Štev. 1. V Mariboru 1. januarja 1885. Tečaj XIX. List ljudstvu v poduk. shaja muk ietrtek In volja > pfiitnlno vred In v Mariboru t puiiljn-njem na dom ia eelo leto J gM., u pol leta 1 *ld 60 kr., ta ietrt leU 80 kr. — Naročnina so poiilja oprarnlštTi v dliaakom semenišču (Kn»t>enseminar). — Deležniki tkkovnoifa druitva dobivajo list brei pcsehne naročnine. Pos.mfsn. liste prodaja knjigar Novak na velikem trgn po 5 kr. — Uokopisi a» ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo, mnanila le plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Vabilo k naročbi. 3J „Slovenski Gospodar11 prične z novim letom svoj XIX. tečaj. Dosedanji p. n. prijatelji, naročniki, drustveniki „ Tiskovnega društva" so proseni, da mu zvesti ostanejo se zanaprej ter naročbo svojo ob pravem času ponovijo in listu pridobijo novih naročnikoA List bode izhajal s prilogami in stane za celovito 3 ji., za pol leta 1 fl. 60 krza četrt leta 80kt. jVa-gT Stare naročnike prosimo zaradi polaj-sanja našega dela dosedanjo tiskano adreso na, poštno nakaznico prilepiti, ali pa vsaj tisto številko nam naznaniti, katera se na vsakej adresi na desni strani tiskana nahaja. Onmiiistio „sIot. Gospodarja". Osmi občni zbor Slovenskega drnštva. (V Mariboru 28. dec. 1884,) Vkljub snegu in sploh slabemu vremenu došlo je v čitalnično dvorano tudi zunanjih društvenikov: zlasti od sv. Ane, sv. Petra, Ja-renine, Hoč. Črešnovec, Hošnice, Poličan. Iz Konjic bil je g. dr. Rudolf, iz Celja deželni poslanec g. Mih. Vošnjak navzoč. Vlado je zastopal g. Kankowsky, c. k. okrajni komisar, kateri, od predsednika g. Simona predstavljen, bil je z živio-klici pozdravljen. G. Ivan Dečko kot tajnik poroča o letošnjem delovanji Slov. društva, ki je bilo izredno živahno, krepko, srečno in s sijajnimi zmagami pri volitvah za deželni zbor štajerski venčano. Gr. dr. Jarnej Glančnik poroča kot denarničar ter izpovž, da je društvo imelo 547 fl. dohodkov, 441 fl. stroškov in torej v blagajnici še 106 fl. 48 kr. Sedaj spominja se g. predsednik nam letos umrlega odbornika, g. dr. Antona Prusa, omenja pohvalno njegove zasluge za narod slo- venski, za naše društvo in ga priporoči hvaležnemu spominu. Vsi navzoči vstauejo ! Zatem govori g. dr. Gregorec o političnem položaji Slovencev, osobito štajerskih. Nadejali smo se 1. 1879, ko je nemško-liberalna stranka v državnem zboru večino zgubila, da bode sedaj se začel 19. člen osnovnih pravic o jed-nakopravnosti povsod djanjski izpeljevati, tudi na Slovenskem. Toda to se ni zgodilo, od naših nadejanj 1. 1879. se je malo "izpolnilo ali čisto nič; politični položaj naš je glede uspehov sedaj slabši nego pred 6 letmi. To nas pa ne sme plašiti, kajti vkljub temu smo Slovenci, tudi štajerski, sedaj močneji in krepkeji, kakor 1. 1879. Da se političnej jalovosti zanaprej ognemo, treba, da smo vsi Slovenci složni, da postopamo s primorskimi in dalmatinskimi Hrvati v državnem vzboru vzajemno in skušamo tako s pomočjo Cehov, Poljakov in nemških konservativcev si priboriti, česar potrebujemo. Složnosti slovenske, vzajemnosti slovanske je treba, sicer bodemoSlovani avstrijski le ogromno večino vojaških in davkovskih bremen nosili, veljali pa malo ali nič. Sprejete so bile zatem doli sledeče resolucije ali sklepi. G. Miha Vošnjak je zboru naznanil veliko veselje Slovencev v Celji, ko so 19. avgusta po telegrafu izvedeli nepričakovano in sijajno zmago slovensko v Maribora ter nasvetoval izreči duši vsej volilnej agitaciji, g. dr. Radaju, najiskrenejšo zahvalo naroda slovenskega. Nasvet je bil z živio-klici sprejet. G. dr. Radaj se zahvali ter izjavi, da bode vselej se rad boril za pravice Slovencev in tudi za bližnjo volitev v državni zbor stopil na čelo volitevskim skrbem. Zatem vršile so se volitve v odbor društveni za 1. 1885. Bil je izvoljen enoglasno v predsednika zopet g. Paul Simon, na mesto umrlega g. dr. Antona Prusa pa v odbor njegov brat g. Dragotin Prus, po nasvetu g. dr. Rudolfa v Konjicah, na mesto g dr. Domin- kuša pa g. Jožef Rapoc, drugi odborniki so j ostali. Za namestnike so izvoljeni g. dr. Ferk, Alojz Velebil od sv. Petra in g. Ludvik Kres-nik iz Crešnovec. S 3kratuim živio svitlemu cesarju sklene predsednik 8. občni zbor Slovenskega društva. Resolucije. 1. Slovenci avstrijski nosimo ogromno večino vojaških in davkovskih bremen in potrebujemo v svoj duševni in gmotni napredek djanske jednakopravnosti svojega jezika v šolah, uradih in javnem življenji. 2. Slovensko društvo konštatuje v svojem občnem zboru dne 28, t. m., da se je za djansko izpeljavo v 19. členu osnovnih pravic nam zagotovljene jezikovne jednakopravnosti pri nas Slovencih in sploh Jugoslovanih v zadnjih 6 letih malo ali nič ni zgodilo Posebno težko še zmiraj pogrešamo: slovenskih stolic na graškej univerzi, paralelk na slovenskih gimnazijah, slovensko učiteljišče v Mariboru. 8. V dosego djanske jednakopravnosti smatramo za neobhodno potrebno, da Slovenci od Trsta do Mure in Rudolfovega do Belaka v prihodnjih volitvah za državni zbor izvolimo takšnih poslancev, ki bodo, zraven koristi svojega volilnega okraja, gledali tudi na koristi celega naroda slovenskega in vstopivši s primorskimi, isterskimi in dalmatinskimi Hrvati v poseben klub skušali nam priboriti naše narodne pravice v vzajemnem postopanji s češkim, poljskim, rusinskim klubom in nemškimi konservativci. 4. Brezobzirno za nas Slovence žaljivo postopanje nemško-liberalne večine v zadnjem zborovanji deželnega zbora štajerskega nam je nov dokaz, da ondi nimamo pravične ocene naših narodnih tirjatev pričakovati ter smo prisiljeni iz nova zahtevati v Spomenici do visokega ministerstva znotranjih zadev kot potrebno izraženo ustanovitev namestnijskega oddelka za spodnji Stajer v Mariboru ali Celji. o. V deželnem šolskem svetu v Gradci Slovenci nismo zastopani in je sploh tako sestavljen in očivestno odobrava in podpira našej slovenskej narodnosti sovražne težnje nemškega šulvereina, da ne moremo pričakovati od njega uspešnega delovanja našej slovenskej narodnosti na korist v smislu tiste jednakopravnosti. katera je našej materinščini v 19. členu državljanskih pravic slovesno zajamčena. 6. Slov. društvo sklene prošnjo poslati državnemu zboru, naj bi se za spodnji Stajer v Mariboru ustanovila trgovinska in obrtna zbornica. 7. Občni zbor izreče nujno željo, naj vsi spodnje-štajerski trgi, ki še ne volijo v mestnih skupinah, prošnje nemudoma odpošljejo dr- žavnemu zboru, da bodo vsprejeti v dotično mestno skupino. Pijančevanje najhujša dača, katero si ljudje sami nalagajo. Vojaštvo stane vsako leto silno veliko denarjev, katerih si morajo davkeplačilci od ust pritrgati in državi za njeno varnost žrtvovati. Vse države po Evropi so silno orožane. Odložiti orožja ne more nobena, ako vse ne odložijo. To pa bi mogoče.bilo le, ako bi si namesto s krvavim klanjem narodi svoje prepire po razsodnej sodniji, katerej bi papež lehko predsedoval, razsojevati dajali. Dokler se to ali kaj podobnega ne zgodi, trpeli bodemo silnih stroškov za vojaštvo. Vendar vsi vojaštvenski potroški so skoraj neznatni, ako jih primerjamo stroškom, katerih imajo pijanci za upijančljive pijače. Številke nam to pojasnijo. Francozi potrošijo za vojake vsako leto 600 — 700 milijonov frankov. Toda za gašenje silne žeje potrebujejo 1800 — 2100 milijonov frankov. Angleži tudi močno pijejo. Njihovo vojno brodovje, ki jih dela gospode na morji po celem sveti. stane vsako leto 660 milijonov frankov. Pijanci njihovi potrebujejo mnogo več, 1. 1882 so zapili 2520 milijonov frankov. Zastran pijančevanja so posebno Nemci na glasu. Belgijanci imajo pregovor : pije kakor Nemec, in Italijan pravi: e inebbriato come un Tedesco t. j. pijan je kakor Nemec. Številke potrdujejo ta pijani slovos. Kajti nemška strahovito močna vojska stane na loto 500 milijonov frankov, a veliko več zapijejo nemški pijanci, namreč 22o0 milijonov frankov. Na vsakega Nemca povprek pride uže po 13'/, litra šnopsa in 86 litrov piva. Sploh dokazano je, da evropski narodi, to pa oni, ki svoje omike sami nikoli prehvaliti ne morejo, veliko več denarjev zapijejo, kakor za vojake potrošijo. Dokazano torej tudi je, da je davek res silno velik, kateri si ljudje zavoljo svojega pijančevanja sami nalagajo. Žali Bog so tudi pri nas začeli ljudje silno pijančevati in zlasti nesrečni šnops v sobe ulivati. Za duševni in gmotni blagor narodov vneta katoliška duhovščina si prizadeva pri nas pa tudi drugod z verskimi in nravstveni sredstvi v okom prihajati, zlasti s sv. misijoni, društvi v pospeševanje treznosti. Tudi zdravniki, kolikor jih jo za blagor ljudij res zavzetih, odsvetujejo povsod od pijančevanja. Kden iz mej takšnih vračnikov je slavni Kiohardson, ki pravi: „ako zdrav človek stoji, udari žila 74krat, če so vsede na stol, 70krat,, če se pa uleže, 64 krat. Ivo se tedaj zvečer spat vležemo, umiri se srce toliko, da žila samo po 04 krat udari v minuti, torej po lOkrat menjo kakor če po dnevi hodimo in delamo. To stori v 1 uri po 600 udarcev in v 8 urah po 5000 udarcev menje. Tako se srce spočije v noči, da človek potem zdrav in krepek po dnevi lehko dela. Vendar to se godi le, ako trezni v posteljo prihajamo. Drugače je, če se upijanimo pred spanjem. Tedaj srce ali žila no stori po 10 vdarcev v minuti menje, ampak več. tako da jih v 8 urah pomnožimo za okolo 15000. Ubogo srce se ni spočilo, ampak se po noči čezmerno utrudilo. Zato pa človek drugi dan komaj iz postelje vstane, je ves utrujen, za nobeno delo ni sposoben. Pravijo, da gu lasi bolijo, v resnici pa je srce zdelano. Sčasoma se tako zdela, da mora človek začeti hirati in naposled pred časom — umreti." Gospodarske stvari. Podiranje dreves. Ni vse jedno kedaj drevo poderemo, da iesa dobimo. Marveč gledati je v kaj hočemo dobljeni les porabiti, namreč ali nameravamo sploh kos gozda posekati in zemljo za kaj druga prirediti, ali želimo lesa za stavbe, za žaganje desek, ali samo za kurež. Tudi je ozir jemati, ostane li podreno drevje več časa v gozdi ali se precej poseka in zloži, da se hitro posuši. Drevesa niso vselej jednakomerno vla-žasta, na kar je tudi gledati, kedar jih pose-kavamo. Pozno jeseni in po zimi drevesa "mirujejo ali spijo, sok se v njih ne pregibava in ne pretaka in so menje napolnjena z vlago in mokroto, kakor spomladi in po leti. Zato se jeseni in po zimi vsekani les hitreje suši, ker ima menje vlage in mokrote izhlapiti Vsled tega pa takšen les tudi menje trohni. Kdor tedaj želi, da mu les mogoče dolgo netrohnen, trpežen ostaja, ta mora dotična drevesa pozno jeseni ali po zimi sekati. Drevesca pa za štange, ki se imajo obeliti, sekajo proti spomladi, ko sok uže kroži, ker se tako skorja leži lupiti da. Les za obroče, katerim skorje ne olupijo, sekajo le pozno jeseni in po zimi, ko se skorja trdno drži. Drugače je z borom, smreko, čegar skorjo hočemo za čreslo odlupiti To posekamo po leti, ko še raste. Ako pa jej skorjo pustiti hočemo ter želimo, da se njeni les hitro suši, pustimo posekano drevo ležati, dokler mu igličje ali šilovje ne odpadne. Nekateri posekavajo gozde tako, da želijo, naj bi iz zemlje zaostalega štorovja pognalo novih dreves. Tudi za to delo sodi naj bolje pozna jesen in zimski čas, kajti sedaj bodo štori najkrepkejših mladik poganjali. Po leti posekanih dreves štori nikoli tako lepega mladega lesa ne požen<5. Kedar pa hočemo kako drevje, grmovje posekati in zemljo vsega kore-ninja očistiti, tedaj moramo se tega dela po leti poprijeti. Kajti v tem časi najleži korenine uničimo. Vrbinje ali bekovino za košarje porezavajo rano spomladi; ker je takrat šibje najlepše in tudi vrbe najmenje škodo trpijo. Mnogi jemljejo tudi na mesec ozir, ter drevesa le starega sekajo, ako hočejo les rabiti za stavbe, deske, mladega pa, če hočejo gozd izruvati in zemljo v njivo, vinograd, vrt obrnoti. Vendar zopet drugi tajijo vsako upli-vanje meseca na rastlinstvo ter jim je vse to le — prazna vera. Vsakako še reč ni dovolj jasna! Kmetje so hudo zadolženi, zlasti nem ški vkljnb hvalisanej nemščini. Tako pride na enega kmetskega človeka na Tirolskem dolga 253 fi. v Salcburškem in spodnjej Avstriji 249 fl. Štajerskem 213, gornjej Avstriji in Koroškem 213, na Kranjskem, kder je nemška kultura ljudi vendar menje oblizala, pa 135 fl. Pomologično društvo, kateremu veleza-služni načelnik je grof Henrik Attems v Gradci, zborovalo je tam meseca novembra in sklenolo izdajati poseben list sadjarstvu v prospeh. Dohodkov je imelo 637 fl. stroškov, 442 fl , ostane torej v blagajnici 194 fl. Več v posebnem sestavku. Sejmi. 2. januvarja Buče, 5. januvarja Maribor, 12. jan. Smarije, Planina. Dopisi. Iz Maribora. (Čitalnica, smrt, o d r-tija, bo žični ca.) Čitalničnega občnega zbora udeležilo se je precej čitalničarjev. G. predsednik dr. Orozel pozdravi navzoče v daljnem govoru, se zahvali odbornikom za vrlo sodelovanje zlasti pa g. pevovodji, ki je osuoval pevski zbor. Tajnik g. Strašek poroča, da štejemo sedaj 69 čitalničarjev, da se je z gospo Šrameljnovo sklenola nagodba proti '/3\etnej odpovedi, čitalnica se je udeležila Sokolske svečanosti v Mozirji. V odbor za 1. 1885 izvoljeni so gospodje: dr. Orozel, predsednik, J. Strašek tajnik, Jož. Rapoc, denarničar, dr. Pekolj. dr. ¡Sernec, dr. Grlančnik, dr. Ipavc, dr. Mlakar in J. Vrančič, odborniki. — Umrl je znani pozla-tar A. Kotnik. — Sodnija prejela je 71 letnega Eichholzerja zaradi oderuštva, ker je po 20— 50% iztirjeval: dobro bilo bi, ko bi prejeli ptička, ki z denarjem nekega vinotržca baranta, menda mu mešetar več obresti donaša, nego vinska trgovina! — Šolske sestre priredile so otročičem lepo božičnico in odlično občinstvo razveselile z lepim igrokazom, katero so deklice izvrstno igrale. Navzoči so bili tudi Njih ekscelenca milostljivi knezoškof in mestni župan. Iz Celja. (Ministerski list — župan M alle — šolski svet — božičnica.) Justicno ali pravosodno ministerstvo začne z novim letom izdajati poseben list: „Verordnungsblatt des Justizministeriums". Naročnina 2 fl. pošil ja se na adreso: k. k. Hof- und Staatsdruckerei, Wien, I. Singerstrasse, 26. List bo važen ne samo za sodnike, juriste, ampak tudi za občine, ker bode naredbe ali zaukaze donašal justičnega ministerstva do nižjih sodnij, ki obveljajo v hipu objavljenja. Nadejamo se, da se priobčijo tudi naredbe gledč na rabo slovenščine pri sodnijah, katere se sedaj tako tolmačijo, da nam Slovencem skoro nič ne koristijo, zlasti štajerskim. Na Kranjskem n. pr. vsprejemajo vvzemljiščne knjige slovenska vknjiževanja, na Štajerskem jih pa vselej prestavljajo na nemško. Sploh opozarjamo občinstvo na gori omenjeni „Verordnungsblatt". — Zupan okoličanske občine, g. Mallč. je županstvo položil. Novi okrajni šolski svet ima sicer nemško-liberalnega načelnika (Mravljaka, ker je pisač Stibenegg propal) toda večina je slovenska. Slovenci so namreč 4, liberalci pa 8, ker načelnik ne glasuje. Živeli Slovenci. — Bo-žičnica kat. podp društva se je krasno obnesla, gospa baroninja Regina Vlašičeva je razdelila darov vrednih 300 fl. No, Rakuschevci, ali društvo ne stori nič za deco, kakor ste nedavno žvekali? Več v „Cerkveni prilogi"! Od sv. Martina na Pohorji. II. v (S a d nemško-liberalnega šuntanja). Snopsa pijanej druliali reče Štefan Vrečko: „zdaj se bomo notri (v Spesovo krčmo) zagnali, da bomo podrli mizo in vse vkup, da Radaj ne bo prid-goval". Nekdo dostavi: „tepsti jih ne smemo, pa suvati jih moramo", a zopet drug reče: „le po njih, pa natolčt". Na to sklene dr. Radaj zborovanje pretrgati, zapusti krčmo in odide s spremljevalci, a za njim pritiska druhal kamenje pobirajoč, V tem hipu stopita zmes žan-darja Šimon Štrucelj in Mih. Belšek in zabra-nita nadalejšnje nadlegovanje mariborskih gospodov. Žandarja pa ostaneta v št. Martinu, ker je okolo 200 ljudij po krčmah se potikalo in se je neredov bilo bati. Bila je 10. ura predpoldnem. Res začneta se Fr. Rebernik in Jurij Koren pred Spesovo krčmo klofutati pa sta pristopivšim v žandarjem rekla, da sta le „špas" imela. Žandarja odideta v občinsko uradnico in sedaj je 2 uri mir. Le Štefan Vrečko hodi od krčme v krčmo, plačuje vino in išče prepirov. Pri Pliberšeku razžali Jero Kapunovo, ki mu s klofuto vrne, na kar Štef. Vrečko kamen pobere in Jero po glavi udari, da jo kar kri polije in pretrga židani robec. Župan Bojtinski, Fr. Žigart, naznani to žandarjema, ki takoj prideta in Stef. Vrečkota v občinsko kajho ženeta. Imela sta do tega oblast od svojih višjih. Pijanci zapazijo to iz Spesove krčme in Janez Vrečko zavreši: „branimo ga". Vse hiti tavun, tudi župan Ant. Vrečko pa neče dati žandarjem ključa od kajhe, Stef. Vrečko se vrže na tla in se brani na vso moč kričajoč: „pomagajte mi, ne pustite bezicerja žendarjem zapreti". Ob enem upije Jan. Vrečko „branimo ga, udarimo po žandarjih, ubijmo jih" in M. Brentuša: „le nad žandarje", župan A. Vrečko pa z očmi treska in miga, naj pomagajo. Ko se druhal bliža žandarjem, obrne se Š. Štrucelj, napne puško, ki pa naglo sama sproži, kar ljudi malo splaši. Žandarja zgrabita Stef. Vrečkota in potisneta v občinsko pisarno. Toda za njima vdere vsa druhal upi-jajoč: „ubijte žandarje" in Janez Vrečko, M. Brentuša, Seb, in Jur. Sorko pa Hochler trgajo žendarjem puške iz rok, S. Štrucelj padne na eno koleno in Štef. Vrečko mu zbeži s pomočjo župana Vrečkota v Spesovo krčmo. (Dalje prih.) Iz Ljubljane. (Matičarjem in prijateljem Matice na znanje.) Takoj po božičnih praznikih prično se razpošiljati društvene knjige za leto 1884. Udje dobč troje knjig, namreč: „Letopis" za 1. 1884., „Črtice duševnega žitka štajerskih Slovencev" in „Lovčeve zapiske" II. del. Ob jednein z oddajo knjig letošnjega leta se bo, kakor se godi to pri družbi sv. Mohora, pobirala od društvenik ov tudi udnina za prihodnje leto, da bo odboru slednjič možno, vzdržavati red v izdavanji knjig. Le na ta način je mogoče o pravem času zvedeti pravo število plačujočih (in le na te se more Matica ozirati) društvenikov in določiti, po koliko iztisov naj se posameznih knjig tiska. S tem bo ustreženo obema: društvenikom, da pridejo poprej do svojih knjig, odboru pa, da ima manj truda in sitnosti. Pri tej priliki se slovensko občinstvo opozarja tudi na bogato matičino književno zalogo, obstoječo iz društvenih knjig pretočenih let, katerim se je kupna cena znatno znižana, posebno na „Spomenik", najlepšo v slovenskem jeziku tiskano knjigo, kojega hrani Matica še do 500 izvodov in kojemu se je kupnina tudi znižala. S kranjsko-štajerskih liribov. (Nekaj dobrih nasvetov) Na Slovenskem še vse preveč nemškutarimo, da bi tujec mislil, da tukaj Nemci prebivajo. Proč torej z nemškutarijo. Naj vsak tujec precej na prvi hip vidi in čuje, da je na Slovenskem. Trgovci, obrtniki si naj spravijo slovenske štampilje, firme, pečatnike, kuverte, tablice, napise. Občinski in okrajni uradi naj uradujejo slovenski, notarji in advokati naj pišejo slovenske vloge. Saj imamo do vsega tega pravico v 19. členu osnovnih pravic. Slovenec ne velja pred Bogom in zakonom menje kakor Nemec; le če se sani zaničuje, postane „podlaga tujčevi poti" kakor naš slavni Ko-seski piše. Naposled še svetujem našim gospodarjem, naj si za novo leto priredijo „Zapisne knjižice". Na eni strani naj po vrsti zapisujejo dohodke, na drugi pa stroške. Tako bodo ob leti videli, gre li gospodarstvo naprej ali nazaj, in kde ter lehko krenejo drugo pot. Za umno gospodarstvo jo to potrebno. Veselo novo leto! G. Križnik. Iz Škal. (Prepiri z gr a j ščak o m ) Iz DuDaja smo dobili novega grajščaka, rodom Juda Marsikaj se je spremenilo. Enkrat se nam po graj-ščinskem povsod pobirajo brvi in mostiči čez vode, da ne moremo lehko ob nedaljah in praznikih v cerkvo. Prišlo jo uže do raznih tožeb. Prej tako ni bilo. Na dalje opazujemo, da so na grajščinskom ob nedeljah in praznikih dela. Tako so dno 21, grudna t. 1. na kvatorno nedeljo tesarji tesali, kar so mogli. So li toti tesarji tudi Judje ? Ne, ampak so kristijani po kakšni, ki ne marajo za božje in cerkvene zapovedi. To je res žalostno. Želimo, da se poboljšajo. Sest dni slobodno tesarijo, v nodoljo in praznik pa 110. Cujemo, da tudi družina na .Judovskem gradu je krščanska pa ne vidimo nje veliko v cerkvi božja. 0(1 Nove cerkve. (Popravki.) V članek o zvezi novocerkovske fare s Strassbur-škim kapitelnom vrinole so se nektere bistvene pomote, ktere treba popraviti. „Schvvarc" se doslej niso nobeden tamošnji farni predstojnik pisali, ampak Jan. And. Sevarc, živeli so tam pred 200 leti. Izostala je enkrat besedica „krški" (knezoškof), ki nam naznanja, da „krški" mil. knezoškof oddajajo Strb. kanoni-kate. Poslednjič se je en stavek celo zmedel. „Proštija" združena je z 1 kanonikatom kršk. stol. kapitelna. „Dekanova prebeuda pa ostaja izpraznena." Interkalarni dohodki utegnejo z lepim p. n. Strassb. kapitelnu pripasti. J. V. Politični ogled. Avstrijske dežele. Ministerstvo je volitve za trgovinsko in obrtno zbornico, ko so Cehi ravnokar zmagali, neveljavne proglasilo. Cehi hočejo baje pritožiti se pri upravnem sodišči. — Liberalci silno delajo, da bi jihovi kandidati zmagali pri vo-litvi za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradci. 1'csebni odbori lovijo trgovce in obrtnike, načelnik odboru v Mariboru je Pfriemer, t Celji Lutz, Or-moži Kautzhammer, Ptuji Sehulfink, Ljutomeru Steyer, Brežicah deli Cott, Laškem Larisch, Slov. Gradci Bouvier, Slov. Bistrici Stieger. — Judovsko-liberalno mešetarstvo in proti krščansko goljulho trženje pouzročilo je velik nemir mej trgovci, povsod same goljufije, samoumori in kride. Tudi v Ljubljani imajo take nedostatke. Eskomptna banka po-tegnena je v Thinkelnov konkurs z 250.000 il. a sedaj jej še njeni uradnik Zenari ukrade 100.000 (1. hoče ubežati pa ne more in se ustreli. Veliko trgovcev, cele rodbine so v nevarnosti, nek Stoki zgubi 25.000 ti. Tako se liberalci sami uničujejo. Zenari in Stöckl sta pristaša nemško-liberalne stranke. — Na Moravskem so na novega leta den pri vseheerk-vah eno uro s vsemi zvonovi zvonili v znamenje, da se začne lOOOletnica smrti sv. Metoda. — Baroninja Beyer snuje zavetišče v Celovci za nesrečna, spri-dena dekleta; veseli nas čuti, da je svitla cesarica in več princesinj položilo lepih darov za novi zavod. — Hrvatski sabor zboruje v Zagrebu, tudi Starcevičijancem je uhod dovoljen pa jih ni. Vnanje države. Rusi nameravajo svojo upravo prenarediti, pa kakor so pri nas konservativci in liberalci tukaj si navskriž, tako tam reakcijonarji in naprednjaci. Razven Batuma otrjujejo s silnimi šancami Busi tudi Kars in Mihajlov. — Nemški kancelar Bismark namerava baje odpotovati v južne kraje, v Egipt ali celo Madeiro, otok v Atlantiškem morji; pravijo tudi, da mej potovanjem obišče Pariz, ker hoče Francoze vsakako potolažiti. Če je res, potem bi to kazalo, da pride mej Nemčijo in Angleži naposled do resnobnega razpora; kajti Francoze zamore Bismark le proti Angležem rabiti, ker bi nemško brodovje združeno s francoskim bilo angleškemu kos. — Italijanska vlada pošlje v afriško Kongo deželo lepa dva parnika, ki peljata seboj 300 mož in 8 kanonov — Papež Leon XIII so pisali ruskemu carju zavoljo katoliških Poljakov in Rusov ter ob enem omenili lOOpietnice sv. Metoda. Kardinal Konsalvini je umrl. — Črnogorci in Albanci so se sprli zavolje ribljenja več Črnogorcev je ranjenih. 20 Albancev vsnutenih. — Strahovit potres razsaja v Španskem (ob enem sunilo je tudi v Terbiži rta Koroškem in Zagrebu), v pokrajini Andaluziji ubilo je 200 ljudij, Granadi in Malagi 266, polovica prebivalcev v Albanueli je vsmrtena. mesto Alhamaje razdrto. 300 ljudi končanih; stolne cerkve v Sevili, Granadi in Giraldi so močno poškodovane, To je strahovita novica. Za poduk in kratek čas. Trdnjave pod Pohorjem in za Dravo. II, Srce mi je veselja igralo, ko izvem, da so omahljivega, skrivnega, pretegnenega streljača posilinemška lepoživotna „frava", se dali zapisati v bukvice nemškega šulfereina Podajmo se naprej do pete trdnjave. Ta je uže grad. Na eni strani je okovarjen od farofa, na dragi ga zakriva konjsk hlev. In streljač? On je v lice kosmat, kakor lisica od zaja. Pa ne zna nič streljati, ker v šulfereinski kosami še ni „turnusa" napravil. Tudi vedel ni, v kakšne bukvice se je zapisal on in njegova „fravica". Zatorej sem mu ves klavern djal, naj v božjem in svojem imenu iz šulfereiuske kože smukne, dokler je mlad, kajti v starosti se bo težko naučil po nemškutarsko streljati, ako se v mladosti ni. Pritrdil mi je, da rad to stori, prvič, ker ima krčmo, drugič, ker mora vsako leto goldinarček dati za stavljenje šul-vereinskih šol. Naročil se je na „Gospodarja" tistega, ki v Mariboru vsak četrtek beli (lan zagleda, od katerega se baje govori, da je nem-škutarjem punčica v očesu. Šesta trdnjava. Ta je pač zanimiva. Ona ima naprej vrt, in streljač hodi z nabito puško pri zaprtih dverih ven in notri. Akopram jaz nemškutarijo posebno ljubim, sem vendar enkrat v to šesto trdnjavo šel, v nji prebivajo-čega nemškutarskega streljača gledat. To je bilo tako. Rekli so ljudje, da je ta šesta trdnjava kristijanska, če tudi z nemškutarskim maslom žgauke belijo. Jaz sem tudi kristijan in se napravim nekega jutra v le to trdnjavo. Poskusim, duri takrat niso bile zaklenjene; prav na ozko odmaknem zapah in se zmuznem čez prag v vežo, tiho, da me niti miš ni čula. Hišna vrata odprem in stopim pred streljača. On ti je hrust, da malo para. Ima barvlse pod nosom in preko ušes in tako lisičje gleda, da bi se človek v njega kar zaljubil, ako bi se mu hlače no tresle. Tudi meni ni bilo kaj po volji, ko je me tako gledal. Ker sem mu na nosu bral, kar je v srci mislil, zato sva bila kmalu pri kraji. Ko nekaj zaropočeva, nekaj pošepe-čeva, nekaj pomolčiva, sem se mu poklonil in on meni hrbet obrne v znamenje, da je „audi-jenca" končana Pa sem se mu bil vendar prikupil : skoraj da mi ni dal „forel" ali posterv za Ožbaltsko nedeljo in bi mi jih dal, ko bi jih sam ne jedel. Sedma trdnjava. Kakšen je streljač ? Ta je že star in pravijo, da se je prav na stare dni naučil po nemškutarsko streljati in plesati. Jaz ne vem, le to moram reči, da po nemškutarsko hudo, hudo gleda. In kar je tudi nekaj: ta streljač je boter vseh nemškutarjev. Kako to? Hočemo brez ovinkov razodeti. Odkar je streljač bil v nemškfttariji krščen, je s takim ognjem začel v nemškutarsko-libe-ralni rog piskati, da so ga njegovi sobratje in sostreljači izvolili za botra. Vsakokrat, ko je birma novih šulfereinskih udov, tudi naš streljač spolnjuje ondi svoje botrove dolžnosti. Reč je taka. Ako se kdo zapiše v šulferein, se vsi streljači zberejo. Bukve se prinesejo. Zdaj starosta in pokrovitelj šulfereina na oder stopijo in imenitnost in slavo in čast povdar-jajo biti ud nemškega šulfereina. Na to begunce in popihače iz narodnega tabora vprašajo: „Kaj želite od nemškega šulfereina? Odgovor: Sprejeti biti želimo. Njih imena se vpišejo v društveno knjigo in boter zamolklo končajo: Amen. (Konec prih.) Smešnica 1. Krčmar vpraša gosta, ko je ta iz spalnice prišel k zajuterku: no, gospod, kako ste kaj spali? Gost mu reče: hvala, še precej dobro, vsakako pa bolje, kakor vaše stenice in bolhe, te pač niso celo noč imele miru. Razne stvari. (S v i 11 i cesar) so po toči poškodovanim na Štajerskem lani darovali 42fiO 11. (Mariborska posojilnica) imela je lani dohodka '241.658 H. 14 kr. izdatka 239.029 fl. 15 kr. prometa torej 480.687 fl. 29 kr. V bla-gajnici je 2628 fl. 99 kr. (Mori ve c) blizu Pragerskega ubitega juda Greierja je nek mesarski hlapec, 600 fl. so še denarja pri njem dobili. (Blizu Pake) so tolovaji napadli posestnika Slomšeka in Vogelna ter jima okoli 100 fl. vropali. (Uradniki nemški) v Štorah so se 14. pr. m. v cerkvi na Teharjih tako obnašali, da so uzroka imeli č. g župnika prositi za od-pušenje. Podrobneje drugokrat. (Iz Noršinec) nam piše dopisatelj. da so vinogradarji tamošnjih okrajev pri vincar-skem redu selitev vincarjev želeli nastavljeno od 1. do 15. nov. (Župnik) za sv. Anton na Pohorji pre-zentiran je č. g. Strašek. (Koroška škofija) ima 206 služeb duhovniških izpraznjenih, mešnikov zelo pomanj-kuje na največjo škodo nravnosti in večnemu izveličanju ljudstva; a sedaj dojde od naučne ga ministra ukaz, da ne sme več nego 30 bo goslovcev vsprejetih biti v duhovšnico celovške (V Ribnici) na Pohorji imajo lepo na vado pri „svitnicah" ali zornicah adventnil ubogim deliti kruha in soli. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Hrasti Fr. 11 fl., Rom 11 fl., Fr. Miku? 10 fl.. Sever 5 fl., Kalin Fr. in Fišer A., mlj. pt 2 fl , Srabotnik, Kandut. Kranjc Jož.. Duplnik, Kapus, Raktelj, Dr. Kukovič, Brglez, Kalin Iv., Dr. Mlakar, Vraz Ant. in Zabukošek po l fl. (Iz K.onjic) se nam poroča o lepej cerkve-nej slovesnosti 28. p m. Č. g. Lavoslav Napotnik, redovnik benediktinec služili so prvo svojo sv. mešo vpričo mnogobrojnega ljudstva. Sorodnik mu, e g. dr. Mih. Napotnik so mu pridgovali. (Novo knige) G. J. Lapajne ravnatelj meščanske šole v Krškem (Gurkfeld) izdal je prelepo knjigo: Zgodovina štajerskih Slovencev. Natisnil K. Milic v Ljubljani, cena vezanemu izthu 1 fl. 20 kr. G. Zakrajšek v Gorici zbirko raznih pesem: Lira in cvetje. Naročnino, 55 kr prejema uredništvo lista: Jurij s pušo v Trsti. (V Ljutomeru) je komisija, ki nadzoruje vinograde zaradi trtne uši. Udje komisiji so gospodje: J. Kukovec dež. poslanec, župan Steyer, profesor Kryl, nadučitelj Horvat, trgovec Zetpljič in ekonom Fridau. Do sedaj ondi ni trtne uši. (Javno zahvalo) ¡¿rokujevsem, kisoodc. k. založbe šolskih bukev izprosili 220 knjig za uboge učence Cezanjevske šole, krajuega šol. odbora načelnik Jož. Sijanec. (Proti nemškemu šul v ereinu) snujejo Slovenci sedaj: društvo sv. Cirila in Metoda v podporo slovenskemu šolstvu. V osnovalnem odboru v Ljubljani so gospodje: L Svetec, dr. Vošnjak, J. Murnik, T. Zupan in J. Hribar. (H o č k i občini) je južna železnica 206, Dravske ožino prihodnjič, dopisi iz Gradca in sv. Kungote prehiteni po sestavkih v listu. Loterijne številke: 1 VGradci 27. decembra 1884: 82, 1(5, 88, 9, 45 Na Dunaji „ „ 37, 32, 30, 55, 86 Prihodnje svečksnjfl: 10. januarja 1885. Dr. L* Filip naznanja , da je dne 12. decembra 1884 odprl svojo odvetniško pisarno v Colji v gosposki nlici (Herrngasse) hiš.-štv. 10 v I. nadstropji. V Celji dne 13. dec. 1884. 3-3 Priznano nepokvarjene izvrstne voščene sveče izdelujejo ^P.