za delo s starejšimi. Sem iz Celja. Telefon 031 264-071. 2181. PRODAM PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pemek, s.p. Sedlašek 91, Podlehnik. n BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva. info. n BAKRENO, nahrbtno škropilnico, dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Telefon 5453-193, 041 255-280. 2126 PVC-okna, malo rabljena, 1,33 * 1,30 cm - 3 kom., 1,33 * 1,70 - 1 kom., prodam. Cena simbolična. Telefon 070 735-460. 2149 SUHA bukova drva, metrska ali razžagana, prodam. Telefon (03) 5772-385, 041 816277. 2153 STARODOBNI, dobro ohranjen šivalni stroj, žensko kolo in nekaj nenošenih ženskih oblačil št. 44-46, prodam. Telefon 059 253-449. 2147 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgaj-ner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n PO konkurenčnih cenah polagamo vse vrste parketov, brusimo in lakiramo tople pode, opaže, keramiko in ostale talne, stenske stropne obloge. Prevzamemo vsa druga obrtniška dela. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon, s. p., Gomil-sko 80 a. 2025 Poroke Celje Poročili so se: Aleksandra ZALOŽNIK in Tomaž VODE-NIK, oba iz Celja, Brigita JELEN in Mitja OBERŽAN, oba iz Prožinske vasi Laško Poročili so se: Teja KAME-NIČ iz Ljubljane in Robert OJSTERŠEK iz Grosupljega, Natalija HOLC in Igor ŠUŠTE-RIČ, oba iz Trbovelj, Mojca KOVAČ in Peter FAJS, oba iz Štor, Andreja BREZNIK iz Trzina in Simon Stojko FALK iz Ljubljane, Klavdija ULAGA in Leon GAL, oba iz Lož pri Rimskih Toplicah, Ines LIPEC in Denis ZORE, oba iz Trbovelj, Tanja BORENOVIČ in Mario DREMŠAK, oba iz Kasaz. Žalec Poročili so se: Sabina KRIŽNIK in Matej GLUŠIČ, oba iz Celja, Veronika CESTNIK iz Ojstriške vasi in Peter BO-ŽNIK iz Hrenove. Mozirje Poročili so se: Darja PUR-NAT in Erik STAROVASNIK, oba iz Loke v Tuhinju, Ana MERMAL in Jure ROJTEN, oba iz Gornjega Grada, Maja BIZJAK iz Radegunde in Dejan KOLAR iz Varpolja, Aleš KOVAČ in Barbara BALAŠA, oba iz Dola pri Hrastniku. Velenje Poročili so se: Tea POGO-RELČNIK in Primož GRAČ-NER, oba iz Mislinje, Urška KRAŠEK in Tomaž IMPERL, oba iz Florjana, Milena JO-KIČOVA in Peter PEČEČNIK, oba iz Velenja, Maja NO-TERSBERG in Andrej MAN-DELC, oba iz Šoštanja. Smrti Laško: Umrli so: Ana ŠIPEK iz Laškega, 93 let, Olga ROJNIK iz Celja, 82 let, Roza AŠKERC iz Tevč, 87 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Emil Daniel VI-RANT iz Rogaške Slatine, 69 let, Dragutin BREZINŠČAK iz Rogatca, 88 let, Jožef PLAVČAK iz Žahenberc, 55 let, Branko FERLEŽ iz Rogaške Slatine, 62 let, Vinko MLAKAR iz Lenarta, 76 let, Ruža ARTIČ iz Rogatca, 77 let, Valentin LUPŠE iz Dren-skega Rebra, 69 let. Žalec Umrli so: Marija RANČI-GAJ iz Brega pri Polzeli, 89 let, Ana Marija JAN iz Celja, 70 let, Robert SMODEJ iz Šempetra v Savinjski dolini, 34 let, Jakob ČAČULOVIČ iz Pongraca, 70 let. Velenje Umrli so: Ana Nada GODEC iz Velenja, 88 let, Leon ŠTRBAN iz Šoštanja, 77 let, Vilma BREZOVŠEK iz Šmi-klavža pri Škofji vasi, 69 let, Ivan JELENKO iz Šoštanja, 84 let, Marija STEPIŠNIK iz Braslovč, 84 let, Kata BARA-NAŠIČ iz Ruš, 83 let, Viktor DOMJANIČ iz Celja, 89 let, V TRENUTKIH ŽALOSTI I POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK IMA DOMuj MALI OGLASI 27 Ljubeča in skrbna mamica, hčerka in sestra si vedno bila, a sedaj tiho, brez slovesa si odšla. Ko bi lahko te naše solze prebudile, ko bi lahko k življenju te vrnile. Kje je tvoj mili je obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas. A vedi, da v naših srcih večno boš živela. ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi drage partnerke, mame, sestre in hčerke DANICE VIDEC iz Krajnčice 32, Šentjur (9. 5. 1966 - 14. 6. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se tudi Onkološkemu inštitutu, Ginekološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in protibolečin-ski ambulanti ter osebni zdravnici dr. Darji Zupanc za ves trud v času njene težke bolezni. Hvala pogrebni službi Žalujka, Komunali Šentjur, govorniku Rajku Zidovniku, pevcem in gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred. Hvala podjetju Eurostil, Vzdrževanju Steel Štore in SKEI Štore. Hvala tudi vsem, ki niste bili imenovani, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni 2167 ZAHVALA Ob izgubi drage sosede ROZALIJE AŠKERC iz Tevč 10 pri Laškem (17. 8. 1926 - 18. 6. 2013) se iskreno zahvaljujemo dr. Božiču in patronažni sestri Tomici iz Zdravstvenega doma Laško za lajšanje bolečin, župniku Iztoku Hanžiču za opravljen obred, Stanku Seliču za besede slovesa in sosedom za darovane sveče in izrečena sožalja ter Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoča družina Požlep L-092 Ločitev je naša usoda, srečanje novo upanje. ZAHVALA 21. junija 2013 se je tiho poslovil od nas dragi mož, ati, tast, dedi, brat in stric MIROSLAV NOVAČAN iz Trnovelj pri Celju, Cesta na Ljubečno 32 (11. 6. 1948 - 21. 6. 2013) Od njega smo se poslovili v sredo, 26. junija 2013, na pokopališču v Vojniku. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, za izraženo sožalje ter darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Vla-du Bizantu iz župnije sv. Jožef Celje za opravljen pogrebni obred ter izrečene besede tolažbe in vzpodbude. Hvala moškemu pevskemu zboru z Ljubečne ter Mateji in Silvu. Hvala pogrebni službi Primožič za spoštljivo opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi dr. Marku Bocu z Onkološkega inštituta v Ljubljani za vso pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči vsi njegovi n Nisi se izgubil kot zven v tihoto nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očija, dedija, brata, strica in tasta ANTONA AŠKERCA iz Rimskih Toplic (24. 1. 1953 - 22. 6. 2013) Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala podjetju EHO d. o. o., Martini Krebl, PGD Rimske Toplice, MPZ Sedraž, Manci Knez, kvintetu Dori in Marku Razboršku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi 093/L Kje so tisti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Da zaman te čakamo ne moremo dojeti, a spomin nate daje nam moč, da brez tebe učimo se živeti. V SPOMIN 6. julija bodo minila tri žalostna leta, kar te ni več med nami MILAN VIDEC iz Šentruperta 59 (6. 9. 1939 - 6. 7. 2010) Hvala vsem, ki v njegov spomin prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 2168 Janez KAVČIČ iz Kranja, 82 let, Vida FEDRAN iz Celja, 81 let, Stjepan HALUŽAN iz Rogaške Slatine, 77 let, Frančiška KOVAČ iz Mozirja, 79 let, Stanislava VERTAČNIK iz Podčetrtka, 88 let, Marija ŽERDONER iz Šoštanja, 86 let, Avguštin ŽUREJ iz Šmi-klavža pri Škofji vasi, 81 let, Frančiška ZOREC iz Radeč, 78 let, Branko ČUK iz Velenja, 50 let, Ivan LAZNIK iz Šoštanja, 85 let. Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se tvoj ljubeči glas. Stol prazen tam stoji naš dom je prazen, saj tebe dragi ati ni. Nihče ne more te nadomestiti nikoli te ne bomo nehali ljubiti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega partnerja, atija, brata, strica in svaka JANKA KLINCA iz Polž pri Novi Cerkvi (6. 7. 1969 - 26. 6. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Gorenje KA, OŠ Vojnik, razredničarki Simoni Šarlah ter učencem 7. b razreda, skupaj s starši. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za vso denarno pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja. Iskrena hvala pogrebni službi Raj, gospodu župniku Vinku Čonču, pevcem za odpete žalo-stinke, gospe Mileni Jurgec za besede slovesa ter gospodom Miru, Dejanu ter Jožetu za odigrano pesem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kako bi delal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan, nad mano grob preran. (O. Župančič) ZAHVALA Zapustil nas je ljubi mož, ati, dedi, brat, stric, svak in tast MILAN VIRANT Janina 4, Rogaška Slatina (2. 4. 1944 - 23. 6. 2013) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in krajanom za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala prof. dr. Borutu Štabucu iz KO za gastroenterologijo, UKC Ljubljana, dr. Marjani Kužnar - Jugovar za nesebično zdravljenje med boleznijo in bratu Vladu za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala duhovniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost s sveto mašo. Hvala g. Koresu za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Veking za spoštljivo organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi Hvala tudi tebi, Milan, za skupno prehojeno življenjsko pot, ki bo živela za vedno v naših srcih in ne bo nikoli pozabljena. Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v naših srcih boš ostala do konca dni. ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama JUSTINA JERAN iz Zgornje Rečice pri Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Gratex, delavcem Fra-gmata ter delavkam ISS za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu Matjažu Piklu za poslovilni govor, vsem praporščakom, Komunali Laško za pogrebne storitve in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo pogrešali. 2158 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE AVTOSERVISER AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO AVTOMOBILOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.7.2013; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČARSKA DELA - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA - DELAVNICA JE V ŠTORAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.7.2013; PALMONT, PROIZVODNJA, POSREDNIŠTVO, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., KUKOVČEVA ULICA 1, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR FASADER - M/Ž; ZIDARSKA, FASA-DERSKA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.7.2013; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; VSA DELA ŽELEZO-KRIVCA, DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI., NEDOLOČEN ČAS, 26.7.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER KNAUF SISTEMOV - M/Ž; MONTAŽA KNAUF SISTEMOV V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.7.2013; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA DEJAN JOŠT S.P., MALE DOLE 56, 3212 VOJNIK PRODAJALEC TURISTIČNIH ARANŽMAJEV - M/Ž; PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV, NEDOLOČEN ČAS, 4.7.2013; INTELEKTA, PODJETJE ZA ORGANIZACIJSKE IN INTELEKTUALNE STORITVE, MURSKA SOBOTA D.O.O., PREŽIHOVA ULICA 5, 9000 MURSKA SOBOTA MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA (OKEN IN VRAT) - M/Ž; VGRAJUJE OKNA IN VRATA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.7.2013; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA DEJAN JOŠT S.P., MALE DOLE 56, 3212 VOJNIK ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 12.7.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE PRODAJALEC PRODAJALEC 3 - M/Ž; SVETOVANJE IN PRODAJA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2013; AFP D.O.O.; AFP D.O.O. PE ADIDAS SHOP CELJE, MARIBORSKA CESTA 100, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA 3 - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJA DELA V TRGOVINI, PRODAJA IN SVETOVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 11.7.2013; AFP D.O.O.; AFP D.O.O. PE ADIDAS SHOP CELJE, MARIBORSKA CESTA 100, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.7.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE ZA DELO V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V ZD CELJE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA OTROŠKE IN MLADOSTNIŠKE PSIHIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA WIG VARILEC - M/Ž; VARJENJE VISOKOTLAČNIH CEVI ( P 91, PROCROM), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.7.2013; LARINES INŽENIRING, MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ULICA 11. MAJA 7, 1433 RADEČE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST REFERENT ZA ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE - RUSKO GOVOREČI TRGI - M/Ž; POMOČ PRI IZVEDBI KOMERCIALNIH IN IZVEDBENIH AKTIVNOSTI, AKTIVNOSTI S PODROČJA IZVOZA, ADMINISTRATIVNA DELA TER OSTALA DELA V KOMERCIALI SKLADNO Z DOGOVOROM., NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; EHO ELEKTRIKA, HLADIL-NIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) KOMERCIALIST ZA RUSKO GOVOREČE TRGE - M/Ž; TRŽENJE PRODUKTOV IZ PODROČJA HLADILNIŠTVA, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, PRIPRAVO PONUDB, FINANČNO REALIZACIJO POGODB, SAMOSTOJNO IZVAJANJE DEL, SODELOVANJE PRI RAZVOJU IN UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG, TER OSTALA DELA V KOMERCIALI SKLADNO Z DOGOVOROM. NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE DELAVEC BREZ POKLICA PLESKAR - SEKAČ - M/Ž; EKSTREMNO ZAHTEVNA VIŠINSKA DELA (ANTIKOROZIJ-SKA ZAŠČITA DALJNOVODNIH DROGOV)., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.7.2013; SOM-MY, ZASEBNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, STORITVE IN KOOPERACIJO, D.O.O., NOVE LOKE 46, 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJICE NI RAZPISANIH MEST PROSTIH DELOVNIH UE ŠENTJUR PRI CELJU NEZNAN NAZIV VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZI PO SLOVENIJI IN EVROPI MADŽARSKA ČEŠKA, POLJSKA,AVSTRIJA, HRVAŠKA, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; AVTOPREVOZ-NIŠTVO MARTIN ROŽANC S.P., OKROG 20, 3232 PONIKVA STROJNI TEHNIK STROJNIK KOTLA - ŠENTJUR PRI CELJU - M/Ž; VZDRŽEVANJE POSTROJENJA, PRIPRAVA SUROVINE, NADZOR DELOVANJA KOTLOVNICE V PODJETJU ENERGOLES BOHOR D.O.O. ŠENTJUR, NEDOLOČEN ČAS, 10.7.2013; TI & MI TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. DOBRUNJE, ZAGRADIŠČE 12 A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA POMOČNIK DIREKTORJA - ŠENTJUR PRI CELJU - M/Ž; ORGANIZACIJA DEL, NADZOR, RAČUNOVODSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 16.7.2013; TI & MI TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. DOBRUNJE, ZAGRADIŠČE 12 A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER, PROGRAMER - M/Ž; KONSTRUIRANJE IZDELKOV ACAD, 2D, 3D; PROGRAMIRANJE LASER, VARILNI ROBOT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.7.2013; ISPIO, INDUSTRIJSKE STORITVE, PROIZVODNJA IN OPREMA, D.O.O., PEŠNICA 18, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.7.2013; MS-MN, ELEKTRO, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 90, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS DO KONČANJA PROJEKTA, 12.7.2013; MS-MN, ELEKTRO, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 90, 3250 ROGAŠKA SLATINA PEK - M/Ž; DELO V PEKARNI, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2013; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH MONTER KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV MONTER KLIMATSKIH NAPRAV IN INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KLIMATSKIH NA- PRAV IN INSTALACIJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.7.2013; VZDRŽEVALNI SERVIS ZDRAVKO ŠTIH S.P., LOVSKA ULICA 9, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARILEC PLASTIKE - M/Ž; VARJENJE PLSTIKE, DELO NA TERENU V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.7.2013; BEPLA-STA MONTAŽA, STORITVE IN INŽENIRING D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 35, 3250 ROgaškA slatina POLAGALEC TLAKOV - M/Ž; POLAGANJE PRANIH PLOŠČ IN TLAKOVCOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 8.7.2013; E-KAGEM, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., GLOBOKO PRI ŠMARJU 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PESKALEC - M/Ž; PESKANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 8.7.2013; BEPLASTA MONTAŽA, STORITVE IN INŽENIRING D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 35, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA TEHNIK PROJEKCIJ NA VSEH OBMOČIJ IZ SMERI KOVINASRTVA - M/Ž; VODJA PROJEKTOV DO PRIMOPREDAJE, VELJAVEN TIK ATEST, IZOMETIJEA-CEVAR, TIK -MIG-MAG VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.7.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56,3254 PODČETRTEK STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK - M/Ž; TEHNIK STROJNIŠTVA Z ZNANJME IZOMETRIJE-CEVAR, TIG VARJENJE Z VELJAVNIM ATESTOM, DOLOČEN ČAS, 1.8.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ZIDAR FASADER - M/Ž; ZIDARSKA, FA-SADERSKA IN OSTALA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2013; RIZANAJGRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., BEVČE 19 A, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA OPERATER, PROGRAMER NA CNC STROJIH - M/Ž; OPERATER, PROGRAMER NA CNC STROJIH, ŽIČNA EROZIJA, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE ORODJAR, OPERATER NA CNC STROJU - M/Ž; ORODJAR, OPERATER NA CNC STROJIH, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC TRGOVINSKI POSLOVODJA - M/Ž; VODENJE PRODAJALNE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.7.2013; CCC OBUTEV, DRUŽBA ZA TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O., TOMŠIČEVA ULICA 45, 2000 MARIBOR PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA V TRGOVINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.7.2013; CCC OBUTEV, DRUŽBA ZA TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O., TOMŠIČEVA ULICA 45, 2000 MARIBOR DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) PLANER - M/Ž; PLANIRANJE DELOVNEGA PROCESA PROIZVODNJE (UPOŠTEVANJE KAPACITETE ORODIJ, ZASEDENOST STROJEV, ŠTEVILO IZVAJALCEV...), UGOTAVLJANJE IN SPREMLJANJE POKRITOSTI NAROČIL Z MATERIALOM (SODELOVANJE Z VODJO SKLADIŠČA) IN ORODIJ (SODELOVANJE Z VODJEM VZDRŽEVANJA) STROJIH (SODELOVANJE Z VODJEM PROIZVODNJE), O VZORČENJIH (SODELOVANJE S TEHNOLOGI), DNEVNO SPREMLJANJE DOSEGANJA PLANOV, ZAGOTAVLJANJE VARNOSTNIH ZALOG, KATERE ZAHTEVAJO KUPCI, LAN-SIRANJE DELOVNIH NALOG ZA IZDELKE IN POLIZDELKE NA OSNOVI PREDHODNO DOLOČENE TEHNOLOGIJE S STRANI VODJE PROIZVODNJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.7.2013; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE TEHNOLOG - M/Ž; TESTIRA NOVA ORODJA, PREGLEDA IN PREVERI POPRAVLJENA ORODJA, IZDELA OSNOVNE BRIZGALNE PARAMETRE (PROGRAM BRIZGANJA), IZDELA KOS V PROIZVODNIH POGOJIH OB UPOŠTEVANJU POSTOPKA POTRJEVANJA PRVEGA KOSA V SKLADU S POSLOVNIKOM KAKOVOSTI, POTRDI PRVI KOS IN ZAGOTOVI OPRAVLJANJE DELA V SKLADU S POTRJENIM KOSOM, IZVAJA VZORČENJE PRI OSVAJANJU IZDELKOV, UPOŠTEVA IN SPREMLJA ZAHTEVE NAROČNIKA IN POSLOVNIKA KAKOVOSTI, SAMOSTOJNO IZDELA KOSOVNICE IN KALKULACIJE Z VSO SPREMLJAJOČO DOKUMENTACIJO, KALKU-LACIJSKO OPTIMIRA DIREKTNE IN POSREDNE STROŠKE IZDELAVE V SODELOVANJU S PLANERJEM KALKULANTOM, DOLOČA NORMATIVE ČASA ZA IZDELAVO. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.7.2013; PLASTIKA SKA-ZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; SAMO- STOJNI INSTALATER VODOVODNIH IN OGREVALNIH INŠTALACIJ, PRENOVA KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.7.2013; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA PROMETNI TEHNIK REFERENT ZA PROMET -M/Ž - M/Ž; OBRAČUN IN ANALIZA STROŠKOV S POUDARKOM NA PORABI GORIVA, REGISTRACIJA TOVORNIH VOZIL, VODENJE EVIDENC TIR-OV IN DOVOLILNIC, POROČANJE STATISTIČNEMU URADU O OPRAVLJENIH PREVOZIH V MEDNARODNEM PROMETU, VODENJE EVIDENC DEL. ČASA VOZNIKOV, ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.7.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIC S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC PROMETNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIC S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC KINO ^cineple||^« Spored od 4. 7. - 10. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Čas po Zemlji - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 petek, sobota: 18.20, 23.00 Hitri in drzni 6 - akcijski, triler od četrtka do srede 20.25 Jekleni mož - akcijski, avantura od četrtka do srede: 17.35 Jekleni mož - akcijski, avantura, 3D od četrtka do srede: 21.15 Krila - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.00, 18.10 sobota, nedelja: 11.50, 13.40, 15.40, 16.00, 18.10 Mojstri iluzij - triler od četrtka do srede: 18.50 Nerodna tajnica - kom. od četrtka do srede: 18.40 Osamljeni jezdec - akcijski, avantura, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.25, 20.30, 21.20 petek, sobota: 15.45, 18.25, 20.30, 21.20, 22.45 Pošasti z univerze - anim. kom. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.05 sobota, nedelja: 11.30, 12.40, 13.50, 16.05 Pošasti z univerze - animirana komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.25, 17.50 sobota, nedelja: 13.00, 15.25, 17.50 Prekrokana noč 3 - kom. četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.05 petek, sobota: 21.05, 23.10 Pripravnika - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.05, 18.35, 20.20 petek: 16.05, 18.35, 20.20, 23.20 sobota: 13.30, 16.05, 18.35, 20.20, 23.20 nedelja: 13.30, 16.05, 18.35, 20.20 Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 12.10, 14.30, 16.40 Skrivnostni varuhi gozda - anim. družinska pustol. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 11.40, 13.45, 16.00 Svetovna vojna Z - drama, grozljivka od četrtka do srede: 21.00 Svetovna vojna Z - drama, grozljivka, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.10 petek, sobota: 20.10, 22.40 I IIICl|-»|Hll ČETRTEK 20.00 Ljubimci nad oblaki - komedija PETEK, SOBOTA 19.00 Ljubimci nad oblaki - komedija NEDELJA 19.00 in 21.00 Ljubimci nad oblaki - komedija SREDA 20.00 Ustavljen na poti - drama KINO POD ZVEZDAMI (projekcije so brezplačne) PETEK 22.00 Srečen za umret - (Slovenija) SOBOTA 22.00 Line of sight - (ZDA) KINO VELENJE PETEK 19.00 Velika poroka - romantična komedija 19.15 Mali veliki panda - animirani družinski film, sinh. 21.00 Dvigni - akcijska komedija 21.15 Klic v sili - triler SOBOTA 19.00 Dvigni - akcijska komedija 20.00 Klic v sili - triler 21.15 Velika poroka - romantična komedija NEDELJA 16.00 Mali veliki panda - animirani družinski film, sinh. 18.00 Dvigni - akcijska komedija 19.00 Klic v sili - triler 20.30 Velika poroka - romantična komedija PLOSCAD OB DOMU KULTURE VELENJE: Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije ob ponedeljkih PONEDELJEK 21.30 Vse za denar - akcijska komedija DOGODKI ČETRTEK, 4. 7. 10.00 Kulturni center Rogaška Slatina Otroška likovna delavnica in predstavitev poletnega likovnega ustvarjanja za otroke od 10 leta starosti, projekt bo vodil slikar Ernest Artič 16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Izdelajmo krone celjskih kraljic otroška delavnica namenjena otrokom od 6. do 11. leta 18.00 Mestna plaža Lutke vabijo na plažo: Veseli cirkus otožnega klovna igra Brigita Leban, Gledališče Bičikleta 19.00 Dom sv. Jožefa Celje JBTZ - čas poprej in dnevi pozneje predstavitev knjige Igorja Omerze 21.00 Stari grad Celje_ Rojen v jugi celovečerna stand-up komedija; nastopa Perica Jerkovič 21.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Tom Costo: Saj bo! monokomedija, v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Šentjur 21.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek Poletni večeri a capella pesmi koncert v izvedbi mlade vokalne skupine II Divji 21.00 Pred Domom kulture Velenje Vesna Zornik in Tangoapasionada PETEK, 5. 7. 7.00 Kvartirna hiša Celje slike, gala zajtrk odprtje razstave Čarlija Grmiča 17.00 Glasbena šola Celje_ Poletni glasbeni tečaji Celeia zaključni koncert trobentarjev 18.00 Glasbena šola Celje_ Poletni glasbeni tečaji Celeia zaključni koncert flavtistov 19.00 Grad Podsreda_ Hrvaške vode fotografska razstava 19.30 Sv. križ, Planina pri Sevnici Klumpanje nastopajo: 2Cellos, S. A. R. S., Manouche, Jelen band, Justin's case, Shanaroid 20.00 Mestna četrt Nova vas Kako ponovno prebuditi človečnost? delavnice osebne rasti zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem 20.00 Center Mega pri dvorcu Novo Celje Kavarniški večer glasveno-literarna gostija Xenia Jus in odprtje razstave Franja Funklja-Fenka 20.00 Vodni stolp Celje_ Moje življenje z Almo Karlin monodrama; igra Barbara Vidovič 20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna Večer argentinske, brazilske in slovenske glasbe nastopila bosta: Juan Vasle, tenor in Tadej Podobnik, piano 20.00 Arkade Grand hotela Rogaška 40 let Ansambla Kristali koncert; gostje: Nuša Derenda, Edvin Fliser in Lado Leskovar VODNIK 29 20.00 Pilšanj, Kozje_ Festival Pranger branje pesnikov Prangerja in ruskih pesnikov, recital Uršula Ramoveš 20.30 Pred Domom kulture Velenje Mathias Ruppnig kvintet Mozaik jazz festival SOBOTA, 6. 7. 10.00 do 12.00 Branibor club Celje_ Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 10.00 do 12.30 Celjski mladinski center Sobotnice za najmlajše 10.00 do 18.00 Bio park Nivo Ekofest 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Duhec Puhec s celjskega gradu lutkovna predstava; gostuje Talija - ustvarjalni laboratorij 10.00 Krekov trg Celje in staro mestno jedro Ulično risanje in slikanje slikanje bo strokovno usmerjala Ivana Andrič Todič 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Takšnega cirkusa pa še ne poletje na travniku - sobotne lutkarije 11.00 Mestna plaža Celje Lipkove vragolije 17.00 Glasbena šola Celje_ Poletni glasbeni tečaji Celeia zaključni koncert klarinetistov 17.30 Zdraviliški park in Evropska ploščad Rogaška Slatina Ela - Mali Pranger animacija, nastop tekmovalcev šolskega literarnega natečaja in likovnih izdelkov ter likovna delavnica pod krošnjami 18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje Gusarji na obisku ponirkove otroške delavnice 18.00 Grad Podsreda_ Udeleženci seminarja za klarinet, zaključni koncert 19.30 Sv. križ Planina pri Sevnici Klumpanje nastopajo: Elvis Jackson, Nude, Orlek, Jailbreak, Fajercajg, Liquf 20.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Zaključek 10. festivala Pranger 20.00 Cerkev sv. Marije Magdalene na Ločici pri Vranskem Vranski poletni večer nastopa Pihalni kvintet Artvento 20.30 Na trgu Rečice ob Savinji Večer pod trško lipo z ansamblom Zasavci gostje: klapa Stari grad 21.30 Celjski mladinski center Zlatko in optimisti - The best of koncert NEDELJA, 7. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 Citycenter Celje Bi se gnetli na tej metli? pravljična urica 15.00 Rečica pri Laškem Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku 15.00 Pred gasilskim domom Dolga Gora Srečanje muzikantov tekmovanje mladih glasbenikov z družabnim večerom in skupino Modrijani 15.00 Domačija Žuraj na Križan Vrhu_ Srečanje ljudskih pevcev pod staro lipo 18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje Gusarji na obisku ponirkove otroške delavnice 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Od narodne pesmi preko operete do šansona in popevke gostje: Andreja Zakonjšek Krt, Primož Krt in Ivo Umek 19.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na gradu Podsreda uvodni koncert Matej Grahek, flavta in Tadej Horvat, klavir PONEDELJEK, 8. 7. 8.00 do 12.00 Ustvarjalni pristan Celje_ Počitniški ustvarjalni dopoldnevi od ponedeljka do petka 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikovna šola počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku 10.00 do 13.15 Dom kulture Velenje Plesni seminar s Fredom Lasserrjem 18.00 Mestna plaža Celje Ustvarjaj, ločuj, z naravo zmaguj eko ustvarjalna delavnica; izvaja Bojana Komplet 18.00 Terasa pri Kulturnem centru Rogaška Slatina Joga smeha in sproščanje z gongom vodi Ingrid Ferlež TOREK, 9. 7. 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikova šola počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku 10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Pravljični poligon presenečenj poletje na travniku - torkove igrarije 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 17.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje Kitarijada z Adijem Smolarjem poletje na kotalkališču 18.00 Hostel plus caffe Petrovče Hrana za mir predavanje in predstavitev knjige o veganstvu 20.00 Terasa pri Kulturnem centru Rogaška Slatina Ljubezen skozi poezijo in glasbo literarno-glasbeni večer z dr. Jožetom Lipnikom ter Boštjanom Letnarjem, harmonika SREDA, 10. 7. 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikovna šola počitnice v knjižnici pri Mišku Knjižku 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda presenečenja za otroke 20.00 Terasa pri Kulturnem centru Rogaška Slatina Communication breakdown performans skupine Žaluzije 21.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek Večer iluzije s čarodejem čarodej - iluzionist Black Angel 21.00 Park pred vilo Herberstein Velenje Perpetuum jazzile Društva vabijo ČETRTEK, 4. 7. 8.00 do 16.00 Podčetrtek_ Četrtkov sejem 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica s sejmom pod lipami 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica 14.00 Pri Muzeju ozkotirne železniške proge Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče v Zrečah Polstenje (filcanje) delavnica izdelave predmetov iz naravne volne, vodi Mojca Potnik Šonc PONEDELJEK, 8. 7. 18.00 Mestni park Celje Brezplačna vadba joge Razstave Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvor: Kelti na Celjskem. Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan, do preklica Likovni salon Celje: Stalna zbirka centra sodobnih umetnosti Celje, do 1. 9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Galerija Plevnik - Kron-kovska: fotografska razstava Atelier 339/II, do 16. 7. Levstikova dvorana celjske knjižnice: Kulturna dediščina, fotografska razstava Francija Horvata, do 21. 7. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 9. Galerija Mercator centra Celje: razstava Mravljica - Tihožitje 2013, udeležencev XI. uličnega slikanja tihožitja, do 17. 7. Axx. On. M. Celje: razstava Nekje/somewhere, fotografije Tatjane Kotnik, do 15. 7. Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje: razstava Oko. Misel. Roka., grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana, do 16. 8. Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12. Grad Podsreda: razstava oblikovalke steklenega nakita Miriam Kosec v kombinaciji z modnimi kreacijami oblikovalk: Damjane Bitežnik Logar, Stanke Blatnik Blagotinšek in Tjaše Škapin, do 1. 9. Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1. 9. Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno in ume-tnostnozgodovinska razsta- va, Od gotike do historiciz-ma po korakih ( prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rif-nik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www. institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponede-ljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. 30 VSI NAŠI MOJSTRI NOVO V CELJU! Martinerc s.p. | Stanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili za vse generacije, od športnih do visoke elegance blagovne znamke Luna Akcijski popust do -50% na izbrane artikle CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK t . „ fcr Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 ŽLEBOVI GRIČ PROIZVODNJA IN PRODAJA VSEH VRST UNIKATNIH IN STANDARDNIH KROVSKO - KLEPARSKIH IZDELKOV ŽLEBOVI GRIČ d.o.o., trgovina - proizvodnja Žnidarčičeva ul. 25, Šempeter pri Gorici, tel: 05/ 33 11 740, e-mail: zleb ovi@siol.net ŽLEBOVI, OBROBE, CEVI, KOVINSKE STREHE, VIJAKI, KOVICE, SILIKONI, ORODJE... 1 Izbirate lahko med številnimi materiali (aluminij, baker, ein koti t, inox, pocinkana pločevina, pOSlOValniCa barvana pločevina) ^El IC j ter različnimi vLLJL barvami in vzorci. Gaji 42/b tel: 08/20 57 210 fax: 08/20 57 211 e-mail: zlebovi.gric.trgovina@siol.net^ STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dolžin. Akcija velja v mesecu Juliju PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: HITRO, KVALITETNO IN UGODNO! Mario Kukovič s.p. . . . . . . , . . Cesta Kozjanskega odreda 8,3230 Šentjur" P^sionalna predobdelava glede n3 m na vrsto materiala telefon. 03 574 0310 ^^ ^ ML ^ POSEBNI EFEKTI! - izdelava v enem dnevu- predhodno naročilo! - ugodnosti za stranke gsm: 041 741094 www.strojeplastika.si - KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA Igor GOMINSEKs.p. LOŽNICA PRI ŽALCU 11B, 3310 ŽALEC GSM: 031 592 573; E-MAIL: IGGR.SKG@GMAIL.COM PRI UREDITI/I GROBOI/, DELO BREZPLAČNO! ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE AKCIJA! Do-35% popusta na vso kritino d o m o f i n a I -GSM: 041 756 668 -tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK >o 2m strešni h cevi IIHM PODARIMO pri zamenjavi strešne kritine. KIA MOTORS avt(j)hiša škorjanec TJie Power to Surprise" Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609 416 Posebna ponudba: Kontrolni pregled vašega I i* S"™ vozila pred dopustom: I luC * Pregled zajema 12 kontrolnih točk,. Pred dopustom opremite vaše vozilo z nosilci in kovčki ^ . leskarstvo.eu MANU ALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog F1TEX d.o.o.., Dunajska. 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00, 031 566 262; splet: www.htex.si; e-pošta: htex@t-2.net 10 kvadratov brezplačno ■ BREZPLAČEN osteopatski pregled ob naročilu 60 kvadratnih metrov slikopleskarskih del ^^H Z vami že 20 LET IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC MSTALAC1IE VERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EUR0U Pri naročilu storitev nad 500 evrov d.o.o. Okrasni strešni elementi Prožinska vas 3220 ŠTORE Internet: www.streha-metalko.si GSM:+386 (0)41331613 Pri nakupu strehe METALKO prejmete lepo darilo! (MLjSK! J0Ž.VK f=LI(CCA _ ^ VSE NA ENEM MESTU \Jl. M. Grevenbroich 1, Nova vas, 3000 Cdje Td.: m m oii (CM/ANjE hlač POPOLNI SERVIS TEkSTILNlH IN USNJENIH OBLAČIL Ivtopbaln!5^ HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL DBJOVNI ČA£ pon. - pet.: od l do-V-ure in od 1V. do-11 uns; soir.: od F. do-13. ure 03/7491710 MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR 32 ZANIMIVOSTI Iz predavalnice pred oltar najina poroka Prvi sobotni dan v juniju bo ostal za Majo Naveršnik iz Velenja in njenega izvoljenca Roka Cizeja z Gomilskega nepozaben. Njuna ljubezenska zgodba se je začela na fakulteti, in sicer najprej z nedolžnimi pogledi. Predavanja so bila kar naenkrat bolj zanimiva in seveda tudi bolj obiskana. Iskrice so preskakovale, vse dokler se nista noro zaljubila. Skupni interesi, podobni pogledi na svet, privlačna energija in pogum so ju pripeljali do spoznanja, da želita preživljati vse proste trenutke skupaj. Tako je bil 1. junij njun dan, poln veselja in pričakovanj. Vreme jima je nekoliko pona-gajalo, vendar je osebje Term Topolšica poskbelo, da je bilo vzdušje na vrhuncu. Čudovito okolje Vile Bianca, cerkvena poroka pri svetem Martinu, angelski glas Nataše Janžek, ansambel Unikat in presenečenje večera Tamburaška skupina 5+ so poskrbeli za to, da so sklenitev zakonske zveze nepozabno proslavljali pozno v noč. Bilo je sanjsko. Nevesta Maja je blestela s čudovito obleko in z nepozabnim šopkom, ki ji je ga po njenih željah izdelal Simon Ogrizek. Njen Rok, ki je zaljubljen v nemški red in disciplino, pa je bil na svojo ženo še kako ponosen. AP Veliko obiskovalcev se je po krajinskem parku Logarska dolina popeljalo na skike nordijskih rolkah. Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini Logarska dolina je zagotovo ena najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi, ki se s severa zajeda v Kamniško-Savinj-ske Alpe. V dolini sta se v sožitju zlili tradicija in narava, krajinski park pa je lep primer trajnostnega razvoja. Minulo soboto je bilo v parku še posebej živahno. Organizirali so namreč že tretji Dan trajnostne mobilnosti, ki je, kot je povedal vodja projektov v podjetju Logarska dolina Dušan Prašnikar, namenjen doživetju krajinskega parka s čim manj individualnega motornega prometa. Več kot dvesto obiskovalcev je izkoristilo eno od ponujenih brezplačnih aktivnosti. Najbolj zanimivo je bilo testiranje električnih koles, ki uporabnikom omogočajo olajšano in udobno kolesarjenje, kar je še posebej občutiti v klancih. Veliko pozornosti in zanimanja so poželi tudi električni avtomobili, ki so zaradi visoke cene povprečnim uporabnikom težko dostopni. LK, foto: arhiv KPLD Z ženskami ni šale niti na nogometnem ■ BVV igrišču Zgodbe s Celjskega stran 41 Št. 31 ßf 4.7. 2013 Naj prostovoljec Martin Cmok stran 44 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Rogaška Slatina ima dobitnika oskarja Prislužil si ga je občan, ki tudi v tretjem življenjskem obdobju skrbi za pester vsakdan »Oskar mi zelo veliko pomeni, saj sem celo življenje res pridno delal, pohvalili pa me nikoli niso. Bil sem tak tip človeka, da mi nikoli ni bilo problem nič narediti, šefom pa je bilo to očitno samoumevno. Zdaj sem prvič dobil za svoje delo neko priznanje in res dobro dene.« Iztok Herič iz Rogaške Slatine se lahko pohvali z oskarjem. A ne s filmskim, temveč z oskarjem za učenje. Podelila mu ga je UPI, ljudska univerza v Žalcu, ki je s to nagrado že šesto leto počastila posameznika iz Savinjske regije, ki dosega posebne učne dosežke v okviru organiziranega samostojnega učenja. Iztok Herič se je pred dvema letoma poslovil od službe in začel uživati zasluženi pokoj. Ker ima veliko konjičkov, se ni bal, da bi mu pokoj prinesel dolgčas, a vseeno je, da bi dnevi ostali karse-da pestri in da se možgani ne bi polenili, poiskal še nove aktivnosti. Danes je eden tistih upokojencev, ki jim je dan prekratek in jim vedno zmanjkuje časa. Najprej tečaj angleščine Upokojitev za Slatinčana, nekdanjega vodjo nadzora kakovosti v Gorenjevi tovarni v Rogatcu, ni predstavljala posebnega stresa, čeprav je tam pustil veliko energije in truda. Hitro je našel nov izziv in se z ženo Magdo, ki se je upokojila le kakšen mesec pred njim, vpisal na tečaj angleščine pri Ljudski univerzi Rogaška Slatina. Angleščina mu ni bila povsem tuja, je pa tečaj poskrbel za poglabljanje znanja in za to, da so besede in stavčne strukture ostale v glavi. Še kako pa se je Iz- tok razveselil, ko je ljudska univerza v začetku šolskega leta 2011/12 prav na pobudo udeležencev različnih tečajev ustanovila univerzo za tretje življenjsko obdobje. Tam je še kako aktiven, a ne le kot učenec, temveč tudi kot učitelj, prav njemu gre tudi zahvala, da aktivnosti univerze ostajajo ovekovečene na številnih fotografijah. Prejemati in dajati znanje »Študenti« se srečujejo vsako sredo, bodisi na predavanjih o najrazličnejših temah, na jogi smeha, potopisih ... Herič se ob tem zelo rad udeležuje izletov. Ker je zaljubljen predvsem v Italijo, je tečaju angleščine dodal še tečaj italijanščine. Ta je nekoliko zahtevnejša, ker je Iztok začetnik, a z opravljanem domačih nalog in utrjevanjem znanja se besedišče hitro širi. »Učenje na univerzi za tretje življenjsko obdobje ni kot učenje v šoli, temveč je vse zelo sproščeno, vaje so zabavne, če nečesa ne znaš, te nihče grdo ne gleda, ogromno se nasmejimo,« razlaga in poudarja, da bistvo univerze ni le črpanje novih znanj, temveč že osvojena tudi predajati naprej. Herič tako ostalim članom predaja svoje računalniško znanje. Vodil je računalniški tečaj, kjer so se tisti, ki osnove računalništva že poznajo, učili na primer urejanja fotografij. Na tovr- stne ure se je treba, kot pravi Slatinčan, dobro pripraviti, saj je treba udeležencem tečaja predstaviti čim več vaj in natančna navodila, po katerih lahko tudi doma večkrat ponovijo vsako operacijo. »V poznejših srednjih letih je pač treba določeno stvar večkrat ponoviti, ker se rada pozabi,« pove v smehu. Na fotografijah ujeti spomini Iztok Herič je sicer že od malih nog velik ljubitelj fotografiranja. Največ fotografij nastane na potovanjih, na katerih Iztok neizmerno uživa, saj ga, kot pravi, bogatijo in mu širijo obzorje. Po vsaki vrnitvi s kakšnega daljšega izleta z ženo na univerzi pripravita potopisno predavanje, fotoaparat pa je Heričev nepogrešljiv prijatelj tudi na tečajih, izletih in ostalih dogodkih slatinske univerze za tretje življenjsko obdobje. Fotografije, svoje in še od koga drugega, vestno zbira, jih ob koncu vsakega šolskega leta zbere in oblikuje knjižico. Pravkar je sicer v nastajanju knjižica s predstavitvijo prvih dveh let univerze za tretje življenjsko obdobje. Preden jo je končal, je Iztok čakal le še na izlet v Videm v začetku tega tedna, kjer je univerza s partnerji obeležila konec mednarodnega projekta Healthy lifestyle o zdravem načinu življenja. ANJA DEUČMAN Foto: AD Iztoka Heriča smo seveda najprej povprašali, kam je postavil svojega oskarja, a razložil nam je, da je, čeprav je tudi sam ob prejemu nagrade pričakoval kipec, omenjeni oskar v obliki diplome. »Zato ni nič manj vreden in ponosen sem nanj,« je povedal in dodal, da je bil kipec zato na torti. »Univerzo za tretje življenjsko obdobje bi priporočil prav vsakemu upokojencu. V njej skrbimo, da ostanejo naši možgani čim bolj aktivni, prinaša pa še mnogo več kot le izobraževanje, saj pomeni tudi druženje in zabavo.« Iztok Herič si poleg naštetega dneve krajša tudi s slikanjem. Na platno lovi najrazličnejše podobe, a posebej blizu so mu utrinki iz narave. Za njegovo slikarsko ustvarjalnost je sicer, kot pravi, značilno, da lahko več mesecev počiva, ko se zbudi, pa v kratkem času nastane veliko slik. »Tudi dela v hiši in okoli nje nikoli ne zmanjka,« pove v kletni sobi, napolnjeni s stvarmi, nastalimi izpod njegovih rok. 34 REPORTAŽA V soboto so na Mestno plažo vabile velike rože. Ko kriza talente niza Na Mestni plaži o tem, kako prihraniti ali celo kaj zaslužiti - »Možgančki delajo ustvarjalnost,« so prepričane mlade ustvarjalke, ki so svoje znanje in ideje z veseljem delile z drugimi Ida z vnučkom Žanom je prišla na Mestno plažo načrtno, tržnico in ustvarjalno delavnico Kriza talente niza je izbrala v programski knjižici. Potem ko je pomagala Žanu narediti vrečko iz majice telebajskov; sta se pod vodstvom Line Pavlič Zupanc lotila še broške za mamico. Ves material najdemo v domačih predalih: kartonska ali kakšna drugačna osnova, krpe različnega blaga, gumbi, okrasni trakovi, kakšen kos čipk ... Pod spretnimi prsti potem tudi dve broški nista bili enaki. »Veliko veselje in izziv pa je tudi to, da ljudje, ki pridejo v delavnico, pustijo kakšno idejo ...« še pravi Lina. O krizi, v kateri živimo zadnja leta, še ni bilo re-čenega ali zapisanega kaj veliko lepega - a tako kot za vse drugo tudi zanjo velja, da nosi v sebi nekaj dobrega in nekaj slabega. Med njene pozitivne plati lahko zagotovo uvrstimo ustvarjalnost. »V času krize začnemo razmišljati o tem, kaj bi začeli izdelovati in tako prihranili ali morda celo še kaj zaslužili,« se je nasmejala Nina Polajžer Koželj, ko smo jo v soboto dopoldne spraševali, kaj za vraga ima kriza opraviti z ličnimi izdelki, ki so bili razstavljeni na prodajnih stojnicah oziroma so še nastajali za mizami pod krošnjami Mestne plaže. Od takšnega razmišljanja seveda ni bilo daleč do naslova sobotne prireditve - Kriza talente niza. Šest mladih ustvarjalk unikatnih izdelkov iz Celja in Savinjske doline je namreč v sklopu Poletja v Celju, knežjem mestu sobotno dogajanje na Mestni plaži popestrilo s tržnico izdelkov, ki so jih izdelale v domačih ateljejih oziroma delavnicah, ob tem pa so meščane in sprehajalce s Savinjskega nabrežja vabile še v svojo ustvarjalno delavnico. In odziv je bil odličen. Pod senčnimi krošnjami so namreč tako otroci kot tudi odrasli izdelovali denarnice iz tetrapakov, broške in stare odslužene majice spreminjali v torbe, ki so jih kasneje lahko še poslikali. Vse »svoje« izdelke pa so seveda odnesli domov - in morda bodo komu v izziv, da se podobnega ustvarjanja loti tudi doma. Naj bo kriza kriva za lepe izdelke Kljub mladosti ima vseh šest ustvarjalk za seboj že precejšnjo kilometrino na področju ustvarjanja unikatnih izdelkov. Tako je Nina Polajžer Koželj na stojnicah ponujala izdelke za dom, slike, tekstilne izdelke in peresnice, Urška Juhart je ure in ure dela vložila v izdelavo različnih dodatkov, poslikanih vrečk za zelišča oziroma kaj podobnega, nakita in skodelic, Danijela Likar Zvonar pa se je skupaj s prijateljico Katjo posvetila izdelavi nakita, različnih izdelkov z idrijsko čipko, dodatkov za dom in knjižnih kazalk ter ogledal, ki jim je skupno ime Tulipanov vrt. Klavdija Pfeifer prisega na naravno kozmetiko z različnimi rastlinskimi mili, ob tem pa so povsem naravne tudi njene unikatno oblikovane sveče. Med sobotno ponudbo je bila Lina Pavlič Zupanc prepoznavna po svojem unikatnem nakitu, naravnost izstopala pa je kolekcija oblačil iz industrijske konoplje, ki jih je sešila Nina Vodopivec. Sobotna delavnica ne Mestni plaži je bila sicer enkraten dogodek, a podobnih ustvarjalnic zlasti za otroke bo ob Savinjskem nabrežju še nekaj. Sicer pa je v Celju ponudba lepih izdelkov iz domačih delavnic čedalje bolj dostopna. Tako se je že od lani uveljavljenemu sejmu cART, ki ga pripravljajo vsako tretjo soboto v mesecu na ploščadi pred Osrednjo knjižnico Celje, letos aprila pridružil še celjski festival oblikovalcev unikatnih izdelkov Cunf, ki se iz Celjskega mladinskega centra čez poletje seli na Mestno plažo. Na naslednjem, to soboto med 9. in 15. uro, se bo predstavilo rekordnih 27 ustvarjalcev. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Nina Polajžer Koželj, Klavdija Pfeifer in Daniela Likar Zvonar so skrbele za stojnice. Pogled na denarnico - zaenkrat še v surovem stanju, a kot je delavničarjem svetovala Urška Juhart, je lahko prav vsaka zase unikat, če jo še malo dodelamo. Prelepimo s papirjem in poslikamo ali oblečemo v blago, prišijemo kak gumbek, obrobimo z okrasnim trakom ... Ena tistih, ki so vešče tudi ravnanja s šivalnim strojem, je Nina Vodopivec. Delavničarjem je svetovala, kako odsluženo majico »prekrojiti« v vrečico ali veliko nakupovalno torbo, sama pa je skrbno zašila spodnje robove. In spet je vsak izdelek lahko unikat, za kar poskrbimo s poslikavo, našitjem gumbov, kakšne broške ali posebej izdelanega tekstilnega dodatka . DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 35 Za kivijevo marmelado je Irena Pečnik prejela na ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij tri leta zapored zlato priznanje, letos za trikrat osvojeno zlato priznanje še znak kakovosti. Tam, kjer so dobrote doma Tretji znak kakovosti za Pečnikove iz Sedlarjevega - Kivi-jeva, bučna, nešpljeva, rabarbarina marmelada ... »Kivi smo posadili pred desetletjem, saj ga cenim kot okusen in zdrav sadež,« se spominja Irena Pečnik iz Sedlarjevega, ki je prejela za kivijevo marmelado na zadnjem ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij znak kakovosti. Pečnikovi so pred tem prejeli znaka kakovosti že za svoja vina, za kerner in rumeni muškat. Kivija, ki so mu nekoč rekli kitajska kosmulja, Slovenci še ne poznamo tako zelo dolgo. V prvi polovici dvajsetega stoletja ga je na Novo Zelandijo prinesla Isabel Fraser, tam so ga preimenovali v kivi, saj jih je olupek kosmulje spominjal na perje prav tako nevsakdanjega novozelandskega ptiča kivija. Kivi se je tako po ovinkih pojavil celo na Sedlarjevem, kjer Pečnikovim zelo dobro obrodi. »Nekega dne sem opazila v časopisu recept za kivijevo marmelado,« se spominja gospodinja z upoštevane Pečnikove kmetije. »Odločila sem se, da jo bom poskusila pripraviti,« dodaja Irena Pečnik, ki jo je pred štirimi leti med drugim premamila zelo lepa barva kivijeve marmelade. Da obdrži lepo zeleno barvo, ji je treba dodati malo limoninega soka. Za kivijevo marmelado je nato prejela na ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij tri leta zapored zlato priznanje, letos za trikrat osvojeno zlato priznanje še znak kakovosti. To je seveda velik dosežek. V Sedlarjevem, širše po Sloveniji in celo čez Sotlo poznajo Ireno Pečnik kot pravo mojstrico marmeladne umetnosti. Poleg jagodne, marelične in slivove marmelade pripravlja med drugim rabarbarino, bučno ter nešpljevo. Iz nešplje? To je zelo stara vrsta dreves, ki so jo k nam prinesli Rimljani in je danes v Sloveniji zelo redka. »Za posaditev nešplje sem se odločila, ker sem se iz otroštva spomnila, da ima okusne sadeže in da zlepa ne pozebe,« se spominja Pečniko-va gospodinja. Ima svojstven okus, je nekakšna mešanica jabolka in hruške, dozori šele po mrazu. Na sejmih Irena Pečnik prodaja doma pripravljene dobrote med drugim na rednih mesečnih sejmih v Podčetrtku in Šmarju pri Jelšah. Zadnji četrtek, ko si je sejem v Podčetrtku ogledala komisija iz Entente Florale, ki izbira najbolj urejeno evropsko vas, je tako na stojnici ponu- dila marmelade, med, salame, ocvirkovko in sirovo zavihan-ko. Člani komisije iz različnih koncev Evrope so dobrote Irene Pečnik tudi poskusili. Sama jih uspe največ prodati na vsakoletnem sejmu Praznika kozjanskega jabolka. Irena in njen soprog Rajko Pečnik sta kmetovalca na veliki kmetiji. Nastala je iz dveh kmetij v Sedlarjevem in sosednjem Prelaskem, poleg tega imajo vinograda v Bučki gor-ci, kjer sprejemajo najavljene skupine gostov. Pečnikova kmetija s tremi hektarji vinogradov je najprej zaslovela po vinogradništvu, saj so se priznanja začela kar vrstiti. Pečnikovi so prejeli za vina zlate medalje v Zagrebu in Ljubljani, veliko zlato v Splitu in Novem Sadu, na radgonskem državnem ocenjevanju najprej prvaka sorte in nato še priznanje šampion ... Dopolnilna dejavnost Na kmetiji, kjer se ukvarjajo s svinjerejo in z živinorejo, imajo kot dopolnilno dejavnost predelavo mesa in izdelavo suhomesnatih izdelkov. Pečnikovi pripravljajo salame, klobase, bun-ke, domači »špeh«, zaseko, Med marmeladami. Irena Pečnik z znakom kakovosti za kivijevo marmelado. pašteto in tlačenko, ki izvira iz tradicije kozjanske »žulce«, iz kuhane kože in mesa. Neki družini iz Zagreba je bila tako všeč, da je pokupila celotno zalogo in naročila več tlačenke, kot je lahko v Sedlarjevem sploh pripravijo. »Včasih smo prodali pridelke, od vina do živine, na Hrvaško, v Zagreb, to je bilo nato z nastankom meje prekinjeno. Upamo, da bo po delnem odprtju meje na Sotli spet kot nekoč,« je povedala Irena Pečnik, ki živi le nekaj deset metrov od meje, ki od začetka tedna ni več meja Evropske unije. »Če ne bi bilo na kmetiji dodatne dejavnosti, bi bilo njeno preživetje vprašljivo,« ugotavlja Rajko Pečnik, ki med drugim omenja, da je za kmeta preveliko administracije in da je zakonodaja neživljenjska. »Veliko kmetij je že propadlo, vinograde ponekod sekajo,« opaža Irena Pečnik. Dela na veliki kmetiji ne zmanjka, dan je vedno prekratek. Pečnikovi gospodinji vseeno veliko pomeni delo v Društvu kmetic Ajda, kjer je članica upravnega odbora več kot desetletje in pol. Udeležuje se različnih predavanj in izobraževanj. »Pomembna sta tudi izmenjava izkušenj in prijetno druženje,« dodaja cenjena gospodinja. BRANE JERANKO Kaj bo dobrega? Prejemnica znaka kakovosti Irena Pečnik za štedilnikom. Že lani smo v akciji Dobrote slovenskih kmetij odkrivali pridne roke gospodinj na Celjskem, ki so z vlaganjem, s kuhanjem, z mešanjem in še s čim pridobile znak kakovosti za svoje dobrote. Akcijo bomo nadaljevali tudi letos, ko bomo predstavili 12 dobitnikov znaka kakovosti z letošnje razstave na Ptuju. Pečnikovi so najbolj znani po številnih dosežkih na področju vinogradništva, med drugim so na ocenjevanjih Dobrot slovenskih kmetij prejeli že dva znaka kakovosti za svoja vina. Irena in Rajko Pečnik v domači kleti, ob kipu sv. Martina, ki je delo kiparja z Vetrnika. 36 DOBRODELNA AKCIJA Najprej spopad s fizično bolečino, zatem še s psihično S Slovenskim društvom hospic in protibolečinsko ambulanto do dostojnega in mirnega poslavljanja od življenja V preteklih mesecih ste lahko prebrali številne podrobnosti o delu in pomenu ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin, ki deluje pod okriljem celjske bolnišnice in za katero v Novem tedniku v okviru dobrodelne akcije Za manj bolečin z vašo pomočjo zbiramo denar za nakup ultrazvočni aparat. Tokrat predstavljamo celjski območni odbor Slovenskega društva hospic, ki izjemno tesno sodeluje z ambulanto. Ta nevladna neprofitna humanitarna organizacija v človekovo življenje vstopi, ko se bliža njegov čas slovesa od tega sveta. Osnovni namen hospica je oskrba hudo bolnih ljudi z napredovalno kronično boleznijo, pri kateri zdravljenje in ozdravitev nista več mogoča. Tako ostanejo le še lajšanje fizičnih bolečin in psihična ter duhovna priprava tako bolnika kot njegovih svojcev na bližajoče se slovo. Pogovor o smrti zelo pomemben Ena od dveh koordinatoric oskrbe bolnika in družine v celjskem hospicu Hedvika Zimšek opaža, da se Slovenci smrti precej bojimo, predvsem zato, ker se o njej ne pogovarjamo, temveč začnemo o njej razmišljati šele, ko se z njo soočimo v družini ali v bližnji okolici. A pogovor o smrti je, kot pravi, še kako pomemben, saj nam pomaga doumeti, da vse, kar je živo, enkrat umre. Tako se lažje soočimo s smrtjo bližnjega in z lastno minljivostjo, hkrati pa se zavemo pomembnosti in daru prav vsakega dneva, ki je podarjen nam in našim bližnjim. Proces umiranja lahko precej olajšajo strokovnjaki iz hospica, ki se bolniku in njegovi družini pridružijo v zadnjih mesecih življenja. Prag doma prestopijo na pobudo družine in prva naloga je iskren pogovor o postavljeni Hedvika Zimšek in Tina Košar v prostorih celjskega območnega odbora Slovenskega društva hospic v Kocenovi ulici v Celju. diagnozi in o pomenu palia-tivne oziroma blažilne oskrbe. »Z nami kot zunanjim akterjem pogovor pogosto laže steče, bolniki nam velikokrat zaupajo številne težave, ki so jih morda skrivali pred svojci, in se tako otresejo velike psihične obremenitve. Tudi za svojce je rama, na kateri lahko zajočejo, še kako dobrodošla,« pravi kolegica Zimškove, prav tako koordi-natorica oskrbe bolnika in družine v celjskem hospicu Tina Košar, ki dodaja, da psiho-socialna oskrba temelji na pogovoru, poslušanju in čisto na koncu tudi na pomoči bolniku pri iskanju njegove duhovne poti. Celjski območni odbor Slovenskega društva hospic trenutno šteje deset prostovoljcev, kar je glede na potrebe premalo. Iz leta v leto namreč narašča število bolnikov in družin, ki hospic zaprosijo za pomoč. Pri bolniku in v družini so sicer prisotni po potrebi, včasih tudi večkrat na dan, posebej pomembno pa je, da bolnika vedno obiskuje ista oseba, tako da odnos resnično temelji na zaupanju, tudi prijateljstvu. Učinkovito sodelovanje »A preden lahko nekomu pomagamo prebroditi psihične težave, je treba odpraviti ali vsaj omiliti fizično bolečino,« poudarja Košarjeva. Tudi za ta del ob pomoči osebnih zdravnikov, patro-nažnih sester in ostalega zdravstvenega osebja skrbi Poleg celovite pomoči umirajočim in njihovim svojcem ima hospic tudi program žalovanja, v katerem po posameznikovo smrti še leto dni spremljajo svojce in so jim na voljo za pogovor, prav tako zanje pripravljajo skupinska srečanja. To je program za tako imenovane notranje žalujoče, imajo pa tudi program za zunanje žalujoče. To so osebe, ki so izgubile bližnjega, ki pa ni bil oskrbovanec hospica. Takšno pomoč najpogosteje potrebujejo svojci, katerih bližnji je umrl nenadne smrti, v prometni nesreči ali pa je storil samomor. Poseben program ima hospic tudi za žalujoče otroke. hospic. Kadar so bolečine vendarle premočne, nastopi protibolečinska ambulanta. Izmed 58 bolnikov, kolikor jih je v lanskem letu obravnaval celjski hospic, jih je bilo 25 deležnih terapij pro-tibolečinske ambulante, med njimi je bilo največ rakavih bolnikov v zadnjem stadiju bolezni, nekaj oseb pa je umiralo tudi zaradi katere druge neozdravljive kronične bolezni. Zimškova pravi, da številne bolnike v protibolečinsko ambulanto napotijo prav v hospicu, kjer med svojo obravnavo pri bolniku zaznajo hude bolečine, spet druge v ambulanto napotijo osebni zdravnik ali osebje na onkološkem inštitutu. Sodelovanje je obojestransko. Osebam, ki umirajo in ki zaradi neznosnih bolečin poiščejo terapijo v ambulanti, tudi tamkajšnji zdravnici in medicinske sestre svetujejo, naj skupaj z družino poiščejo pomoč hospica. Za manj logistike Prostovoljci hospica natančno spremljajo bolnika in njegovo zdravstveno stanje, tako lahko osebje v protibolečinski ambulanti sproti obveščajo o učinku predpisanega zdravila, o morebitnem stopnjevanju bolečine. Bolnike pa spremljajo tudi na terapiji. Namesto svojcev tako na primer v lekarni prevzamejo protibolečinsko zdravilo, ki ga je predpisala zdravnica, prinesejo jim ga tudi na dom oziroma tja, kjer je bolnik nastanjen. Tako razbremenijo svojce in jim omogočijo, da ta čas lahko preživijo ob bolniku. »Zdravnici v protibolečinski ambulanti nam zaupata, mi pa njima. Izredno pohvalno je, da nista dosegljivi le dvakrat tedensko, ko je odprta ambulanta, temveč se lahko nanju po kakšen nasvet obrnemo tudi sicer,« pravi Zimškova in dodaja, da tako hospic kot ambulanta v ospredje vedno postavljata bolnika in zanj poskrbita v najkrajšem možnem času. Ob današnjem stanju medicine je namreč nedopustno, da bi moral nekdo umirati v bolečinah. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA »Ko bolniku omilimo bolečino, se kakovost njegovega življenja resnično izboljša, sploh po protibolečinskih črpalkah so rezultati izjemno dobri. Ob hudi bolečini je človek namreč onemogočen, ne more funkcionirati, marsikdo obleži. Ko bolečina mine, se večina ponovno postavi na noge in ima priložnost početi stvari, ki jih drugače ne bi zmogel,« pravi Tina Košar. »Našega dela in paliativne oskrbe nasploh si ne znam predstavljati brez protibolečinske ambulante. Najprej je namreč treba obvladati bolečino, šele nato lahko bolnik začne sprejemati svoje stanje, laže se poslovi in laže obvladuje odnose z družino in s prijatelji,« poudarja Hedvika Zimšek. »Vsak človek, vsaka družina, vsaka zgodba se te na nek način dotakne. Tudi če je naše spremljanje kratkotrajno, praviloma vzpostavimo res zaupen, prijateljski odnos. Se te pa zagotovo toliko bolj dotakne, ko spremljaš umiranje mlajših ljudi, ki bi morali imeti pred seboj še skoraj vse življenje, a se namesto tega soočajo z bližnjo smrtjo. Ker pa koordinatorici vedno delujeva v paru, si lahko sproti medsebojno zaupava stiske in se o njih pogovoriva. Imamo pa v hospicu tudi redne supervi-zije, brez česar bi bilo izjemno težko,« o tem, kako se sama sooča z vsemi zgodbami, ki jim je priča, pravi Hedvika Zimšek. »Ko za seboj zapremo vrata neke družine, se praviloma lahko >odklopimo<, saj drugače tega dela ne bi mogli opravljati. Gotovo pa pridejo situacije, družine, posamezniki, pri katerih ne moreš kar »odklopiti«, ki se te posebej dotaknejo, pri katerih po odhodu zadevo premlevaš še in še. Mene se je do sedaj najbolj dotaknil in me prizadel primer bolnice mojih let, s strukturo družine, podobno moji. Zaradi identičnosti sem se zelo poistovetila z njo in se toliko bolj zavedla, da bi lahko bila tudi sama na njenem mestu. V njenih hčerah sem na primer videla svoje, vse je bilo podobno in resnično težko,« se spominja Tina Košar. Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj boleči Stanje na računu dne 3. 7. 2013 Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! sklic 922300-275511 REPORTAŽA 37 še dolgo živel rudarski »srečno«. »Ko se enkrat spustiš v globine premogovnika, ostaneš za vedno zaznamovan,« je poudaril Bojan Kontič pred častnim skokom. /eh desetletjih tvno med »knap :ožo so v rudarsko bratovščino sprejeli 62 novincev - Častn Novinci, narodne noše in rdeči nageljni ... Vse to je velenjski »skok«. Po dveh desetletjih ponovno med »knape« Na 53. skoku čez kožo so v rudarsko bratovščino sprejeli 62 novincev - Častni skakalec velenjski župan Bojan Kontič Ponos in tradicija. Ter želja, da bi Velenje se je v soboto spet odelo v rudarske barve. V počastitev 3. julija, dneva rudarjev, so pripravili že 53. skok čez kožo. Požrtvovalnost in nesebično tovarištvo ter neomajna vera v rudarsko slogo in medsebojno pomoč so čez stoletja med rudarji izoblikovali posebno vez, tudi posebne običaje. Med njimi je tudi sprejem novincev v rudarski stan, bolj znan kot skok čez kožo. Prvi takšen sprejem v Velenju so pripravili leta 1961. Doslej so v rudarski stan sprejeli že 3.480 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije, letos pa so po starem običaju v rudarski stan sprejeli 62 novincev. V pričakovanju prihodnosti Prebivalci Šaleške doline z množično udeležbo na dogodku dokazujejo, da cenijo rudarski poklic, in sporočajo, da Velenje je in bo rudarsko mesto tudi v prihodnje. Letos je skoraj pettisočglavo množico pozdravil predsednik uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved: »Rudarstvo, ki je našo dolino še posebej zaznamovalo, zavzema v tem okolju posebno mesto. Mladi lahko prav ob takšnih dogodkih tudi danes vidijo, da je to lep, a še vedno - kljub vsej napredni tehnologiji in razvoju - zahteven poklic, ki daje kruh številnim družinam v naši dolini in širše. Prav je, da znamo delo rudarjev ceniti, in prav je, da ga znamo tudi ustrezno nagraditi, saj si to tudi zasluži. Zato sem vesel, da nam je uspelo v zadnjih letih položaj rudarja izenačiti z drugimi poklici v energetiki.« Dr. Medved je ob tem naštel nekaj najboljših proizvodnih rezultatov, uspehe pri prodoru na mednarodni trg in gradnjo jaška NOP II. »O bloku 6 tokrat namenoma nisem govoril, saj je dejstvo in bo dokončan v naslednjih dveh letih. Se pa premogovnik intenzivno pripravlja na svojo vlogo, ko bo treba v naslednjih 40 letih zagotavljati ustrezne količine kakovostnega premoga po konkurenčni ceni,« je omenil dr. Medved. Linčanje Šaleške doline Letošnji častni skakalec je bil velenjski župan Bojan Kontič, ki se je spomnil časov, ko je leta 1991, še zadnjič v delovnih oblačilih, zapuščal rove Premogovnika Velenje. »Odšel sem iz odličnega kolektiva, kjer so vladali solidarnost, prijateljstvo, neizmerno tovarištvo, in se podal na negotovo pot v politiko, kjer je vsega tega premalo. Kjer je vse preveč nevoščljivosti, podtikanj, nesoglasij, laži in nepripravljenosti za sodelovanje. Morda bi bilo dobro, da bi politiki večkrat obiskali naš premo- govnik. Tako bi lahko videli, kakšen je in kako deluje, in morda bi tudi v njih dozorelo spoznanje, kaj pomenijo vrednote, ki jih že vrsto desetletij negujemo v Velenju. Tega nam v življenju manjka.« Kot je opozoril Kontič, v zadnjem času Šaleško dolino predstavljajo kot dolino, kjer je doma korupcija oziroma vse, kar ni prav v tej državi. »S prstom kažejo na dolino in blok 6. V dolini nismo pripravljeni na javni linč, temveč na pravno državo. Če je karkoli narobe, naj ukrepajo, ni pa prav, da vse prebivalce Šaleške doline mečejo v isti koš. Strah me je, da to počnejo namenoma. In bojim se, da so blok 6 pripeljali tako daleč, da bo treba najti tujega investitorja. Ne damo premogovnika in šoštanjske termoelektrarne - preveč je bilo v dolini žrtvovanega za ta dva energetska objekta. Če želijo tujci lastniniti naše premoženje, naj najprej poravnajo dolg do Šaleške doline. Do takrat bomo vztrajali, da ostaneta v državnih rokah. Kar nam niso vzeli z orožjem, nam niti s kapitalom ne bodo.« URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA anketa Janez Jamnikar, rudarski tehnik: »Službo bom, srčno upam, dobil. Pravzaprav bi se rad takoj zaposlil, če bi se lahko. Sicer je bil rudar tudi oče, še prej ded, tako da s premogovnikom tako ali drugače že od nekdaj živimo. Je pa velika čast, da sem danes lahko na >skoku<, saj je to dokaz, da sem dosegel enega od zastavljenih življenjskih ciljev.« Dominik Koželjnik, ge- ostrojnik rudar: »Prireditev oziroma ta skok sem težko pričakoval in ta dan mi je izpolnil vsa pričakovanja. Sicer so v rudniku delali praktično vsi sorodniki, tako da dobro poznam pomen besed tovarištvo, delavnost in pripadnost premogovniku. Službo bom najbrž dobil, kar pa tudi komaj čakam. Doma je dolgčas in je veliko bolje, da delam, služim denar in si kaj pametnega kupim.« Vesna Šišarica, študentka geotehnologije in rudarstva: »Že prej sem končala študij gradbeništva, potem sem študij nadaljevala še na rudarstvu. Osnove sem pridobila med študijem gradbeništva, rudarjenje pa tudi poznam. Dogajanje na >skoku< sem težko pričakovala, najbolj sem se bala vprašanja. Seveda pa običaj dobro poznam, saj sem Velenjčanka, starši in brat so v premogovniku. Načrti za prihodnost? Veliko jih je, vendar ne vem, kako se bo izšlo. Trenutno nisem zaposlena, iščem službo, čeprav zaenkrat ni najboljših obetov.« Geslo velenjskega župana: »Velik del doline smo potopili, da smo premog pridobili, ga v elektriko spremenili in razvoju poklonili. Vse smo sami postorili, Velenje in dolino obnovili - od države nismo pravzaprav nič dobili. Še 40 let ga bomo kopali in vsem nejevernim Tomažem dokazali, da bi brez njega brez tretjine elektrike ostali.« Bojan Kontič: »Oče, brat in tudi drugi sorodniki so bili vpeti v proces pridobivanja premoga. Tudi naša domačija je bila potopljena zaradi premoga - ampak to je bila cena, ki smo jo bili pripravljeni plačati za razvoj doline. Mogoče tudi zato zdaj pričakujemo posluh države. Saj ne zahtevamo veliko, le to, da nam omogoči normalno poslovanje premogovnika.« 38 REKREACIJA Po Spodnji Savinjski dolini Zadnja junijska nedelja je že tradicionalno namenjena množičnemu rekreativnemu kolesarjenju po občinah Spodnje Savinjske doline. Po njej se prepletajo številne urejene kolesarske poti, ki jih lahko prevozite sami, saj so dobro označene, ali pa se pridružite kolesarjem, ki se tradicionalno zberejo vsako zadnjo nedeljo v juniju. Letos je najdaljšo krožno kolesarko pot, dolgo približno malo več kot 56 kilometrov, premagalo 195 kolesark in kolesarjev. Turistična kolesarska pot, ki združuje zanimive točke šestih občin, je kolesarje izpred hotela Žalec najprej vodila do Vrbja in mimo Spodnjih Roj, Šešč, Svetega Lovrenca, Dolenje, Kaplje in Grajske vasi do Tabora. Od tam naprej v Čeplje in na Vransko, nato pa preko Prekope, Spodnjega Podvrha, Žovneka, Spodnjega Gorča do Rakovelj, Pariželj in Polzele. Mimo Založ, Grušovelj, Podloga in Gotovelj so nato prikolesarili nazaj do Žalca. Na veselje vseh udeležencev in organizatorjev je tokrat sodelovalo tudi vreme, vsi pa so brez težav in poškodb srečno prišli do cilja. Najhitrejši so s progo opravili v dveh urah in pol, zadnji pa so v cilj pripeljali po dobrih treh urah kolesarjenja. Za dobro voljo in okrepčilo je bilo poskrbljeno tudi po prihodu v cilj, kjer so v velikem nagradnem žrebanju podelili številne praktične nagrade. Razumljivo se je najbolj smejalo srečnežu, ki je domov odpeljal novo kolo. »Z letošnjo kolesarsko turo smo res izjemno zadovoljni. Kljub številnim prireditvam je z nami kolesarilo veliko več kolesarjev, kot smo si sploh upali misliti,« je povedal vodja programa športa pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Matej Sitar, ki je tokrat sedel v spremljevalnem vozilu na čelu kara- vane. Suho in ne prevroče poletno jutro je na kolesa zvabilo lepo število ljubiteljev kolesarstva, ki tudi med Slovenci postaja vse bolj priljubljena oblika športa. Vabljeni so bili vsi, ki so srednje zahtevno krožno traso sposobni prevoziti v petih do šestih urah. Raziskovali Tinsko in okolico Turistično društvo Tinsko je nedavni dan državnosti izkoristilo za rekreacijo. Za ljubitelje pohodov je v sodelovanju s Športnim društvom Tinsko in krajevno skupnostjo pripravilo že tretji pohod po obronkih Tinskega. Med znamenitima cerkvama na Tinskem se je zbralo okoli 70 pohodnikov, ki jih ni ustavila niti ne najbolj prijazna vremenska napoved. Podali so se na približno 12 kilometrov dolgo, a ne preveč naporno pot vse do Orehka, na Rudnico in nazaj na Tinsko. Posebej zanimiv je bil postanek sredi Rudnice, kjer so se okrepčali z divjačinskim golažem sredi neokrnjene narave. Dobre štiri ure so potrebovali za prihod na cilj, kjer se druženje ob številnih dobrotah gospodinj s Tinskega še ni končalo, so se pa morali zaradi nekaj kapelj dežja prestaviti pod streho. AD Foto: arhiv TD Tinsko Ekipa Klateži Kavarna pri Nejcu; čepijo Aleš Kos, Oskar Drobne in Slavko Brečko, stojijo pa predstavnik pokrovitelja Jernej Rojc, vodja ekipe Boro Simič, ki okreva po operaciji kolena, Simon Sešlar in vratar Dani Simič. LK, foto: SHERPA Vztrajajo in zmagujejo Že desetletja je v Celju zelo priljubljena rekreativna liga malega nogometa, dobro pa je že precej časa zastopana tudi veteranska liga. Legendarna je vsekakor zasedba, ki jo dolgo vodi Boro Simič - Šabac. Večina njegovih bivših soigralcev ne igra več, zato je v ekipo Klateži Kavarna pri Nejcu privabil nekaj znanih nogometnih imen, ki pa so že presegli starostno mejo 35 let in lahko nastopajo v veteranski ligi. Spomladi so bili neporaženi, ob desetih zmagah in enem remiju. V jesenskem delu, ki se bo začel 5. septembra, bodo v rednem delu igrali s tremi ekipami s spodnjega dela lestvice in bodo ohranili vodilni položaj pred končnico. V njej bodo sledili še trije krogi, vodilni štirje se bodo še enkrat pomerili med seboj. Ekipa Klateži Kavarna pri Nejcu je zbrala 31 točk, ŠD Cinkarna 24 (tekma manj), Črički 16, Tio2 Cinkarna in Veflon CC 15, Elektro Kerš 12, Janezi 8 in Sipro Cetis 3. Med strelci vodi Koritnik (ŠD Cinkarna) z 20 goli, Brečko jih je dal 18, Adrinek (oba Klateži) in M. Lamper pa po 12. DŠ V torek je na Čreto prikolesarilo malo manj kot petdeset kolesarjev. Na vrhu je sledil zaslužen počitek in topel obrok ričeta. S kolesom na Čreto Organizatorji so poskrbeli, da postankov ob poti ni manjkalo. Občina in Planinsko društvo Vransko sta na dan državnosti letos že sedemnajsto leto zapored organizirala kolesarjenje in pohod na Čreto, najvišji del vranske občine, visok 944 metrov. Tradicionalnega kolesarskega vzpona, ki se je ob 9. uri začel pred občinsko stavbo na trgu Vransko, se je udeležilo malo manj kot 50 rekreativnih kolesarjev. Tisti najhitrejši so pot premagali v približno tridesetih minutah, tisti nekoliko slabše kondi-cijsko pripravljeni pa so na vrh prikolesarili v dobri uri. Vzporedno so se s trga Vransko na Čreto po planinski poti podali tudi pohodniki, med katerimi je bil tudi župan Franc Sušnik. Za pot so potrebovali približno uro in pol. Tako kolesarji kot poho- dniki so se ob 11. uri zbrali v cerkvi sv. Matere Božje, kjer je bila maša za domovino. ŠO, foto: MP Koledarček rekreativnih prireditev Sobota, 6. julij ODBOJKA NA MIVKI 11. turnir v odbojki na mivki, turnir četvork, Mestinje, začetek ob 11. uri. Info: 031 380 969 (Damjan) KOLESARJENJE Stikovo kolesarsko druženje ob 11. uri na Marofu v Jurklo-štru. Štart med 9. in 10. uro pri TIC Laško ali pri železniški postaji v Rimskih Toplicah, kjer boste prejeli kartonček z žigom. Na Marofu bo poskrbljeno za pijačo, jedačo in zabavo. Info: 03/ 733 89 30 Nedelja, 7. julij POHODNIŠTVO 12. pohod po poteh Robanovega Joža v Robanov kot, začetek ob 10. uri. Info: TIC Solčava - Center Rinka, tel. 03/839-07-10 ali info@solcavsko.info PORTRET 39 Za kolesarje je najtežji počitek Vzgojiteljica in odlična kolesarka - Tudi na kavo v Celje s kolesom »Nisem tekmovalna, nasploh uživam v kolesarstvu in vožnji. Vedno se pošalim, da sem prišla na tekmo po zmago, s čimer mislim, da se bom potrudila po svojih najboljših močeh. Tudi če ne stopim na stopničke in če vem, da sem dala vse od sebe, mi to zelo veliko pomeni. Zato se tudi takrat na nek način počutim kot zmagovalka,« pojasni Sara Frece svoj odnos do tekmovanj. Pri premagovanju naporov jo žene adrenalin, da lahko premaga samo sebe. Šentjurčanka Sara Frece je zadnji dve leti članica ženske kolesarske ekipe E. Le-clerc Klub Polet, prve ženske ekipe v Sloveniji, ki jo je pod svoje okrilje sprejel profesionalni kolesarski klub - klub Rog. V začetku junija je na 32. maratonu Franja v dirki na čas oziroma tako imenovanem kronometru oblekla majico državne prvakinje in je kandidatka za svetovno prvenstvo v Firencah. Skupaj z ostalimi članicami ekipe orje ledino slovenskega ženskega cestnega kolesarstva, pri čemer izkušnje nabira tudi kot članica reprezentance. Ob vseh naporih in dosežkih ostaja skromna in preprosto uživa v športu, ki je prerasel v njen način življenja. Še do pred nekaj leti je bila ženska na »specialki« oziroma cestnem kolesu bolj izjema kot pravilo. Poleg tega so ženske slabše zastopane tudi pri gorskem poganjanju pedal. Za primer povejmo, da jih vsako leto ob vzponu na Celjsko kočo do cilja pride okoli 40, medtem ko je moških do šestkrat več. Vendar Poletovi angelčki, kot se glasi ljubkovalno ime naše prve ženske kolesarske ekipe, v svojih rokah vse bolj trdno držijo krmila koles in s svojimi dosežki uspešno promo-virajo žensko kolesarjenje. Sarina tekmovalna pot se je rodila iz preprostega veselja in želje, da bi bila vedno boljša. Če je kot najstnica le občudovala tiste, ki so se na praznik dela na šentjursko Resevno povzpeli s kolesom, danes pred sabo ne vidi ovir do najvišjih vršacev ali prelazov, dostopnih s kolesom. Čeprav se vsak športnik po svoje trudi za čim boljše rezultate, je Šentjurčanka s povabilom v ekipo Polet nase »Dober kolesar je tisti, ki se trudi in verjame vase tudi takrat, ko je najtežje,« pravi Sara Frece. prevzela še večjo odgovornost. »Prej sem kot rekreativka tekmovala na bližnjih maratonih in pri vzponih, zdaj pa sem članica reprezentance z elite licenco, udeležujem se dirk v tujini. Kolesarjenje ni moj poklic, ampak imam ob tem še službo, kar je naporno in zahteva veliko časa,« pove. Na tisoče kilometrov v nogah Poletovo ekipo sestavlja deset deklet pod vodstvom Gorazda Penka. Ker Sari čas ne dopušča udeležbe na tre- ningih v prestolnici, kondici-jo največkrat nabira na šentjurski ali celjski »rundi«, ko jo z rekreativnimi kolesarji z dogovorjenega štarta ob dogovorjenem času mahne proti cilju. Telesno pripravljenost pozimi vzdržuje tudi s tekom, z obiskom fi-tnesa in gorskim kolesarjenjem. Z dekleti iz ekipe pa kilometre nabira v Ajdovščini ali hrvaški Istri. Vseeno ji je, ali se poti v hribih ali na ravnini. Najpomembnejši je dober trening, na katerem v povprečju premaga 80 kilometrov. »Prav zaradi družbe kolesarjev vožnja hitreje mine, med tem si tudi psihično odpočijem, zato mi nikakor ni težko potrpeti za kakšen vzpon. Se pa tudi naši pogovori vrtijo okrog kolesarstva, zato tisti, ki jim ta šport ni blizu, v naši družbi ne zdržijo prav dolgo.« Po napornih tekmah se prileže počasnejša vožnja, sicer pa je po besedah sogovornice za kolesarje najtežji počitek. Zato ne preseneča, da športnica odkolesari tudi po opravkih ali na kavo v Celje. Števec na njenem kolesu se obrne za okoli 14 tisoč kilometrov na leto, medtem ko avto, če se le da, počiva v garaži. Po okrevanju znova z vso močjo Članice ekipe Polet priprave, treninge in dirke opravijo ob službah, študiju ali študentskem delu, medtem ko imajo v tujini kolesarke status profesionalnih športnic. Da bi se dekleta lahko zares kosala z najboljšimi, bi morali profesionalen način dela uveljaviti tudi v Sloveniji. Vendar je ta proces, kot pojasni Sara, dodatno upočasnila gospodarska kriza. Na srečo ima sama močno podporo v šentjurskem vrtcu, kjer je zaposlena kot vzgojiteljica. Kljub specifičnemu urniku vzgojnega procesa lahko dopust razporedi za priprave in tekmovanja. Ob tem ne pozabi dodati, da se lahko svojemu konjičku tako predano posveča tudi po zaslugi fanta Bojana in družine, ki ji stoji ob strani. Poletove angelčke podpirajo sponzorji, ki zagotovijo opremo in pomagajo pri udeležbi na treningih in tekmah, dodatne pridobitve iz leta v leto pa prinašajo upanje, da bi se prihodnje generacije najboljših kolesark lahko posvetile izključno športu. Tudi padci in poškodbe so del te garaške športne discipline. Sara potrka na les, da se jim je doslej uspešno izogibala, pozimi pa si je poškodovala tetivo, zaradi česar je zamudila treninge ob začetku kolesarske sezone. Zato ima njena zmaga na kronometru še toliko večjo težo. Razdaljo 18 kilometrov je premagala v 26 minutah in 27 sekundah in dosegla povprečno hitrost dobrih 42 kilometrov na uro. Treba je verjeti vase Ko pride slab dan, ko se vrstijo napori in ko je najtežje, po besedah sogovornice poleg fizične pripravljenosti odločilno vlogo odigra mišljenje. »Treba je biti odločen, da zmoreš. Človek, ki sede na kolo in bi rad prišel na Kalobje, a v mislih ne verjame, da mu bo uspelo, ne bo dosegel cilja. Če pa se odloči, da bo osvojil vrh, ga bo tudi v resnici osvojil.« Kot poudarja, je pozitiven odnos ključen tudi, ko poškodba kolesarja prikrajša za priprave, medtem ko drugi že uspešno trenirajo. Ali ko ga med treningom presenetijo »defekt«, nepredvidljive vremenske razmere in druge okoliščine. Na tekmah pa za vso podporo poskrbi spremljevalna ekipa. V tej sezoni je naštela že kar nekaj etapnih dirk, na katerih poleg za ljubiteljske športnike nepredstavljivega števila kilometrov premaga tudi ogromno višinsko razliko. Naslednje podvige bo na Češkem osvajala že danes, ko se začenja štiridnevna etapna dirka, s slovensko reprezentanco pa 15. julija na sedemdnevni etapni dirki v Nemčiji. Nato bo sledil počitek, ki bo seveda aktiven - brez kolesa znova ne bo šlo. TINA VENGUST Foto: GrupA Za ekipo Pretekli teden je prvič nastopila na etapni dirki, kjer je bila prva etapa ekipni kronometer. To pomeni, da kolesarke vozijo v skupini in gledalcem z različnimi taktikami pričarajo razburljivo predstavo, šteje pa rezultat tretje tekmovalke, ki pride na cilj. Na taki tekmi se ostale članice nekoliko podredijo, kar Sari ni težko. Drži se načrta tekmovanja in se poskuša najbolje odrezati za svojo ekipo, čeprav zaradi tega morda ne pride do cilja. Ker velike hitrosti razvije predvsem na ravnini, s svojim hrbtom drugim tekmovalkam omogoči, da bolj spočite zagrizejo v hrib, saj takrat pedala poganjajo z od 20 do 30 odstotki manj moči. Da je boj za sekunde neizprosen, dokazuje tudi to, da so kolesarke, ki jih od vodilnih loči prevelik zaostanek, izločene iz tekme. Ne etapni dirki v italijanskem Trentinu je tako na primer od 120 sodelujočih na cilj prikolesarilo le 40 tekmovalk, od šestih Slovenk le ena. In tudi tak razplet športnicam ne sem pokvariti veselja, je jasna Sara. Že drugo poletje zapored akcija, ki jo je predlagala Simona Šolinič. Tudi letos se bo podala z vami na teren. Vrata k novim šefom vam bo odpirala na prav poseben način: s Tednikovo dovolilnico! Z njo lahko spet za en dan zamenjate svojega šefa in se skupaj z nami podate v spoznavanje poklica, ki vas je že od nekdaj veselil, pa se morda niste mogli ali upali odločiti zanj. Lani smo bralcem omogočili, da so za en dan postali policist, gasilec, igralec, laborant, tv voditelj in tajnica. Komu vse bomo tokrat uresničili željo in jim polepšali poletje? V Novem tedniku boste tudi letos našli kupone, ki jih izpolnite in nam ji pošljite na naš naslov. Ne pozabite opisati, zakaj vaš določen poklic v katerem bi se radi preizkusili vsaj en dan in na svoji koži občutili novega šefa,pravzaprav tako neizmerno privlači. Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do 15. julija 2013 Sicer pa TEDNIKOVA dovolilnica Skupaj z vami bomo preživeli dan, ffcysr*- Ali pa jo ... saj veste že od lani: »Kdor prej pride, prej melje!« Med prispelimi kuponi bomo izbrali le tiste, ki nas boste z odgovori najbolj prepričali. Kdo ve, morda boste tako »padli v izbrano delo«, da boste po krivdi Tednikove dovolilnice celo zamenjali službo. dobili. Zakaj pa ne? 40 NA KOLESIH Prsni del in hrbet pomenita rdečo luč Koliko vozniki vedo o fizičnem urejanju prometa v križišču? Malo. Upoštevanje policistovih znakov v križišču je zelo pomembno. Tako je lahko policist usmerjen na spremljanje prometa v ostale smeri. Če se neka prometnica križa z več cestami in v naslednjih križiščih promet usmerja drug policist, je ključno, da sta v urejanju prometa usklajena ne glede na to, da se ne vidita. Kadar se vozniki držijo pravil in policist opazuje promet v vse smeri, se v naslednjem križišču ne more zgoditi, da nastane gneča ali zastoj. Torej takšno fizično usmerjanje vozil vodi tudi v boljšo pretočnost prometa. Septembra, ko se bo v Celju začelo evropsko košarkarsko prvenstvo, bodo v vseh večjih križiščih policisti promet urejali fizično, kar pomeni, da semaforji ne bodo vključeni. Na Mariborski in Dečkovi cesti, v Aškerčevi, Delavski, Podja-vorškovi in Kidričevi ulici ter na Polulah bodo morali biti vozniki ne le previdni in potrpežljivi, temveč predvsem tudi sami dovolj seznanjeni s tem, kaj pomeni določen položaj policista, ki stoji v križišču in usmerja promet. Čeprav so nekateri vozniki prepričani, da vedo, kaj pomenijo policijski znaki, praksa kaže, da je realnost daleč od tega. Na drugi strani so v minulih dneh svoje znanje v fizičnem urejanju prometa morali obnoviti tudi policisti. Če so se skupine fantov in deklet v modrem na nekaterih križiščih v Celju komu zdele smešne, je treba vedeti, da je njihovo delo usmerjanja prometa sredi največjih prometnih konic ob nekaterih nevarnih voznikih in v križiščih, kjer bodo stali tudi ure in ure, ne le naporno, temveč skrajno nevarno. Vsak trenutek morajo biti zbrani, spremljati morajo promet, saj le ena napačna poteza policista in voznika lahko vodi v prometno katastrofo. Zato je bila pobuda vodje oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi mag. Elvisa A. Herbaja, da bi svoje znanje v poznavanju fizičnega urejanja prometa obnovili tako policisti kot vozniki, več kot dobrodošla. Na tak način se je mogoče skupaj pripraviti na septembrsko dogajanje in se izogniti prometnemu kaosu. Da vozniki ne poznajo znakov policista, ki stoji v križišču, je pokazala nedavna tragična prometna nesreča na avtocesti pri Slovenskih Konjicah. Ko so policisti usmerjali prometna ostale regionalne in lokalne ceste, so opazili, da vlada med vozniki prava zmeda. »Vozniki sicer upoštevajo navodila policistov, vendar vseh znakov ne poznajo in to jih zmede,« pravi Herbaj. Kaj pomenijo? Kadar semaforji ne delujejo in je policist sredi križišča, je za voznike »svet«. Kakršno koli neupoštevanje njegovih navodil, ki jih daje s položajem telesa in z rokami, je prekršek in razlog za kaznovanje voznikov. Če sta v križišču dva policista, je treba upoštevati tistega, ki stoji na sredini, Vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi mag. Elvis A. Herbaj kaže prosto pot naravnost, če kot voznik prihajate z njegove bočne smeri. V nočnih urah policist uporablja lopar z lučjo, takrat je treba biti še posebej pozoren. drugi policist mu je lahko le v pomoč. Drugi policist na sredini ne sme stati, lahko pa je na strani križišča in kolegu pomaga pri pospeševanju ali umirjanju prometa. Za voznike, proti katerim je policist obrnjen s prsnim delom ali hrbtom z odročenimi rokami ali z rokami ob telesu, je tak položaj absolutna rdeča luč. Takšni vozniki imajo zaprto pot in morajo ustaviti. Policistov bočni položaj, ne glede na odročene ali spuščene roke, pa je zelena luč za voznike, ki mu prihajajo iz bočne smeri. Pokončno dvignjena roka z odprto dlanjo pomeni, da morajo vozniki obvezno ustaviti, izjema so vozniki, ki so že toliko v križišču, da varna zaustavitev ni več možna, in lahko odpeljejo dalje. Dvi- gnjena roka pomeni še, da bo policist spremenil položaj in s tem tudi prednost za druge voznike v križišču. Vodoravna predročena desna roka pomeni, da je promet ustavljen za tiste, ki vozijo naravnost ali desno in jim policist s takšnim položajem zapre pot (tisti, ki ga vidijo v desni bok). Odprta pot je v tem primeru samo za voznike, ki zavijajo levo. Če policista v takem položaju opazijo z njegovega levega boka, lahko vozijo tudi naravnost in desno. Ta položaj je zelo pomemben predvsem v večjih križiščih in tam, kjer je v križiščih več zavijalnih pa- sov v isto smer. Levo morajo vozniki vedno zavijati pred policistom, nikoli ga ne smejo obvoziti. Upoštevati je treba tudi policistove gibe rok. Voznikom bo glede na spremljanje prometa pokazal, ali naj ustavijo popolnoma v njegovi bližini in se tam pripravijo na zavijanje levo ali naj pospešijo ali naj zavirajo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Vsi znaki in položaji policista, ki usmerja promet v križišču, veljajo tudi za pešce in kolesarje. Finančni lizing ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si Bližnjica do dobrega/ avtomobila* 5. 6. - 31. 12. 2013 Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE PUŠKE & Pisma Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si REPORTAŽA 41 Sekretarka ŽNK Rudar Škale skrbi, da je v klubu vse tako, kot je treba. Predsednik kluba Herman Arlič. Ponosen. In ima razlog za to. Z ženskami ni šale niti na nogometnem igrišču Obiskali smo Ženski nogometni klub Rudar Škale - Recept za dobro igralko je nogomet s fanti »Nogomet ni šala,« so besede Ane Kos, sekretarke Ženskega nogometnega kluba Rudar Škale. Pravilno ste prebrali: ženskega. Uspeh, želja, veselje, moč in talent spremljajo no-gometašice v klubu, kjer starost igralk pravzaprav niti ni toliko pomembna. Če kdo meni, da ženske ne znajo žoge spretno podajati ali preigravati, potem se moti. Včasih je veljalo, da so v velenjskem ženskem nogometnem klubu igrale predvsem domačinke, torej dekleta z območja Velenja, zdaj pa je stvar prerasla občinske okvirje. V ŽNK Rudar Škale so včlanjena dekleta tudi iz drugih občin. »In ključno je te igralke povezovati, takrat je vzdušje v ekipi boljše in temu sledijo tudi rezultati,« pravi predsednik kluba Herman Arlič. Z nasmehom se spominja časov, ko so ženske začele igrati: »Nekdaj smo v klub sprejeli vsako, ki je prišla in je želela igrati, čeprav vsaka talenta ni imela, ampak je z leti in s treningi postajala boljša. Danes so kriteriji višji. Ugled ženskega nogometa narašča, tudi znanje, zato danes v klub pridejo le najboljše.« Najprej so se dekleta ukvarjala V Sloveniji trenutno deluje 14 ženskih nogometnih klubov. Velenjski je eden najboljših. z malim nogometom, nato so v klubu videli, da so »punce« dobre, in so se lotili igre na velikem igrišču. Nato so se dobri rezultati kar vrstili - in še vedno se. »Uh, imamo dobre igralke,« še doda Arlič. Pomurske konkurentke Članice ŽNK Rudar Škale nogomet jemljejo zelo resno. Trenirajo štirikrat oziroma petkrat na teden po dve uri, pred začetkom sezone tudi dvakrat na dan! Ne glede na dobre uspehe svojo pot še vedno vidijo samo navzgor. Zadnje čase se jih na tekmah držijo bolj druga mesta, saj so njihove dobre konkurentke no-gometašice iz Beltincev v Pomurju, vendar je glede na treninge in voljo velenjskih rokometašic le še vprašanje časa, kdaj se bo slika na lestvici obrnila. V klubu so odprti za vsa nova sodelovanja, spodnja starostna meja za članstvo je 15 let, največji plus, ki šteje za vstop na nogometna igrišča, pa je talent, ki se nadgrajuje s trdim delom. In kaj je ženski recept za oboje? »Da od malih nog igrajo nogomet s fanti,« pravi nogometašica Lavra Zagajšek. Na treninge v Velenje se pridno vozi iz Šmarja pri Jelšah, a ji ni težko, ker jo nogomet veseli. In to se na igrišču vidi. »Igra s fanti te nauči moči in borbenosti. Torej ne boš pustil, da te v igri nekdo nadvlada. Boriš se do konca,« razloži Lavra. »Tudi na igrišču se opazi, katera od igralk je nogomet kdaj igrala skupaj s fanti. Takšne v tekmi ne pokažejo strahu, pri napadu so neizprosne, borbene,« dodaja Kosova. Da so »dekline« prave, je pokazala tudi tekma, na kateri so se pomerile s politiki oziroma poslanci. Ti so izgubili, kot bi rekel keks. »Saj so igrali dobro, nimajo pa ravno neke kondicije,« z nasmeškom pove Zagaj-škova. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Članice ŽNK Rudar Ška-le se bodo 26. in 30. oktobra pred kvalifikacijskima tekmama med Slovenijo in Nemčijo ter Slovenijo in Irsko v Celju pomerile tudi z njihovimi nogome-tašicami. Da ne bi slučajno mislili, da so tile moški politiki ali gospodarstvenikizmagali ... Če jim že protesti po Sloveniji ne dajo vetra, so jim ga dale nogometašice. (Foto: ŽNK Rudar Škale) Lavra Zagajšek. Čeprav si je lani med tekmo poškodovala koleno in bila operirana, je zdaj že na igrišču. Primerna ženska obutev za travo. Na nogometnem igrišču. Ženski nogometni klub deluje od leta 1983, odkar ga uspešno vodi predsednik Herman Arlič. Klub je danes znan kot ŽNK Rudar Škale. Nogometašice, ki so bile članice kluba, so v teh letih dosegale izjemne rezultate. V devetdesetih letih so bile vedno na lestvici najboljših v Slovenji, šestkrat so bile državne prvakinje v malem nogometu, trikrat v velikem nogometu, štirikrat pokalne prvakinje v malem nogometu. Leta 1993 so bile tudi evropske prvakinje delavske olimpijade v Nemčiji, dve leti zatem pa tretje na evropskih mladinskih igrah v Španiji. Leta 2008 je klub ponovno zaživel v vseh selekcijah, v sezoni 2009/10 je klub v državnem prvenstvu dosegel 4. mesto v 1. slovenski ženski nogometni ligi. 42 PISMA BRALCEV Prejeli smo Razprodaja Rimskih term Bo ponovno uspela velika prevara, se sprašujem ob objavi stečaja Rimskih term, d. o. o.? Cena znaša približno 12 milijonov evrov. Ta stečaj je zame največja razprodaja naravnega bogastva Slovenije. Ne smemo pozabiti, da so tu velik čudovit park, izjemno bogati gozdovi, senožeti, njive, bogati vrelci zdravilne vode - do 5 milijonov litrov dnevno, in izvir pitne vode, neokrnjena narava. Kdo so tisti, ki bodo vse to dobili za drobiž? Po moji oceni gre za več kot 500-odstotno znižanje vrednosti tega zdravilišča. Veliko zavajanj smo bili deležni zadnjih 22 let, ko gre za zdravilišče v Rimskih Toplicah (Rimske terme). Bodo uspeli tisti, ki že vrsto let čakajo, da si tu pozidajo svoje vile? O tem priča okrog trideset stavbnih pravic, podeljenih 2. 12. 2004. Tudi eden od časopisov je 22. julija 2011 o Rimskih termah v naslovu zapisal: »Fiktivni računi in hiše za direktorje.« V nadaljevanju pa: »Za projekt Rimskih term so naročali ogromne količine železa, ki ga sploh niso potrebovali ...« Šlo je za okrog 150 ton železa za gradnjo hiš. Navajal je tudi fiktivne račune, ki so bili izstavljeni ministrstvu za gospodarstvo z vprašanjem: »Kako je mogoče, da so državni uradniki potrjevali tako gromozanske račune in da pri tem niso postali pozorni na dvosmerni tok denarja med Tovšakovo in Brečkom ...?« (Direktorico Vegrada in direktorjem Rimskih term.) Časopis Finance je 8. 6. 2011 poročal o izdaji lažnih računov za 12 milijonov evrov, ki naj bi jih izdala bivša direktorica Vegrada in bivši direktor Rimskih term še pred začetkom gradnje term z namenom, da bi preslepila Evropsko unijo, čeprav delo, opisano v poročilih, še ni bilo opravljeno. Uradno poročilo za leto 1992 navaja odlično opremljenost tega zdravilišča, v to sem se prepričal tudi sam februarja 2000, ko smo si s strokovno ekipo ogledali zdravilišče. Zdraviliško in rehabilitacijsko dejavnost je bilo takrat mogoče obnoviti v nekaj mesecih. A za tem je sledilo uničenje brez primere. Poslanca DZ sta 10. 8. 2005 objavila: »Objekti so uničeni, večina opreme pa pokvarjene.« Je to dejanje v čast vladam RS? Odobravale so izdatna nepovratna finančna sredstva za to zdravilišče, tudi 2010. Vladna služba - S VRL 26. 8. 2010 navaja, da so Rimske terme dobile 5.081.594 evrov nepovratnih sredstev Republike Slovenije in še sredstva EU, ki jih bo morala RS vrniti EU. Gre za 6 milijonov evrov, piše v sporočilu o stečaju dne 13. 3. 2013. Bomo tudi tokrat davkoplačevalci plačali ceno teh dogajanj? Poleg tega gre tu za dodatno oškodovanje. Vlada je 17. 11. 2005 sprejela sklep, da RS z nepremičninami tega zdravilišča vstopa v družbo MRC (preimenovano v Rimske terme), in hkrati, da se te nepremičnine dajo v prodajo za 180 milijonov tolarjev, to je 742.270 evrov. Da je bila določitev te cene nezakonita, je ugotovilo tudi Računsko sodišče RS, ki navaja: »Določitev fiksne cene za nakup nepremičnin ni bila v skladu s 35. členom Uredbe o stvarnem premoženju; iz določil pogodbe ni razvidno, na katerih podlagah temelji ocena stvarnega vložka v znesku 747.270 evrov.« Ministrstvo za obrambo je za to ceno dalo v prodajo 232.115 m2 zemljišč in 10.544 m2 stavbnih površin v 16 objektih. Naj si tu dovolim primerjavo te cene z nakupom vladnega letala falkon 900 EX, ko je vlada dala na razpolago 35 milijonov USD, kot je zapisal eden od medijev. Bi bilo treba prodati dobrih 35 zdravilišč, kot te v Rimskih Toplicah, za eno vladno letalo? Nadalje je Računsko sodišče RS ugotovilo več kršitev Zakona o javnih financah (ZJF). »Lastninska pravica na nepremičninah je bila prenesena brez prej sprejetega posameznega programa prodaje, kar je bilo v nasprotju s 3. točko drugega odstavka 80.c člena ZJF. Prenos je bil opravljen v nasprotju s prvim odstavkom 80.f člena ZJF. Prenos lastninske pravice s sklenitvijo neposredne pogodbe je bil v nasprotju s četrtim odstavkom 80.f člena ZJF.« Računsko sodišče RS me je kot občinskega svetnika 7. 12. 2010 obvestilo, da v zvezi s temi kršitvami daje kazensko ovadbo. Ob teh dejstvih sprašujem, ali se želi s stečajem prikriti vse navedene kršitve zakonov, državo pa oškodovati za nekaj deset milijonov evrov. Ravno v času krize bi to zdravilišče lahko postalo osrednja možnost za povečanje zdravili-ško-turistične dejavnosti RS. Celoten zdraviliški kompleks v Rimskih Toplicah obsega 570.000m2 zemljišč. Bo vse to bogastvo prešlo v zasebne roke tistih, ki naj bi kupili Rimske terme na razprodaji in postali kritje za ogromno oškodovanje državljanov RS? MARJAN GREŠAK, vodja strokovne skupine za zdravilišče Rimske Toplice Laško Nesprejemljivo nadaljnje obremenjevanje Predlog Zakona o davku na nepremičnine, ki ga je finančno ministrstvo poslalo v javno razpravo, je samo še eno dodatno breme za podjetja. Nov sistem obdavčitev nepremičnin bo nadomestil sedanji davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Zelo zanimivo je, da tisti, ki smo od hiš plačali že davek za material, bi ga morali zdaj še na objekte. Vidi se, da je tistega, ki dela, treba dobesedno uničiti. Tako vsaj jaz mislim, če me kdo vpraša kot podjetnika, da takšen ukrep za slovensko gospodarstvo ni sprejemljiv. Če bo sprejet, bo to ukrep, ki bo še poslabšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Po mojem mnenju ni nepremagljivih ovir, da ne bi mogli zagotoviti hitrejše gospodarske rasti Slovenije. To bi morala biti prednostna naloga nas vseh, če se hočemo rešiti sami. Z resnim in odgovornim pristopom bi lahko izdatke zmanjšali za najmanj 30 odstotkov. Tega se ni nihče lotil. Povečanje prihodkov državnega proračuna in uravnoteženo državno bilanco moramo po mojem prepričanju doseči v največjem delu z gospodarsko rastjo. Dokler bodo obremenjevali gospodarstvo, gospodarske rasti ne bo, brez rasti pa ni izhoda iz krize. Znano je, da delujemo v regiji, od koder se lahko v 20 minutah pripelješ v tri sosednje države z manj birokracije, s prijaznejšo davčno politiko do vlagateljev ter cenejšimi zemljišči. Namesto da bi odpravila ovire, kaže, da želi država še tista domača podjetja, ki imamo nekaj socialnega čuta za ljudi in odgovornost do lokalnega okolja, pregnati v tujino. Naše podjetje plača za stavbno zemljišče Občini Šmarje pri Jelšah več kot dve sosednji vasi kmetov. Zato včasih pravim, da je problem, ker smo nekateri vsaj nekaj poskusili dokazati v življenju glede gospodarstva, in da bi bilo dobro, da bi se dobili z gospodi z občine vsaj enkrat letno, tako kot imajo navado drugje. Včasih je treba tudi kritike sprejemati za dobro, tako kot jih v našem podjetju. Nisem človek, ki bi samo kritiziral, vem pa, da je v gospodarstvu precej drugače kot na državni ravni. Pri nas podjetnikih je ali ni. Če ni, potem ni niti za preživetje in socialno varnost. Z malo neprevidnosti in malo manj sreče se vse lahko zruši. Mislim pa in se zagotovo ne motim, da če bi bili zaposleni na državni ravni plačani po uspehu, ne bi bilo krize. Res pa je, da mi »fizi-kalci« drugače mislimo kot nekatere gospe in gospodje. Zavedajmo se, da tista krava, ki jo slabo hraniš, počasi tudi shira in zato jo slabo molzeš. V naše podjetje prihajajo različni ljudje. Javljajo se za ogled našega podjetja iz tujine, raznih kmečkih krožkov, gasilskih društev, od šolarjev do upokojencev. Pred kratkim je bilo nekaj županov na ogledu našega podjetja in so dobili tako dober občutek, da so vsi ponudili zastonj parcele, urejene v njihovi industrijski coni, da bi le prišli do novih zaposlitev. Če pomislim, da bi se selili s Krpanovim podjetjem drugam, bi težko dobili takšen prostor, saj imamo trenutno 14.000m2 pokritih površin. Naše podjetje je nastalo v vasi Jazbina na kmetijskem območju. Bilo je bolj težavno graditi, ker je hribovito, je pa velika prednost, ker še imamo vedno možnost širitve in ne oviramo nikogar. Pohvaliti moram, da ni bilo nikoli problemov zaradi Občine Šmarje pri Jelšah, da je prisluhnila potrebam, ki smo jih imeli. Dodati pa moram, da se je pojavil plaz ob naši delavnici, ki je bil ocenjen na 148 tisoč evrov, odpravo le-tega smo morali sami financirati. Kar se mi zdi, da je malo čudno, da niso za vse enaki kriteriji. Država in tudi občine ponavadi vedno pomagajo pri sanacijah plazov. V našem primeru ni bilo tako. FRANC PIŠEK, direktor podjetja Vitli Krpan, Šmarje pri Jelšah Čistilni servis Čiščenje Aqua - učinkovito čiščenje in profesionalen odnos, Kako vam tati ko pomagamo? Izvajamo redna, občasna in generalna čiščenja: pisarniških in poslovnih prostorov, stanovanj, vzgojno izobraževalnih ustanov, trgovskih centrov in skladišč, hotelov in gostinskih obratov, garažnih hiš, industrijskih objektov, počitniških objektov, skupnih prostorov večstanovanjskih objektov itd. Preizkusite nas! Kontakti: tel. 041 515 233, mail: info@ciscenje-aqua.si web. www.ciscenje-aqua.si IME IN PRIIMEK NASLOV KONTAKTNA GSM/TEL. ŠT. E-NASLOV ZAPOREDNA ŠT. KNJIGE, ZA KATERO GLASUJEM MISEL, KI ME JE NAJBOLJ NAVDUŠILA Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do petka, 31. avgusta 2013 Izberite naj knjigo Poletne bukvarne! Objavljamo spisek knjig, ki smo jih novi narji naše medijske hiše v letu 2013 že pre brali in predstavili v rubriki Bukvarna. Glasovali boste lahko za knjigo, ki je navedena na spisku in jo boste tudi vi prebrali ter vas bo najbolj navdušila. Ni dovolj, da boste le označili zaporedno številko knjige, na kupon boste morali zapisati tudi misel, ki se vam bo najbolj vtisnila v spomin. Pri glasovanju bomo upoštevali le pravilno in v celoti izpolnjene originalne časopisne kupone. Izberite svojo knjigo iz spiska Poletne bukvarne Novega tednika Glasovanje se začenja! 1 ZAP. ŠT. AVTOR I NASLOV I PRIPOROČA 1. Alma M. Karlin Urok Južnega morja Biserka Povše Tašič 2. Arto Pasasilinna Prikupna struparka Saška T. Ocvirk 3. Berta Bojetu Filio ni doma Tatjana Cvirn 4. Dan Ariely Predvidljivo nerazumni Anja Deučman 5. Dr. Miro Cerar Pamet v krizi Ivana Stamejčič 6. Drago Jančar Severni sij Brane Jeranko 7. Florjan Lipuš Zmote dijaka Tjaža Branko Jeranko - 8. Franc Saleški Finžgar Sama Šplea Ožir 9. Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey Za ducat ceneje Anja Deučman 10. Gari Kasparov Kako življenje oponaša šah Urška Selišnik 11. Hans Hellmut Kirst Noč dolgih nožev Biserka Povše Tašič 12. Ivan Cankar Na klancu Simona Šolinič 13. Ivan Minatti Nekoga moraš imeti rad Urška Selišnik 14. Kathryn Stockett Služkinje Tatjana Cvirn 15. Kerstin Gier Klub vražjih mamic Saška T. Ocvirk 16. Lee Carroll The Journey Home (Potovanje domov) Simona Šolinič 17. Maruša Krese Vsi moji božiči Urška Selišnik 18. Mila Kočevar Bel oblak Saška T. Ocvirk 19. Nada Gaborovič Objokuj jutro Biserka Povše Tašič 20. Stephan S. Stepsky-Doliwa Sai Baba govori zahodu Biserka Povše Tašič 21. Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar Pod južnim križem Branko Jeranko 22. Zorko Simčič Poslednji deseti bratje Urška Selišnik 23. Žarko Lauševič Leto mine, dan nikoli Tatjana Cvirn PODLISTEK 43 zgodbe iz kamre # amra Vir: Vladimir Šlibar: Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje 2003. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (9) Pijače Na prelomu iz 19. v 20. stoletje med kmečkim prebivalstvom ni bilo veliko alkoholizma. Alkoholne pijače so ljudje uživali le ob posebnih priložnostih, na primer ob žetvi, porokah, cerkvenih praznikih, proščenjih ali tržnih dneh. Pijanost je bila na podeželju torej le občasno razkošje, v mestih pa je bil problem alkohola bolj prisoten, saj je bila tekoča pitna voda redka in tudi vodnjaki so bili pogosto okuženi. Normalno je bilo, da so zato prebivalci v primeru žeje posegali po alkoholnih pijačah - vinu ali pivu. Modernizacija prehrane je s sabo prinašala večjo porabo alkohola, širjenje alkoholizma pa lahko razumemo tudi kot senčno stran napredka v kmetijstvu, predvsem pri razvoju sadjarstva in vinogradništva. Ker je stare vinograde konec 19. stoletja uničila trtna uš, so začeli marsikje saditi samoro-dnice, saj za obnovo nasadov s cepljenimi trtami ni bilo denarja. Vina samorodnic večina ni želela kupovati, zato so ga pridelovalci največ porabljali doma. Mestna in trška smetana namreč nista želeli piti navadnih vin, ampak predvsem boljša buteljčna, pripeljana iz sosednjih vinorodnih območij, in šampanjec. Več piva kot vina Alkohol se je na podeželju kot hišna pijača uveljavil v 18. in 19. stoletju. Poraba na podeželju je v tem času zaradi rasti kupne moči ali zaradi vpliva mest naraščala, medtem ko je v mestih poraba vina začela upadati, saj ga je marsikje nadomestilo pivo. Njegova cena je bila namreč bolj stalna, medtem ko je cena vina rasla. Celje je imelo svojega prvega pivovarja že sredi 18. stoletja, proti koncu stoletja pa se je njihovo število pomnožilo. Med pivovarji so bili znani lectar I. J. Spreizenbart, zvonar I. Steinmetz in gostilničar Fischer. Največja pivovarna je bila v današnji Gosposki ulici in je obstajala do leta 1873. Pivo so v 19. stoletju varili tudi drugod; v Laškem, v Hudem Grabnu pri Dobrni je imela nekaj časa svojo pivovarno gospoščina Dobrna, v Žalcu pa je leta 1842 pivovarno ustanovil F. Žuža. Na podeželju se je v začetku 20. stoletja močno razširila navada kuhanja piva za domače potrebe. Kuhali so ga tudi delavci, saj je bila Savinjska Steklenica za vino dolina tedaj že znana po kvalitetnem hmelju. Domača priprava piva je cvetela, dokler ni v dogajanje posegla država in kuho obdavčila. Tudi otroci so pili alkohol Razvoj sadjarstva v regiji je spodbudil tudi porabo žganih pijač, zlasti sadjevca. Vrč za vodo in steklenica Niso ga pili samo na podeželju, na primer v Zgornji Savinjski dolini, kjer zaradi geografskih možnosti in propada vinogradništva ni bilo druge izbire, ampak tudi v mestu, saj je bila njegova cena nižja od cene vina. Veliko so ga stočile tudi gostilne, kjer so se po končanem delu ustavljali delavci, medtem ko so splavarji, ki so se v Celju ustavljali po končanem prvem delu poti, pili cviček. Vino in žganje sta bila v mestu in na podeželju vedno prisotna tako pri delu kot družabnem življenju. Pili niso samo odrasli, ampak tudi otroci. Iz dokumentov izhaja, da so neki starši v Gaberju dali otroku piti Vir: Vladimir Šlibar, Ku-harca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje 2003. toliko vina, da ga je zaradi pijanosti zadela kap. Stanje vsesplošnega pitja je polagoma postajalo alarmantno, zato se je začel razvijati boj proti alkoholizmu. Odmev tega boja so bile brezalkoholne pijače, ki so začele prihajati v ponudbo gostiln in restavracij. Prvi med njimi je bil prav gotovo malinovec, kmalu za njim pa šabesa in kraherli, saj smo imeli v Celju, Žalcu, Mozirju, Slovenskih Konjicah in tudi drugod polnilnice teh brezalkoholnih pijač in sifona. Z urejanjem vodnjakov in vodovodov je postajala tudi voda v Celju za pitje primernejša, poleg tega je v uporabo vedno pogosteje začela prihajati tudi kisla voda. Pretirana poraba alkohola je tako v mestu kot na podeželju vedno bolj postajala le še odraz socialnega stanja. wmwiwjii! živite ceneje! ! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI piMZMiO/ ^V&vona/ SKINAUT SMUČARSKAŠCLS iinfonnitijt W1616W Gabersek Milan *. I ill THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA 1 WELLNESS | KONGRESI rrpfr— lesnina. [xxxB h