Poštnina plačana t gotovini
Leto XXI.
Upravnlštvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 0 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/n, telefon 8122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletni 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolar. Račun poštne ranilnice, podružnice v LJubljani. St 10.711.
Streljanje proti toči se uvaja
Ze pred leti smo objavili v »Domovini« izvajanja nekega strokovnjaka, ki je dokazoval, da streljanje proti toči ne more pomagati. Ne da bi se spuščali v obravnavo, ali imajo prav zagovorniki ali nasprotniki streljanja, objavljamo spodnji članek. Vsekako pa bi bilo umestno, če bi se ta zadeva tudi pri nas dokončno razjasnila.
Sv. Križ na Kozjaku, maja.
Če ne v vsej Jugoslaviji pa je gotovo v krajih, ki so bili pod bivšo Avstrijo, naš Kozjak najstarejše torišče strelnih postaj proti toči ali »planetu«, kakor iz neznanega vzroka označuje naše ljudstvo neurje. Naj-brže j enaš Kozjak eden tistih redkih »tihotapcev«, ki so vztrajali pri streljanju navzlic strogi prepovedi, ki je pobijala to obrambo proti neurju kot čarovnijo skupno z vraža-ricami vred, ki pri nas še danes na svojstven način skušajo panati hudo uro.
Pokojni naš nadučitelj Hauptmann — mož, kateremu se moramo zahvaliti za toliko dobrega, je ugotovil letnico 1846. kot začetek streljanja pri nas in sicer najprej na Kartovi puši in pri Zmrzlinjaku, Šeleju in Jurčiču, ki so sčasoma postali od kmetov določeni in z jesensko bero nastavljeni strelci proti toči. Držali so se kljub poznejšim iznajdbam še starega načina streljanja z možnarji. Pri Sv. Urbanu, na gričku pri Waldhuberju, kjer je škof Slomšek ob priliki posvečen j a cerkve kosil, so streljali še s francoskim topom, ki je zdaj v muzeju. Najslavnejši izmed vseh strelcev na postajah od Sv. Duha pa do Sv. Urbana je bil stari Jurčič, najslavnejši zato, ker se je zelo spoznal na vreme in je iz raznih prirodnih pojavov že zjutraj napovedoval vreme za ves dan.
V obrambo proti toči so bili vpreženi tudi duhovniki. Pred kratkim v Mariboru umrli župnik Šegula, svojčas pri Sv. Duhu, je kratko pred svojo smrtjo pripovedoval, kako so ga imeli župljani od križevega tedna pa do sv. Mihaela »priklenjenega« na dom v prepričanju, da jih takoj obišče neurje s točo, če se gane iz župnije. Kakor pravijo, res vseh 12 let, kar je on župnikoval pri Sv. Duhu, ni bilo tamkaj toče. Njegovega naslednika pa je kakor znano pred leti ubila strela v župnišču.
Naš Kozjak ima izredno vabljivo lego za točo od zapadne in redkeje od vzhodne strani. Pri obrambi proti hudi uri pa prihaja posebno v dobro višina naših gorskih krajev. Imamo 200, kvečjemu do 300 m do hudournih oblakov. Pri k nam le zanešenih nevihtah (navadno od Štajerske Golice) pa pride tudi pri nižjih oblačnih plasteh do sproženja toče (na primer lani opoldne 15. avgusta, ko se je hudourna plast držala naše Ga-re).
Navzlic vsem tem posebnostim našega Kozjaka pa so nas pred vojno prehiteli Slovenj ebistričani, ki so šele leta 1896. začeli poizkuse, a so v kratkem času dosegli deželno preizkuševališče, podpirano tudi od države. Mi smo se zganili še-le tedaj, ko so države nujneje potrebovale smodnik za pobijanje ljudi.
Ker je, odkar več ne streljamo, toča skoro spet naš vsakoletni gost, smo se odločili za povratek k streljanju. Upamo pa, da se pri nas zaradi primerne lege ustanovi banovinsko preizkuševalna postaja. Računamo tudi na pomoč našega zrakoplovstva in mislimo na zavarovanje, ampak na splošno obvezno banovinsko zavarovanje proti vsem vremenskim nezgodam.
Ko so v Selnici
ustanavljali Sokola
Selnica ob Dravi, maja.
V hudem času, ko se je pomikala slovenska jezikovna meja vedno bliže Dravi, je narodna misel, obraniti rod in našo zemljo, zaživela v rodoljubnih Selničanih in ustanovili so Sokola. Peščica ljudi je sklenila rod buditi iz mlačnosti. V obmejnem slovenskem prebivalstvu je bilo treba vžgati borbenost in zavednost. S svojimi močmi naj brani, kar je njegovo. Z veliko vnemo so naši rodoljubi tudi začeli borbo proti strupu — dvojezični šoli, ki naj bi skušala omajati med Slovenci vero in upanje v lastno narodno življenje.
Dne 1. septembra 1912. je bil ustanovljen odsek mariborskega Sokola v Selnici ob Dra-vi. Pod njegovim okriljem so bili kmalu tudi Rušani in Šentlovrenčani. Naš veliki brat, pokojni dr. Ljudevit Pivko je vodil v imenu Sokola matice vso skrb za sokolsko edinico v Selnici, saj je bila v tisti dobi Selnica edini kraj v Podravju, kjer je imel Sokol svoje varno gnezdo. Duša, tajnik, vaditelj in dobrotnik mu je bil br. Zvonko Mesarič. Dvakrat tedensko so bile telovadne vaje. Mnogokrat je selniškega Sokola obiskal v večer-
nih urah br. dr. Pivko. Večkrat so v bratskem krogu obravnavali važna narodna vprašanja pozno v noč. Treba je bilo javno
pokazati, da so bili Sokoli. Pripravljali so 99 za svoj prvi nastop. Osem članov telovadcev si je kupilo telovadne in slavnostne kroje. Kolika zavest in navdušenje.
Telovadci so prvič nastopili pri Sv. AnL zatem v Ljutomeru in slednjič na prvi javni telovadbi v Selnici. Nastop je bil dne 7. septembra 1913. Mnogo je bilo križev in težav, preden je bilo vse urejeno. Za dovoljenje, da se je smel nastop izvršiti, je bilo potrebna troje občinskih sej hkratu s posebnim posredovanjem na glavarstvu. Širili so govorice, da bodo neredi. Brat dr. Rosina, starosta mariborskega Sokola, je naposled uredil zadevo na glavarstvu. Nastop je bil dovoljen.
Prvega nastopa so se udeležili Sokoli iz Maribora in Št. Lenarta. Takratni naši gospodarji so posvetili sokolskemu nastopu veliko pozornost. Cesta od ruške postaje in broda do Mesaričevega posestva, kjer se ja vršila prireditev, je bila močno zastražena z orožništvom. Sokoli, ki so v lepem redu korakali na telovadni prostor, so korakali tako rekoč v senci bajonetov. Sam prostor j® stražilo okoli 50 orožnikov. Tega zleta so se udeležili le kremeniti narodni možje. Marsikdo, ki mu je manjkalo poguma, ni hotel biti tako počaščen, da bi korakal ob taki »častni straži«. Če je še pomislil na morebitne posledice, ni prišel niti blizu.
Nastop je sijajno uspel. Vse je bilo izvršeno v najlepšem redu. Telovadci so nastopili pod vodstvom okrožnega načelnika br. Illicha. Vadili so proste vaje in vaje na orodju. Fantek Hinko, ki je gledal Sokole, je ateku navdušeno rekel: »Ko bom velik, bom Sokol in bom nosil rdečo srajco.«
Sokoli so napravili na domačine ugoden vtisk. Sokolsko delo se je nadaljevalo. V 1. 1914., ko se je začela svetovna vojna, so morali vneti Sokoli na trnjevo pot. Zaprli so jih v ječe v Mariboru, Gradcu in na Dunaju. Slovensko učiteljstvo je bilo deležno istih dobrot. Mnogo so trpeli, toda vse je bilo pozabljeno, ko so videli, da borbe naroda niso bile zaman, da so skupno z drugimi pomagali zgraditi naš dom .-Jugoslavijo« Letos je 25 letnica prvega nastopa selniškega Sokola in se je preteklo nedeljo lepo proslavila ta obletnica. Le žal, da je zaradi dežja moral biti telovadni nastop odpovedan in se bo vršil danes v četrtek 26. t. m. na letnem telo-vadišču.
Omogočite upokojencem
človeka vredno življenje
V Ljubljani je bil v nedeljo občni zbor Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev. Zborovanja se je udeležilo lepo število članov. Z zbora je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II.
Zbor je vodil predsednik dr. Ivo Vrtačnik in orisal delo in uspehe društva v zadnjih letih. Društvo je posredovalo za redno izplačilo pokojnin ter doseglo popuste pri vožnjah na železnici in morju. Ustanovljen je bil list »Upokojenec«, ki redno obvešča člane o perečih stanovskih zadevah. Društvo se je trudilo rešiti svoje članstvo kuluka, ki nepravično otežuje delujoče in upokojeno državno uradništvo. Potegovalo se je za zvišanje prejemkov upokojencev na višino pred
septembrom 1. 1935. Prejemalo pa je le obljube, ki niso bile izpolnjene. Uspeh pa je imelo društvo pri pomnožitvi članstva, ki je naraslo na 2917. Premoženja se je od obstoja doslej nabralo okrog 100.000 din. Ustanovljen je bil posmrtninski sklad, ki šteje 132 članov.
Iz poročila tajnika ravnatelja g. Antona Špendeta posnemamo nadalje, da je v tem društvu včlanjena skoro tretjina vseh državnih upokojencev in upokojenk dravske banovine. Nekaj članov pa je iz društva izstopilo z utemeljitvijo, da njih pokojnine ne zadostujejo niti za najskromnejše življenjske potrebščine. Navzlic razcepljenosti dravskih upokojencev na mariborsko in ljubljansko društvo je ljubljansko društvo za zagrebškim
najmočnejše v državi. Potrebno bi bilo usta-
Eoviti zvezo vseh upokojenskih društev, da i se na ta način omogočilo enotno zastopa-
Društvo je moralo stalno paziti na to, da so upokojenci redno in pravočasno prejemali svoje skromne pokojnine. Kljub vsem pri-
KaJcv aiijcm oc jim 5c ni poorcčilo, da lji jim
finančni minister izpolnil dano obljubo glede povišanja nezadostnih prejemkov. To je najnujnejša zahteva upokojencev, ki je v liajtesnejši zvezi z zahtevo po izenačenju prejemkov staroupokojencev. Pridružuje se ji fcahteva po odpravi kuluka in enoodstotnega Izrednega prispevka k uslužbenskemu davku. Upokojenci so v svojih upravičenih na-idah na izboljšanje prejemkov bridko razočarani. Zato je razumljivo, da so v pikrih besedah in odločnih resolucijah dali duška svojemu razočaranju.
Na predlog nadzornega odbora je bila izglasovana razrešnica celotnemu odboru. Pri
volitvah novega odbora je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Ivo Vrtačnik. V imenu vseh zborovalcev je na kraju zborovanja
nronitol /Iv TTrort THrlin t»nenlitni4n tr o+ov*4
upokojenci dravske banovine z žalostjo in potrtostjo ugotavljajo, da še vedno ni popravljena krivica, ki se jim je zgodila septembra
1. 1005. s ponovnim Anišanjcm tako okiom-
nih pokojnin. Prezrti so bili tudi lani oktobra, ko so bili, čeprav v neznatni meri, zvišani prejemki delujočih uradnikov. Nihče se ne zgane, da bi jim pomagal, dasi je draginja iz 1. 1935. narasla vsaj za 50 odstotkov. Upokojenci ugotavljajo, da je mera njih trpljenja že polna. Ne morejo si več plačevati najskromnejših stanovanj, ne morejo se dostojno oblačiti in obuvati, ker se komaj še preživljajo. Prišel pa je že nov val draginje in zaradi nedopustnih špekulacij sta se podražili pšenica in turščica in z njima cena kruhu. Zato bodo morali kmalu kot najbed-nejši bedniki klicati: dajte nam kruha!
Slovenski gostilničarji
o svojih stanovskih težnjah
V dvorani Narodnega doma v Brežicah je ,V četrtek zborovala Zveza združenj gostilničar skih obrti dravske banovine. Udeležba je bila prav velika. Zbor je vodil predsednik g. Ciril Majcen, Na predlog predsednika so bile z zborovanja odposlane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke predsedniku vlade in več ministrom.
Obračun dela zveze v preteklem poslovnem letu je podal predsednik, ki se je zadržal zlasti pri dveh najvažnejših vprašanjih, ki jih je zvezna uprava v preteklem letu skušala privesti do ugodne rešitve. To Bta ureditev pobiranja trošarin na alkoholne pijače im rešitev gostilničarstva iz gospodarskih težav.
£ uvedbo novih trošarinskih predpisov je l^rezna uprava sicer dosegla nekatere ollaj-lave, ki pa gostinski stan ne zadovoljujejo. Banski upravi ni uspelo onemogočita šuš-marstva, ki se kljub poostrenemu' nadzor-Iftvu širi in škoduje gostilničarju, kateremu posveča nadzorstvo večjo pozornost kakor tušmarstvu. Zaradi tega je zvezna uprava ob priliki zadnje skupščine državne zveze
dala pobudo, da bi bila v dravski banovini uvedena pavšalna trošarina.
Za rešitev gostinstva iz težav je zvezna uprava stavila v preteklem poslovnem letu predloge na pristojna mesta, na podlagi ka-
C
BJORNSTJERNE BJflRNSON
DEKLE
terih bi se dalo izvesti izboljšanje razmer y gostinskem stanu. Načrti so določali razdo>
žitev in pocenitev posojil za preureditev za*
„t___1-1 a__ti_"t 11 —11. 2_ ,-..1.1__.. tf
najkrajšem času je ustanoviti tu jsk»prometni siklad kot uresničenje prvega dela načrta za rešitev gostinstva iz težav. Zvezna uprava pa "je na pristojna mesta predložna tucn dopolnilni načrt, ki določa odstop točilne takse poedinim banovinam; na podlagi teh rednih dohodkov pa bi banovine pri domačih denarnih zavodih najele posojilo za raz-dolžitev gostinstva in gradnjo tujskopromet-nih naprav.	- ■ t
Poleg tega je bila pozornost zvezne uprave posvečena davčni razbremenitvi, ki je najobčutljivejša reč gostinskega poslovanja* Daisi se je po zaslugi zveze že mnogo doseglo, vendar ti uspehi gostinskega stanu na morejo zadovoljiti.
Zvezna uprava'je-tudi'skrbela za- nadalj-no strokovno izobrazbo z raznimi strokovnimi tečaji, izrabila pa'je tudi lepo priložnost v času, ko se pripravlja dopolnilo obrtnega zakona, da se predvsem zavarujejo koristi gostinskega stanu z ureditvijo vprašanja podeljevanja gostilniških koncesij, z ureditvijo razmerja do uslužbenstva glede delovnega časa in tako naprej.
Kakor predsedniško so bila tudi ostala poročila uprave sprejeta od zborovalcev z odobravanjem na znanje. Pri volitvah nadzornega odbora je bilo sklenjeno, naj še priho-dno leto deluje stari odbor. Zborovale! so se tudi z veliko viečino odločili, da bo prihodni občni zbor v Logatcu. Obsežna resolucija je bila sprejeta soglasno.
MODERNO
A: »Kdo pa so ti trije gospodje, ki se sučejo okoli tvoje sestre?«
B: »Eden je bil njen zaročenec, drugi ja zdaj, tretji pa še bo.«
NOVE TASCE SE JE BAL
A: »Slišal sem, da se je tvoj prijatelj drugič oženil in da je vzel svojo svakinjo.«
B: »Da, ker se je bal še ene tašče v hiši.«
1 I Q i • l J, ■	Rt -
j V SOLI
Učitelj: "»No, Mihec, česa pred 60 leti nI bilo na-svetu?k '
Mihec: »Telefona, letal...«
Učitelj: .»In česa še ne?«
Mihec: »Mene tudi ne, gopod učitelj.«
POSLOVENIL B. RIHTKRŠIČ
Tam se je Synnove sklonila čezenj in mu očitala, zakaj ni izprego-voril. Mnogo je jokala in menila, da je moral sam videti, kako mu je Knud z Dolge rebri zmerom zastavljal pot; da je morala zato vzeti Knuda.
Potem ga je nežno pobožala po eni strani, 'da mu je tam postalo čisto toplo, in pri tem «o se ji tako udrle solze, da je bila njegova Srajca na mestu vsa mokra.
Toda tam je že čepel Aslak na visoki, ostri skali in zažigal drevje okoli sebe, da je prasketalo in hreščalo in da so veje goreče padale okoli njega. Aslak sam pa se je smejal ln usta je imel na stežaj odprta. »Jaz nisem — moja mati je to naredila,« je pravil. In Samund, njegov oče, je stal na drugi strani in metal vreče žita kvišku, tako visoko, da so Jih potem še oblaki potegnili k sebi in razgrnili zrnje kakor meglo — in kar čudežno se mu je zdelo, da je moglo žito plavati po Vsem nebu kakor megla. Potem je pogledal pod seboj na Samunda, ki je postajal čedalje manjši, tako majhen, da ga je nazadnje komaj še razločil. Toda tudi tedaj je še metal vreče kvišku in ga dražil: »Pa ti delaj tako, Sče moreš!«...
Daleč stran v oblakih je stala cerkev, in Svetlolasa žena z Osoj je stala v zvoniku in mu mahala z rdečim in rumenim robcem; v drugi roki pa je imela pesmarico in mu pravila: »Prej ne prideš sem, dokler se ne od-
vadiš pretepanja in preklinjanja,« — in glej, ko je natančneje pogledal, ni bila cerkev, ampak Osoje in solnce je žarelo v stotine oken, tako svetlo, da ga je v oči bolelo in da je moral zamižati.
»Pazi, pazi, Samund!« je zaslišal neki glas in se zbudil kakor iz dremavice; dvigali so ga in ga nekam prenašali, ko pa je odprl oči in se obrnil, je videl, da se nahaja v izbi na Jelkovem bregu. Velik ogenj je gorel na ognjišču. Mati je stala zraven njega in jokala, oče pa je prav tedaj položil roko podenj, da bi ga odnesti v sosedno čumnato. Potem ga je oče spet rahlo spustil.
»Še je življenje v njem!« je rekel z drhtečim glasom in se obrnil k materi.
»Ljubi bog, oči odpira!« je vzkliknila. »ThorbjSrn, Thorbjorn, ljubi sin, k"aj so storili s teboj!« Sklonila se je čezenj in ga pobožala po licu, njene solze pa so vroče padale na njegov obraz.
Samund si je z rokavom otrl oči, potisnil mater rahlo stran in rekel: '
»Rajši ga bom takoj prenesel.« Spet mu je položil roko pod vrat, drugo pa pod hrbet. »Ti mu drži glavo, mati, če je ne bi mogel sam ravno držati.« In šla je naprej in ga držala za glavo. Samund je oprezno stopal v koraku z njo in kmalu nato je ležal Thorbjorn na postelji v sosedni čumnati.
Ko ga je pokrila, je vprašal Samund, ali je hlapec še zunaj.
»Glej, tamle je!« je rekla mati in pokazala ven. ■
Samund je odprl okno in zaklical:
»Ce se v eni uri vrneš, dobiš dvojno plačo to leto, nič ne de, če ugonobiš konja.«
Spet je stopil k ppstelji. Thorbjorn ga ja pogledal z velikimi, jasnimi očmi. Oče ni mo-, gel odtrgati od njega oči, dokler se mu niso napolnile s solzami.
»Vedel sem, da se bo tako končalo,« je tiho rekel, potem pa se je obrnil in šel iz sobe.
Mati je sedela na pručici pri sinovih nogah in tiho jokala-predse. Thorbjorn ji je hotel nekaj reči, pa je čutil, da bi bilo. govorjenja zanj prehud napor in je zato molčal.. Tpda ' njegove- oči so bile neprestano .uprte v ma-:ter. Zdelo se ji je, da ni še nikoli opazila takšnega soja v njih, da še nikoli niso bile tako lepe, in nekaj ji je reklo, da to ne pomeni nič dobrega.
»Bog naj ti bo milostljiv,« ji je- naposled ušlo čez ustnice. »Vem, da bo z Samundom vse pri kraju tisti dan, ko naju zapustiš.«
Thorbjorn jo je gledal z nepremičnimi očmi in otrplim obrazom. Ta pogled ji je prišel do duše in začela je moliti oče naš; zdelo se ji je, da ne bo več dolgo živel. Ko je tako sedela, je premišljala, kako radi so vsi imeli prav njega in zdaj ni bilo nikogar izmed njegovih bratov in sester doma. Potem je poslala sla v rovt, da privede Ingrido in mlajšega brata; ko je to opravila, se je vrnila v čumnato in sedla spet na pručico ob postelji. Thorbjorn je še enkrat pogledal proti njej in njegov pogled se ji je zdel kakor pesem v cerkvi. Tako so njene misli počasi prešle na višje reči. Pobožno je vzela sveto pismo v roke in rekla: »Na glas ti bom brala, da ti
Tudi aprila so narasle vloge
Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so narasle v letošnjem aprilu
vlogo pri 90 clovorLcl/-iV» hranilnicah m 10 mi-
lijonov 291.581 na 1.064,519.906 din. Od porasta odpade 4,763.229 din na vloge na knjižice, ki znašajo 634,646.224 din, med tem ko so porasle vloge v tekočem računu za 5 milijonov 528.352 na 429,873.682 din. V primeri z lanskim aprilom so narasle vloge za 37 milijonov dinarjev.
Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 10, skupne vloge pa pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je v celoti padlo in znaša 134.529. Vendar je naraslo število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tekočem računu
pri 5, skupno število vlagateljev pa pri 7 hranilnicah.
Značilno za znaten norast novih vloSv ie dejstvo, da so narasle nove vloge pri zaščitenih hranilnicah od 205 milij. ob koncu decembra na 231 milijonov dne 31. marca letos, torej za 26 milijonov. Nove vloge predstavljajo torej čedalje večji odstotek vlog, zlasti odkar so začele nekatere hranilnice oproščati s pomočjo likviditetnih kreditov Narodne banke stare vloge. Vlagatelji puščajo oproščene vloge po večini pri hranilnicah. Razmere pri hranilnicah se torej postopno izboljšujejo. Zaupanje v denarne zavode se stalno dviga.
Politični pregled
Pretekli teden je bil v Evropi prav napet položaj, ko so se razširile vesti o gibanju nemških čet ob češkoslovaški meji in je zaradi tega Češkoslovaška vpoklicala en letnik rezervistov. Toda
po posredovanju Anglije je napetost popustila.
Vodja Nemcev v Češkoslovaški Henlein, ki se je bil nedavno sestal v Berchtesgadenu s Hittlerjem, se je začel zdaj pogajati s češkoslovaškim predsednikom vlade dr. Hodzo in se bo morda dosegel sporazum. Anglija se nadalje prizadeva, da se popolnoma razčisti položaj.
V nedeljo so bile
v Češkoslovaški občinske volitve, pri katerih je zmagala demokracija.
Volitve so potekle čisto mirno. V splošnem so češkoslovaški narodni socialisti zabeležili največji uspeh. Najbolj so nazadovali nemški socialni demokrati. Vodja Nemcev Henlein je v nemških občinah računal s 100-odstotno nemško večino, a je dobil povprečno 80 odstotkov nemških glasov. Slovaška klerikalna stranka patra Hlinke je skoro splošno hudo nazadovala.
Iz Hankova poročajo, da
so Kitajci ustavili janonsko prodiranje proti jugu in zapadu ob lunghajski železnici
in so Japonci doživeli hud poraz pri Kaj-fengu. Maršal Cangkajšek namerava baje mobilizirati novo vojsko, ki bo štela milijon vojakov in bo izkušala s protiofenzivo pognati Japonce nazaj iz Hsičeva proti severu. V severni Kitajski postajajo Japoncem nevarni kitajski četniki, ki se čedalje bolj množe.
Po angleških izvajanjih
španska vojna še ne bo kmalu končana,
ker so naravne ovire najboljša zaščita republikanske Španije. Posebnih dogodkov v zadnjih dneh na španskih bojiščih ni bilo. Le v Pirenejih so začeli republikanci ofenzivo, ki je zabelžila že uspehe.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ljubljanskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli po 3.75 do 5.75, krave po 2.25 do 5.25, teleta po 7 do 8 din. Konji so bili po 400 do 3500 din in pujski, 6 do 12 tednov stari po 120 do 200 din za glavo. Naptujskem sejmu pa so se prodajali za kg žive teže: voli po 4.60 do 5.50, krave
^Tončka, zakaj ne pazite bolj pri pranju, glejte, kako se raztrga perilo!9! „„ Gospa, stara sem postala ob delu., ker kupujete slabo milo., Terpehtinovo milo Zlatorog je komaj dražje, toda koliko izdatnejše je! Njegova gosta bela pena pere pri«4 zanesljivo in perilo traja na leta« Lepo duhti, mehko voljno je ,. čistg belo ""
TERPENTINOVO MILO
v?;
po 2.50 do 4.90, biki po 3.50 do 4.50, junci po 3.80 do 4.10,telice po 4 do 5, teleta po 6.50 do 7 din, prašiči pršutarji po 7.50 do 8 in plemenske svinje po 7.50 do 8.25 din. Konji po 900 do 5000, žrebeta pa po 1000 do 2000 din.
SVINJE. Na mariborskem sejmu so se trgovali prasci, 5 do 6 tednov stari po 85 do 120, 7 do 9 tednov po 120 do 140, 3 do 4 mesece po 150 do 210, 5 do 7 mesecev po 300 do 390, 8 do 10 mesecev po 420 do 490, eno leto po 710 do 820 din. Kilogram žive teže pa je bil po 6.50 do 7.75 in mrtve teže po 8.50 do 11.25 din.
bo laže.« Ker ni imela naočnikov pri rokah, je odprla knjigo na kraju, ki ga je že od dekliških let znala na pamet, in sicer pri evangeliju svetega Janeza. Ni zanesljivo vedela, ali jo posluša; ostal je negiben kakor prej in je samo strmel vanjo; toda brala je dalje, če ne zaradi njega pa vsaj zaradi sebe.
Ingrid je kmalu prišla, da je nadomestila mater pri bedenju; tedaj pa je Thorbjorn že spal. Ingrid je brez prestanka jokala; solziti se je začela že v rovtu, kajti pomisliti je morala na Synnovo, ki ji niso ničesar povedali.
Potem je prišel doktor in ga preiskal. Dobil je sunek z nožem v stran in je bil tudi drugače precej poškodovan, toda doktor ni rekel niti besede, vprašati se ga pa nihče ni upal. Samund je šel za njim v bolnikovo sobo, ostal tam in neprestano opazoval njegov obraz, potem pa ga je spremil pred hišo, mu pomagal na voz in snel čepico, ko mu je zdravnik rekel, da pride naslednji dan spet pogledat. Potem se je obrnil k ženi, ki mu je sledila, in ji dejal: »Ce možak nič ne reče, je nevarno.« Ustnice so se mu tresle, noge so mu drgetale in šel je čez polje.«
Nihče ni vedel, kam je šel! Vrnil se ni namreč niti zvečer, niti ponoči, ampak šele drugo jutro, in je tako mrko gledal, da se ga nihče ni upal ogovoriti. »No?« to je bila edina beseda, ki jo je rekel.
»Spal je,« je odgovorila Ingrid. »Slab je pa tako, da niti roke ne more vzdigniti.«
Oče je hotel v čumnato, da bi ga pogledal, ko pa je prišel do vrat, se je obrnil.
Spet je prišel zdravnik in nato vsak dan, Thorbjorn je lahko spet govoril, ni se pa smel premakniti. Ingrid je neprestano sedela
ob njegovi postelji, prav tako pa tudi mati in mlajši brat; toda nikoli ni ničesar vprašal in tudi oni niso z njim govorili. Oče ni več stopil k postelji in vsi so videli, da je tudi Thorbjorn to opazil. Kajti vselej, kadar so se odprla vrata, je postal pozoren, in menili so, da zaradi tega, ker pričakuje, da bo prišel oče. Naposled pa ga je Ingrid vprašala, ali želi še koga drugega videti.
»Saj me nihče drug ne mara videti,« je odvrnil.
To je zvedel potem Samund. Ničesar ni odgovoril, toda tisti dan ga ni bilo doma, ko je prišel zdravnik. Ko pa se je vračal proti mestu, je med potjo opazil Samunda, ki je sedel ob cesti in ga čakal. Samund ga je pozdravil in ga vprašal za sina.
»Hudo so ga zdelali,« je bil kratek odgovor.
»Ali se bo popravil?« je vprašal Samund in malo popravil konjev komat.
»Saj je dovolj trden,« je dejal doktor.
»Preslabo se je držal,« je odvrnil Samund.
Nastal je kratek molk, ko je doktor moža natanko opazoval; toda Samund se je s tako vnemo ukvarjal s komatom, da niti kvišku ni pogledal.
»Pravkar ste me vprašali, ali se bo izmazal; mislim, da se bo,« je počasi rekel zdravnik.
Samund ga je hitro pogledal.
»Torej ni več v nevarnosti?« je vprašal.
»Ze nekaj dni ne,« je povedal doktor.
Samundu so se v očeh zasvetile solze. Poskusil jih je zadržati, pa jih ni mogel.
»Skoraj me je sram, da tako visim na fantu,« je zajecljal, »toda, vidite, gospod
zdravnik, takega zastavnega fanta vsa fara nima.«
Doktorja so te besede ganile.
»Zakaj me pa prej niste marali vprašati?«
»Nisem imel toliko moči,« je odvrnil Samund, ki se je še zmerom boril s solzami, — »in potem ženske,« je nadaljeval. »Zato nisem mogel.«
Zdravnik je počakal, da se je mož pomiril, potem pa mu je Samund pogledal v oči in ga iznenada vprašal:
»Ali bo spet čisto zdrav?«
»Do neke mere; sicer pa zdaj o tem še ni mogoče ničesar reči.«
Samund je mirno premislil zdravnikove besede. »Do neke mere,« je zamrmral in po-besil pogled.
Doktor ga ni maral mot<*»l, kajti na možy, je bilo nekaj, kar mu je to prepovedovalo.' Iznenada pa je Samund pogledal kvišku^. »Hvala za sporočilo,« je dejal, segel zdravniku v roko in se obrnil.
Prav tedaj je sedela Ingrid pri bolniku.
»Ce se čutiš dovolj močnega, ti bom povedala nekaj o očetu,« je rekla.
»Povej!« je odvrnil.
»Da, prvi večer, ko je bil zdravnik tu, ja šel oče zdoma in nihče ni vedel, kam se ja namenil. Toda bil je na Dolgi rebri na že-nitovanju in vsi ljudje so se prestrašili, ko je prišel. Sedel je med goste in začel piti, in ženin je rekel, da se ga je oče menda malo preveč nabral.
»Potem je začel izpraševati, kako je bilo: s pretepom, in natanko so mu povedali, kako se je začelo. Tedaj je stopil v sobo Knud in oče je hotel, da bi še on povedal, kako je bilo. Šel je z njim na kraj, kjer sta se
št. 21* ■HM
Drobne vesti
— Tolmačenje k uredbi kmečkih dolgov.
Minister pravde je izdal tolmačenje k členu 2. in 24. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Prvi odstavek člena 2. uredbe določa, kdo se smatra za kmeta, in pravi med drugim, da je kmet v smislu te .uredbe tisti, ki mu je kmetijstvo glavni poklic in izvirajo njegovi obdavčeiai > dohodki pretežno iz kmetijstva. K tej določbi pojasnjuje zdaj ministrovo tolmačenje naslednje: Pri zasebnih nameščencih kakor tudi pri zasebnih upokojencih se smatra, da jim je ta poklic v vsakem primeru glavni poklic, r Drugi odstavek člena 24. uredbe se nanaša na znižanje dolgov preko 25.000 din; in pravi, da sme dolžnik, čigar ves neznižani dolg, / obsežen z uredbo, pre-sega 50 odstotkov njegove imenovine, zahteva znižanje dolga do 50 odstotkov. Tolmačenje pa pravi naslednje: Ako po drugem odstavku čena 24. uredbe skupni neznižani dolg, obsežen s to uredbo, presega 50 odstotkov dolžnikove imovine, tedaj mora biti i zmanjšanje dolga večje kakor 30 odstotkov, i 3t Banovinska kmetijska šola pri Sv. Juriju ob južni železnici začne novo šolsko leta 15. septembra. Šola je enoletna in bo trajala do 31. avgusta L 1939. Združena je z internatom za 36 gojencev ter poseduje 144 lia obsežno ppsestvo z vsemi kmetijskimi panogami in H za to potrebnimi gospodarskimi poslopji. Zlasti se upoštevata poljedelstvo in živinoreja. V šolo sprejme banska uprava predvsem sinove kmečkih staršev, ki naj po dovršeni kmetijski šoli ostanejo na domači kmetiji. Stari morajo biti vsaj i6 let in z dobrim uspehom dovršiti osnovno šolo. Meseč-np oskrbovalnina se določi po premoženjskih razmerah ter znaša od 75 do največ 300 din. Brezplačnih mest ni. Prošnje za sprejem (ba- » novinski kolek za 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija ter priložiti: krstni list, domovnico, izpričevalo o nravnosti, odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja in da ostane prosilec po šolanju na domačem posestvu, sicer povrne od banovine prejete podpore (banovinski kolek 4 din), kolka prosto u veren je o imovinskem stanju, ki ga dobe na srezu, ali potrdilo županstva o velikosti posestva' in višini neposrednih davkov. Kdor želi nadaljnje podpore od sreskih kmetijskih odborov, vloži svojo prošnjo po sreskem kmetijskem referentu. O sprejemu se obve-
ste prosilci pismeno. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
= Posebne razstave' na pomladnem vele-sejmu v Ljubljani, ki bo od 4. do 13. junija. Poleg splošnega dela, kjer bb prikazan napredek posehno naše domače obrti in industrije v preteklem letu, bo letošnja velesejmska prireditev obsegala še tele posebne razstave: I. Francija, že od nekdaj velika prijateljica našega naroda, bo priredila službeno razstavo francoske knjige, svoje parfumerije in bižuterije. 2. Pohištvo in stanovanjska oprema. Te razstave ljubljanskih velesejmov so že tako ukoreninjene, da jih pozna cela Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Letošnja razstava bo predstavila pohištvo moderne linije, pri kateri pa so upoštevani vsi praktični momenti. 3. Avtomobilska industrija bo pripravila veliko revijo osebnih, poltovornih in tovornih vozov ter motornih koles. Ta razstava bo zavzemala skoro 2000 kv. m in bodo zastopane vse znamke, kar jih v svetu'kaj velja, v najrazličnejših tipih. 4. Nekaj posebnega ,pa bo razstava »Cesta«, ki jo pripravlja Dru-rštvo za ceste v Ljubljani. Ta razstava ne bo aktualna samo zaradi rešenja našega cestnega vprašanja, ampak bo dobrodošla tudi zato, ker bo širšemu občinstvu pokazala veliko delo, ki ga to društvo opravlja. Razstava bo razdeljena v tri skupine: Splošni del. Naša cesta, kakrina je. Naša cesta, kakršna bi morala biti. 5. Tekstilna razstava bo pred-očila, kako visoko se je že razvila naša tekstilna industrija. Videli bomo, da njeni izdelki kakovostno povsem dosegajo inozemske, so pa\ pqceni inzappsleno je našg delavstvo. 6. Razstava -tobačnih izdelkov Monopolske uprave. Razstavo bo uredila ljubljanska tobačna tovarna. 7. Naše gospodinje nam bodo podale sliko in pomen ženske domače obrti. 8. Razstava male obrti bo zastopana v posebni skupini. To razstavo organizira referat za pospeševanje obrta kr. banske uprave v Ljubljani.
— Veliko razstavo živih čebel v Mariboru
priredi ob proslavi 20 letnice tamošnja podružnica Slovenskega čebelarskega društva 31. julija (v primeru slabega vremena pa 7. avgusta). Spored prireditve: v soboto 30. julija ob 21. baklada, v nedeljo 31. julija pa ob 8. slavnostna seja, ob 9. otvoritev razstave s čebelarskim predavanjem župnika g. Pe-ternela, ob 15. začetek veselice. Prireditev
ŽITO. Nedavni sklep ministrskega sveta, naj gospodarsko finančni odbor ministrov preuči vprašanje uvoza pšenice iz tujine zaradi visoHh cen na domačem trgu, je učinkoval na domačo žitno trgovino. Cena potiske pšeiiice je takoj naslednjega dne padla od 250 na 220 dinarjev za 100 kg. Srbsko pšenico pa so ponujali po 190 do 195 din za 100 kg.
VINO. Pri vinogradnikih okoli Šmarja pri] Jelšah se dobi navadno mešano vino po 4 do 6, finejše sortirano vino pa po 5 do 7 din liter.
SIROVE KOŽE. V Kranju: goveje po 12, telečje po 12 in svinjske po 8", v Šmarju pri Jelšah pa gbveje po 10 do 18, telečje po 12 do 16 in svinjske po 5 do 8 din za kg.
KRMA. V Šmarju pri Jelšah: seno po 40 'do 45, slama po 25 din za 100 kg.
KROMPIR. Po naših mestih se prodaja po okoli 100 do 150 din za 100 kg.
VOLNA. V Kranju, oprana po 20 do 22, neoprana po 10 do 12, v Šmarju pri Jelšah, oprana po 30, neoprana pa po 15 din za kg.
MED. V Kranju je bila cena čistemu medu 22 din, v Šmarju pri Jelšah pa 20 do 24 din za kg.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 24. t. m. v devizah (s prišteto premijo):	I
1 holandski goldinar za 24.16 do 24.29 din;
1 nemško marko za 17.53 do 17.67 din;
1 ameriški dolar za 43.44 do 43.80 din;
100 francoskih frankov za 120.86 do 122.30 din;
100 češkoslovaških kron za 151.69 do1 152.79 din;
100 italijanskih lir za 229.24 do 232.32 din.
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 484 din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 9.10 din, nemški klirinški čeki pa po 14.50 din.	, ,.
Sejmi
30. maja: Rajhenburg, Stična, Velenje, Vinica, Mala gora; 8L maja: Boštanj, Kostanjevica ob Krki,
Mirna peč, Rakičan; 1. junija: Zerovnica, Konjice, Sv. Lenart
pri St. Ilju pod'Turjakom; B. junija: Turnišče, Velike Lašče, Vesela gora;
'4. junija: Stara Sv. gora, Slovenska Bistrica, Križevci.
vidva metala. Vsi svatje so ga spremljali. Knud je potem povedal, kako si ga vrgel, ko Si ga tako udaril po roki, da mu je ohromela. Ker pa potem Knud ni maral več pripovedovati, kako je bilo potem, je planil oče kvišku in ga vprašal, ali se ni zgodilo tako 1 e -i- in še isti trenutek je pograbil Knu-da za prša, ga dvignil in ga položil na ka-menito ploščo, na kateri se je še poznala tvoja kri. Z levico ga je tiščal k tlom, z desnico pa je prijel za nož. Knud je prebledel, gostje pa so vsi umolknili. Nekateri so videli, da je oče jokal. Toda Knudu ni storil nič hudega; Knud sam se ni ganil. Oče ga je pobral, potem pa ga je iznova položil na tla »Prav rad bi te...« mu je rekel, ga ostro pogledal in ga še zmerom trdno držal.
Dve s' ari ženski sta prišli mimo in ena Izmed njiju mu je rekla: »Misli na svoje otroke, Samund z Jelkove rfbri!« In pravijo, da je oče potem Knuda takoj izpustil in je malo nato izginil. Knud pa se je tudi izmuznil in ga ni bilo več na gostijo.«
Komaj je Ingrid končala povest, že so se odprla vrata in nekdo je stopil v čumnato. Bil je oče. Zato je šla iz sobe in Samund je fcedel k postelji. Kaj sta s sinom govorila, hi nihče zvedel. Mati, ki je stala pri vratih Jn prisluškovala, je ujela nekaj besed, iz katerih je sklepala, da sta govorila o tem, ali fce bodo Thorbjornu vrnile moči. Toda za-feesljivo ni vedela, v čumnato se pa ni upala Stopiti, dokler je bil Samund tam. Ko je šel Ven je iinel zardele oči, poznalo pa se mu je tudi, da je postal čudno mehak.
»Ostal nam bo,« je mimo grede rekel ženi; »toda bog ve, ali bo še kdaj tako zdrav, kakor je bil,«
•Ingeborg -je-začela-jokati in je šla za možem-na dvorišče. Tam sta sedla na skedenj-ske stopnice in se o marsičem pogovorila.
Ko pa je Ingrid spet tiho stopila k Thorbjornu, je imel v rokah majhen list papirja in ji je mirno in počasi rekel:''
»Tole moraš daiti "Syrinovi, ko se spet'dobiš z njo.'«
Ko je Ingrid prebraleI to, kar je bilo napisano, se je obrnila stran in zajokala; kajti na listku je bilo tole:
»Spoštovani mladi gospodični Synn6vi, Guttormsovi hčeri tla Os o j ah.
■j ■' • <j o- <ar» r <"- '	• •S':« ' -.....ct ar «• •'
Ko bog prebrala, te,vrstice, raora biti med nama vsega kon<eq. Jaz nisem tisti',' ki je Tebi namenjen. Ljubi bog naj bo z nama obema.
Thorbjorn, Samundov sin, z Jelkove rebri.«
Synnova je drugi dan zvedela, da je bij Thorbjorn na svatbi. Njegov mlajši brat je prišel s to novico v stan; toda Ingrid ga je najprej, vzela v šolo v Veži in mu naročila, kaj naj pove. Synnove tako ni zvedela ničesar "drugega kakor to, da se je Thorbjorn obrnil in šel na Dolgo reber po pomoč; da sta se tam s Knudom spoprijela; Thorbjorn je malo ranjen in leži; nevarno pa ni. Sporočilo je bilo takšno, da je bila Syim6vebolj nejevoljna kakor v skrbeh; in čim bolj je o tem premišljala, tem boli pobita je postajala. Kako je obljubljal, da se bo poboljšal, vedel se je pa zmerom tako, da so mu lahko njeni starši kaj očitali. Toda zaradi tega, si je mislila Synhove, naju ne bodo razdruziii.
Le redko je prišla kakšna novica v rovte. Zato je trajalo precej dolgo, preden je Syn-nove zvedela še kaj novega. Negotovost jo je zelo težila, in ker se Ingrid ni vrnila v planino, se je začela b«ti, da je morda le kaj
hujšega. Ko se je zvečer vračala s kravami v hlev, ni mogla več peti, in ponoči je imela vselej nemirne sanje, ker je pogrešala In-grido. Tako se je zgodilo, da se je čez dan čutila utrujeno, in zaradi tega ji seveda ni bilo nič laže. Hotela je ubijati čas z delom, pomivala je golide in korita, delala sir in skuto, toda pri delu ni več našla tiste zado-vol-jnosti in veselja kakor prej; Thorbjtirnov mlajši brat in "drugi fant, ki mu je pomagal pasti živino, sta bila zdaj čisto prepričana, da sta morala ona' in Thorbjorn imeti razmerje in to je dalo seveda snovi za marsikateri pogovor: 'Z
Nekega popoldneva, teden dni po Ingrfc-dini vrnitvi domov, je bila Synnove še dosti bblj pobita kakor kadarkoli prej: tako dolgo je že, in še ni nobene novice! Pustila je delo in sedla na grič, odkoder je lahk-o viflela celb vrsto1 kmetij; hiše so se ji zdele kakor nekakšne družice ln š&mk ni marala Več "biti. Ko tako sedela, fo j% otašla 'utrujenost. Podprla si je' glaVo in takoj zadreihald; toda sonce jo je žgalo in imela je zelo nemiren spanec. Sanjalo se ji je, da je na Oso.jah, gori v podstrešni -sobici, kjer so bile njene reči in kjer je navadno spala. Cvetice z vrta so ji pošiljale kvišku prijeten vonj; dišale pa niso kakor navadno, ampak po resju. Kako je to? je pomislila in pogledala skozi odprto okno. Da, tam spodaj na vrtu je stal Thorbjorn jn §adij resje. »Toda ljubi, kaj delaš?« ga je vprašala.
»Oh. cvetice npčejo tu rasti,« je dejal in sadil dalje.
Tedaj so se ji začele cvetice smiliti in prosila ga je, naj jih ji prinese v sobo.
DOMOVINA št. 21.
■■■■■^HHHflMS
bo na veseličnem prostoru gostilne Franca Midiila na Pobrežju pri Mariboru. V času Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta pa priredi podružnica veliko splošno čebelarsko razstavo v lastnem paviljonu na veseličnem prostoru Mariborskega tedna.
= Uvoz našega vina v Nemčijo. Zastopniki banatskega vinogradništva so v zvezi s trgovinskimi pogajanji z Nemčijo zaprosili kmetijskega ministra, da bi se upošteval uvoz našega vina v Nemčijq v večjem obsegu kakor doslej. Vinogradniki bi radi izpo-slovali izvozni kontingent 200.000 hI, od tega polovico za pitje, polovico pa za industrijska vina, ki bi se z žganjem okrepila do 21 stopinj alkohola.
D 0 P I M
DBAGOTINCI — SV. JURIJ OB ŠČAV-NICI. Kam pa na binkoštno nedeljo? Na veliko tombolo gasilske čete v Dragotincih! Čisti dobiček se bo porabil za nabavo nove motorne brizgalne. Glavnih dobitkov bo 10, med njimi moško in žensko kolo. Vsi torej na binkoštno nedeljo v Dragotince po srečo. Prosimo vsa bližna društva, da nas na ta dan blagovolijo upoštevati.
KRANJ. Krajevna organizacija Združenja vojnih invalidov v Kranju, priredi vrtno veselico 3. julija ,v primeru slabega vremena pa 10. julija na Laborah v Drakslerjevi gostilni. Ker se razdeli ves čisti dohodek za bo-žičnico najsiromašnejšim invalidom, vdovam in sirotam naprošamo vsa bližna društva, da na ta dan ne določajo svojih veselic.
PESKOVCI. Gasilska četa priredi 6. junija (na binkoštni ponedeljek) popoldne ob 14. uri blagoslovitev Gasilskega doma. Po končani blagoslovitvi bo velika plesna veselica v gostilni in na vrtu g. Breskoča Josipa v Peskovcih, na katero vabimo cenjeno občinstvo in tovariše gasilce. Igrala bo prvovrstna godba. Vstopnina prosta. Čisti dobiček je namenjen za dopolnitev gasilnega orodja.
SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. V 18. številki »Domovine« je bil dopis, da so se sokolski četi pri Sv. Ani odpovedali šolski prostori zaradi predloga začasnega šolskega upravitelja. Resnici na ljubo sporoča slove-njegoriško sokolsko okrožje tole: Banska uprava je izdala lani odlok,, da morajo vsa društva (tudi sokolske čete) .ponovno prositi krajevne šolske odbore, da se jim dovoli na-
daljnja uporaba šolskih prostorov. V smislu navedenega odloka je svetoanska sokolska četa vložila prošnjo pri krajevnem šolskem odboru 15. marca, da ji dovoli še nadalje uporabljati šolske prostore. Njeni prošnji, ki jo; je krajevni šolski odbor -obravnaval na seji 21. marca, ni bilo ugodeno. Krajevni šolski odbor je nadaljnjo uporabo šolskih prostorov po sokolski četi odklonil z večino glasov in proti glasu novega začasnega upravitelja. Po istem odloku je morala sokolska četa predložiti svojo prošnjo za uporabo šolskih prostorov še sreskemu načelstvu v Mariboru za levi breg, ki pa je sklep krajevnega šolskega odbora potrdilo.
SV. BARBARA V HALOZAH. Zadnja tri leta naša dasi lepa vas ni imela preveč lepega zunanjega obraza, ker so jo kazile razvaline pogorele hiše. Zdaj se pa bliža nova zgradba dovršitvi in bo močno polepšala naš kraj. Naj navedemo dejstvo, da skoro vsi rokodelci govore v tujem jeziku, le delavci, ki mešajo malto in nosijo težko opeko, govore po naše. — Naša sokolska četa priredi letos v avgustu tombolo, katere čisti dobiček se uporabi za zgraditev doma. katerega je četa res nujno potrebna. — Krajevna gospodarska društva so poskrbela, da so dobili posestniki modro galico po nizki-črni in celo na upanje do jeseni. Moramo se jim za-
hvaliti za trud. Le to je hudo, da najsiromaš-nejši posestniki niso bili deležni te ugodnosti. Vinogradi so delno trpeli zaradi pomladne pozebe, vendar škoda ni prevelika. Če bo le poletje ugodno in brez nesreč, bo dobre vinske kapljice precej. Vsem našim izseljencem in sezonskim delavcem v tujini pošiljamo lepe pozdrave ter jim kličemo: »Haloze vas čakajo!«
STRAŽIŠČE. Veliko javno tombolo priredi Sokol v nedeljo 29. t. m. ob 15. uri na Pantah pred Gasilskim domom. Srrčnike čakajo lepi dobitki: krasna spalnica iz trdega lesa, moderna kuhinjska oprava, šest moških in dve ženski kolesi, moderen štedilnik, več vreč moke in še nad 300 lepih dobitkov. Tablice so samo po 2.50 din. Ne zamudite ugodne prilike! V nedeljo 29. t. m. vsi v prijazno Stražišče!
VELIKI PODLOG. V Velikem Podlogu v krškem srezu so naposled dovoljeni sejmi za rogato živino, konje in svinje. Tudi prodaja kramarskega blaga je dovoljena. Prvi, otvoritveni, sejem bo 4. junija. Da se sejmi uvedejo, se ne bodo pobirale nikake pristojbine. Veliki Podlog stoji ob banov inski cesti med Krškim in Kostanjevico. Tujcem bo označeval smer velik kažipot, ki bo postavljen ob banovinski cesti.	i,
Komunistično rovar jenje
na beograjskem vseučilišču
Uradno poročilo o
V zvezi s preiskavo na tehnični fakulteti in z odkritjem komunistične organizacije med beograjskimi dijaki širijo komunistični elementi, ki jim je do tega, da pri vsaki priložnosti sejejo zmedo in nemir, tako ustmeno kakor z letaki glasove, ki niso samo neutemeljeni z dejstvi, temveč so od začetka do konca izmišljeni.	,
Iz teh vrst se širijo trditve, da je bila kršena avtonomija vseučilišča in da se je baje izvršila nekakšna protizakonitost, ker se je organom oblasti, pristojnim za preiskavo proti komunistom in njihovemu delu posrečilo odkriti na tehnični fakulteti skladišče komunističnega materiala.
Razen ^e^a, navajajo v istih krogih, da je bila preiskava izvršena, v nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili, brez navzočnosti drugih državljanov in vseučiliških ob-
v/,rokih preiskave.
lasti. Apelirajo na pošteno in rodoljubno javnost, ker mislijo, da bo premalo informirana nasedla tem izmišljenim in preračunanim ter v duhu komunističnih vodil sestavljenim letakom.
Da bo javnost točno informirana, se poleg komunikeja, ki je že izšel o dogodkih na tehnični fakulteti, in glede na te zlonamerne vesti objavlja še naslednje:
Pristojne preiskovalne oblasti, v tem primeru organi uprave mesta Beograda, so v preiskavi ugotovili, da se nahaja eno izmed skladišč nezakonitega komunističnega materiala tudi na tehnični fakulteti v Beogradu. Zato je uprava mesta Beograda v smislu pozitivnih zakonskih določil sklenila izvesti tudi na tehnični fakulteti preiskavo, da najde to nezakonito propagandno komunistično gradivo. Ne glede na to, da gre za zločinsko akcijo, kaznivo po zakonu o zaščiti države,
JAMES OUV6R CURWOOD
M
Bile so orjaške živali, in med tem ko so vohale proti njegovemu zavetišču, je videl Filip, kako so Se jim iz penastih gobcev svetlikali dolgi, beli čekani. Še četrti in peti volk je prišel bliže. Potem so prihajali ostali po dva in trije, dokler ni stala pred njim velika tropa. Tekali so nemirno vse križem, in odpiranje in zapiranje njih čeljusti je šklepetalo ko ropotanje kastanjet. Dvajset ža-rečih parov oči je bilo uprtih v vrata njegove snežene hišice, in Filip se je nehote umaknil, da bi ga zveri ne bile videle. Vedel je, da je samo Bram zadrževal zveri, a vendar ni slišal nikakega vzklika, nikake zapovedujoče besede. Zdajci je šinila kačasta senca po zraku, in dvajset čevljev dolgi, iz čev severnega jelena spleteni jermen Bra-movega biča je hudobno zažvižgal nad glavami volkov. Ubogajoč ta udarec kot opomin se je tropa razkropila, in Bramov glas je govoril dalje:
_ »Gospod, revolver, nož, ali pa spustim volkove!.«.,. „ ,
Komaj je bil Bram izpregovoril te besede, je že priletel, Filipov revolver skozi odprtino in padel v sneg.	.'
. »Tu ga imate,« se je oglasil Filip.. »Pa še nož po vrhu.« Filipov lovski nož je sledil revolverju. »Ali naj vam vržem še spalno vrečo?« je vprašal Filip. Napravil je obupen poizkus, da bi bil videti dovtipen. Ni mu šlo prav v račun, da je bil preteklo noč strelja!
na Brama. Zavoljo tega se mu je zdelo zelo 1 verjetno, da je Bram samo čakal na to, kako mu bo razbil lobanjo, kakor hitro se pokaže ■ iz luknje. Da Bram na vprašanje glede spalne vreče ni odgovoril, ni baš povečalo v Filipu občutka varnosti. Ko je zvil svoje odeje, se je še vendar srdito zasmejal. Imenitno poročilo bo podal svojim nadrejenim, če bo i sploh ostal živ. Kako smešno se bo to bralo, ! če bo napisal, kako se je zakopal v luknjo kakor prezimujoči kljunač in kako je bil potem izkopan za zajtrk možu z debelim kre-i pelcem in tropo lovskih psov, ki so imeli zobe, podobne bodalcem iz slonje kosti, i Filip' si 'je samo v mislih predstavljal debelo krepelce, in trenutek pozneje, ko je porinil svojo spalno vrečo skozi odprtino, je videl, da je Bram res držal krepelce v roki. i Bram se je pravkar sklonil, da bi bil pobral i Filipov revolver in nož. V tisti roki, s katero je orožje prijel, je imel bič in kolec. Filip je hitro sledil spalni vreči skozi luknjo, in ko - ga je Bram zagledal, je že stal pokoncu pred sneženim zametom. v 1 »Dobro jutro, Bram!« Zadnje besede po-' zdrava so že utonile v 'zboru divjih godrnjp-jočih glasov, zaradi'katerih ga je prešinila ledena zona, čeprav je poizkušal na zunaj ' skriti, kako se je v njem tresel vsak živec. Iz Bramovega grla je priropotal kratek, trd vzklik v čudno drvasto klopotajočem eskim-i skem jeziku,, namenjen volkovom. Hkratu je
udaril njegov dolgi, bič po volčjih gobcih. Nato je volčji človek krepko pogledal svojega ujetnika.. Prvič je videl Filip, kako je grožnja zatempila Bramovo obličje. V skrivnostnih očeh je vzplamtel zelenkast ogenj. Deb.ele ustnice so bile čvrsto stisnje-; ne, ploščati nos je bil videti še ploščatejši. Njegova orjaška,. gola roka je držala krepelce tako trdno, da so se mu videle žile rta roki kakor konopci. V tem "trenutku je
•	bil Bram sposoben za ubijanje. Filip je Čutil: samo nerodna beseda, neroden gib, pa bo konec vsega.
Z enako hripavo pridušenim, guturalnim ' glasom je vprašal zdaj Bram v narečju tamkajšnjih mešaricev: »Zakaj ste sinoči streljali?«
»Ker Sem želel z vami govoriti?« je odvrnil | Filip mirno. »Nisčm meril v vas, ustrelil sem nad vašo glavo.«' 1 »Vi ste želeli'— z menoj govoriti?« je rae-
•	nil Bram. Zde-Io se je, kakor bi ga bila vsaka beseda, ki jo je izgovoril, stala mnogo napora. »Zakaj govoriti?«
»Hotel sem vas vprašati, zakaj ste tam pri Božjem jezeru ubili človeka.« Besede so zdrknile Filipu iz ust, preden jih je mogel požreti.
Srd je vstajal v Bramu. Slišalo se je kakor . renčanje živali. Zelenkasti sij njegovih oči je še bolj zažarel. »Policija,« je rekel. »Policija iz Churchilla je ubila volka.« 1 Filip je začel iskati po žepih. Volkovi so bili zadaj za njim in ni se upal obrniti. Njih grozeči molk je še povečal njegov strah. Ča-1 kali So, prežali. Njih nagon roparskih živali jim je govoril, da je ukaz, po katerem so
kjer so oblasti dolžne po zakonu čim najodločneje in najhitreje doseči rezultat, je uprava mesta Beograda kljub temu dve uri pred začetkom preiskave same z aktom obvestila dekana tehnične fakultete, kakšen material se nahaja na tehnični fakulteti, in navedla kraje, kje se nahaja. Ta akt je iskan tehnične fakultete v navzočnosti uradnika uprave mesta Beograda sporočil tudi rektorju beograjskega vseučilišča. Šele ko se je to zgodilo, so organi odšli z odlokom na tehnično fakulteto in tamkaj v navzočnosti tajnika tehnične fakultete Voje Marko-viča, ki ga je dekan tehnične fakultete pooblastil, da v imenu fakultete prisostvuje preiskavi, in inž. Bože Jovanoviča, knjižničarja tehnične fakultete, kot prisotnih državljanov, začeli in izvedli preiskavo. Zapisnike o preiskavi so vsi trije podpisali.
Dekan tehnične fakultete je sam prišel okoli polnoči in se osebno prepričal, kakšen material in koliko so ga našli. O vsem tem je nato zopet v navzočnosti uradnikov uprave mesta Beograda telefonsko obvestil rektorja beograjskega vseučilišča.
Vse tendenčne in zlonamerne vesti, da vseučiliške oblasti niso bile informirane o tej preiskavi, torej niso resnične in jih širijo s prozorno komunistično tendenco ravno tisti, ki so krivi, da je do tega prišlo.
Glede na trditev o kršitvi univerzitetne avtonomije, se opozarja na čl. 35 zakona o vseučiliščih, ki pravi, da je visokošolski pouk svoboden, in čl. 206 vseučiliške uredbe, ki pravi, da na univerzi ne sme biti političnih društev. Iz gornjega je razvidno, da ni bilg na beograjskem vseučilišču nikdar in pri nobeni priložnosti ogrožena svoboda pouka, temveč so pristojni organi oblasti intervenirali po zakonu in izvršili preiskavo, ko je bilo nedvomno ugotovljeno, da se vrši na vseučilišču zločinska akcija proti državi, ki je kazniva po pozitivnih zakonih te države. O tem, kakšno je kompromitiraj oče gradivo, najdeno v tehnični fakulteti beograjskega vseučilišča, govorita najbolje gradivo samo in zapisnik o preiskavi, podpisan po zastopnikih vseučilišča. Iz tega zapisnika je razvidno, da so pri preiskavi našli več sto letakov proti obstoječemu redu v državi, več sto proglasov osrednjega odbora komunistične Stranke Jugoslavije s podpisom »Centralni komite«, več deset elaboratov pod naslovom »Pismo sodruga Ivanova in odgovor sodruga Stalina« s podpisom »Stalin, 11. februarja 1938«, več deset elaboratov ped naslovom »O
hlepeli, že visel na debelih ustnah njih mojstra. Bram je pustil pasti na tla revolver in nož. V roki je držal še samo bič in krepelce.
»Vi ste nekaj izgubili v noči, ko ste taborili v bližini koče Petra Breaulta,« je rekel in njegov glas se mu je zdel tuj in stisnjen. »Sledil sem vam, da vam vrnem izgubljeno. Lahko bi vas bil usmrtil, ko sem streljal za vami, če bi bil hotel. Toda hotel sem vas samo ustaviti. Hotel sem vam dati tole!«
Filip mu je ponudil zlato zajčjo zanko.
OSMO POGLAVJE Konec pota.
Gotovo dobre pol minute je stal Bram na mestu kakor izpremenjen v mrtev kamen. Njegove oči so se bile obrnile od Filipovega obraza in strmele v zlato se bleščeče ženske lase. Njegova usta so bila odprta, kakor bi se bil čudil. Pridržaval je dih, krčevitost, s katero je bil držal bičevnik in kolec, je popustila. Krepelce in bič sta padla v sneg. Še zmerom srepo zroč v zajčjo zanko, ki je učinkovala nanj ko čar, je stopil Bram naposled bliže, stegnil roko in prijel zlato zanko. Niti besede ni izpregovoril, toda zeleni ogenj v njegovih očeh je ugasnil. Poteze njegovega drvastega obraza so se omehčale in njegove debele ustnice so izgubile krvoločen Živalski izraz, ko je vzdignil zanko, da se je svetloba poigrala z njenim zlatim sijem. Kar je Filip zdaj opazil na njegovem obrazu, je bil odsev tistega, kar se imenuje smehljanje.
Še zmerom ni dal čudni mož glasu od se-bel. Zvil je svileno vrvco okoli svojega velikega prsta in jo nato potisnil v žep. Filipovo navzočnost je dozdevno čisto pozabil. Pobral
pomanjkljivostih strankarskega delovanja, o varnostnih ukrepih za likvidacijo trockistič-nih in drugih dvoličnikov«, več sto propagandnih znamk za »komunistično fronto na Španskem«, več deset brošur pod naslovom »Kozmopolit — S stranko do konca«, celo kopico komunističnih listov in sicer »Rundschau«, »Izvestja«, »Pravda«, »Boljševik«, »Proleter«, več sto raznih letakov s podpisom »Komunistična stranka Jugoslavije«, več sto izvodov elaborata pod naslovom »Izgradnja socializma v sovjetski zvezi in protirevolu-cionarni trockizem«, sto izvodov elaborata pod naslovom »Trockisti in zinovljevci — izdajalci«, mnogo brošur pod naslovom »V miru je napredek«, o nalogah komunistične stranke v zvezi z imperialističnim pripravljanjem nove svetovne vojne, »Rezultati socialistične izgradnje v SSSR«, »Razredni boj za junij 1935«, »Položaj v državi in naloge komunistične stranke Jugoslavije«, in mnogo drugih elaboratov, letakov in brošur ter knjig, vse natisnjeno v tujini in nezakonito uvoženo k nam.
Na vseučilišču samem so komunistični dijaki razmnožili več tisoč letakov čisto komunistične vsebine. Navajamo samo nekatere, ki so jih našli v več sto izvodih kakor »Miroljubni javnosti«, »Resolucija s sestanka študentov iz Slovenije, Črne gore, Makedonije, Vojvodine, Bosne in Hercegovine«, elaborati za letak z naslovom »Temeljne naloge zveze komunistične mladine«, letaki z naslovom »Izhodišče političnega delovanja študentske mladine«, letaki z naslovom »Vsej pošteni in demokratski javnosti« itd. Razen tega so našli veliko količino komunističnih elaboratov in letakov ter drugih pisanih navodil, katerih vsebine še ni mogoče objaviti v interesu preiskave. Da je preiskava našla vse to, so ugotovili navzoči vseučiliški organi; to se bere v zapisniku in so oni to podpisali, prav tako kakor tudi to, da so v prostorih društva slušateljev strojne tehnike našli revolver kalibra 9 mm s 14 naboji.
To so torej našli v vseučilišču in oni, ki žele napraviti zmedo, imenujejo to znanstveni material in zahtevajo za takšno delo nekakšno avtonomijo in nedotakljivost. Navzoči vseučiliški organi so najboljše priče, da niso oblasti pri preiskavi odnesle nobene druge stvari iz vseučilišča in tudi ne uničile, temveč so z vso pozornostjo vrnile v študentov-ske omare znanstveno gradivo in dela, ki so se našla pri preiskavi. Preiskava sama je doslej ugotovila, da je na beograjskem vsp-
je revolver, ga nekaj trenutkov opazoval in ga nato s hripavim, krulečim vzklikom vrgel daleč tja v ravnino. Nož je sledil revolverju. Zatem se je orjak lotil Filipove puške. Mirnodušno, kakor bi bil lomil drva za kurjavo, jo je položil čez koleno in jo z enim samim sunkom zlomil.
»Za vraga!« V Filipu je začelo vreti. Za trenutek je čutil nagnjenje, da bi planil na Brama in branil svojo last. Toda že se mu je posvetilo v glavi, da uničenje njegovega orožja pomeni, da je vsaj začasno prizane-šeno njegovemu življenju. Zakaj naj bi bil Bram sicer storil te varnostne ukrepe!
Zdaj je Bram spet pogledal Filipa in kim-nil proti krpi jam, ki so še zmerom slonele ob odprtini v sneženi zamet, kamor jih je bil postavil sinoči. Tudi ta poziv, naj se pripravi na pot, je spremljalo le kruljenje.
Še zmerom so volkovi nemirni in pohlepni silili bliže. Bram jih je pozdravil s pokom biča, in ko je bil Filip pripravljen, mu je pokazal smer proti severu. Bram je korakal kakšnega pol ducata korakov za njim in nekaj korakov za gospodarjem se je vlekla volčja tropa.
Zdaj, ko so njegovi čuti spet prihajali v red in je utripanje njegove žile postajalo čedalje mirnejše, je začel Filip razmišljati o svojem položaju. Očitno ga Bram ni sprejel v svojo družbo kot enakopravnega popotnega tovariša. Bil je torej ujetnik, ki mu iz skrivnostnega vzroka ni bil upihnil luč življenja.
Ko so nekaj časa korakali, je mogel Filip tudi ugotoviti, kako ga je bil Bram prelisičil. Dve milji za sneženim zametom so dospeli
učilišču organiziranih več komunističnih forumov.
V zvezi s to preiskavo so doslej aretirali 22 članov in funkcionarjev raznih nezakonitih komunističnih forumov. Vsi glasovi, da se z aretiranimi dijaki ne postopa spodobno, so neresnični in so samo eden izmed detajlov v celi vrsti neresnic, ki jih širijo komunisti na podlagi komunističnih navodil o zadržanju njihovih članov pred policijo in na sodišču. Ves material, ki so ga našli pri preiskavi, in rezultati preiskave, ki je odkrila destruktivno in zločinsko delovanje komunistov, bodo predmet javne sodne razprave in se bo pri tej priložnosti javnost točno seznanila, do katere meje in kam je vodilo takšno delovanje na beograjskem vseučilišču. Javnost naj ve tudi to, da zlonamerne vesti, ki jih širijo, in letaki, ki jih nezakonito tiskajo in širijo baje za varstvo univerze, niso ničesar drugega, kakor po komunističnih navodilih organizirana akcija za ustvarjanje zmede pri dobro misleči javnosti. S tem informiramo vso javnost točno, da ne bo nasedla takšnim in podobnim komunističnim provokacijam.
A. A.
Domače novost!
*	Kako narašča število prebivalstva v naši državi. V "začetku leta je štela Jugoslavija 15,400.000 ljudi. Število prebivalstva v Jugoslaviji v primeri z drugimi državami še dosti naglo raste. Leta 1921. je štela Jugoslavija le blizu 12,000.000 ljudi. Najbolj hitro se prebivalstvo množi v vrbaski banovini, najbolj počasi pa v dravski banovini (v Sloveniji). Povprečna gostota prebivalstva v naši državi je bila 1. 1921. 48 na kvadratni kilometer, v začetku 1. 1937. pa že 65.
*	Nakup soli v Italiji. Te dni je prispel v splitsko pristanišče naš parnik, ki je pripeljal 1300 ton soli. Sol je kupila naša monopolska uprava v Italiji in sicer skupno 20.000 ton. Po podatkih monopolske uprave se porabi v naši državi na leto 140.000 ton soli. Od tega pridobimo približno dve tetjini doma, eno tretjino pa moramo uvoziti iz tujine. Uprava monopolov je sklenila, da bomo v bodoče pridobivali vso sol doma. V ta namen bodo razširjene solarne v Kreki, Pagu in Stanu. Solarno v Ulcinju pa so že razširili.
do velikanskih sani. Odtod se je Bram z volkovi v velikem loku priplazil od zadaj do Filipovega taborišča. Čudno pa se je zdelo Filipu, zakaj ga ni bil Bram napadel v noči, ko je bil uplenil severnega jelena.
Filip je opazoval Brama, ko je ta napre-gal volkove. Volkovi so ga ubogali kakor psi. Vladalo je čudno tovarištvo, celo prijateljstvo med človekom in živalmi. Bram je govoril samo v eskimskem jeziku z njimi. Zvenelo je kakor hitri klak-klak-klak suhih kosti, ki tolčejo druga ob drugo, in je bilo čisto drugačno od stisnjenih in guturalnih glasov, ki so prihajali iz Bramovih ust, če je govoril po čipevanski ali pa v narečju mešancev. Filip je skušal pripraviti Brama do govora, ker mu je molk postajal že tesnoben. S pomenljivim migom svojih ram je pokazal na volkove, ki so bili baš potegnili sani. »Če ste mislili, da sem vas hotel v predzadnji noči usmrtiti, zakaj niste naščuvali volkov name, kakor ste jih bili naščuvali na oba policista v puščavi severno od Kasbijskega jezera? Zakaj ste čakali do danes? In kam, kam, za božje ime, me hočete spraviti?«
Bram je stegnil roko: »Tjakaj!«
Odgovoril je samo na zadnje vprašanje. Njegova roka je kakor igla kompasa pokazala proti severu. Nato pa se je Bram zakro-hotal, prav kakor bi bila ostala Filipova vprašanja zbudila v njem smisel za dovtip-nost. Bilo je grozno gledati smeh na Bra-movem obrazu, ki je postal škilava, skrem-žena spaka, podobna strah zbujajočim slikam indijanskih malikov na tempeljskih zavesah.
*	Beograjska občina hoče graditi pekarne.
»•radi podražitve kruha v Beogradu je beograjska občina zagrozila vsem pekom, da bo zgradila sama štiri ali pet velikih pekarn, če peki ne bodo prodajali kruha po prejšnjih cenah.
*	Pojasnilo o brezplačnem zdravljenju v bolnišnicah. Oni, ki uživajo osebno podporo in njihove družine kakor tudi tisti, ki uživajo družinsko podporo, imajo po pojasnilu finančnega ministrstva pravico na brezplačno zdravljenje v javnih bolnišnicah.
*	Na progi Zidani most — Zagreb se bo napravil dvojni železniški tir. V letošnjem proračunu določeni znesek bo menda zadostoval za položitev dvojnega tira na odsekih Zidani most—Sevnica in Zaprešič—Zagreb. Glede na položitev dvojnega tira bodo morali tudi precej preurediti in povečati železniško postajo v Sevnici. To zahteva tudi graditev nove železniške proge Št. Janž — Sevnica.
*	Vsi, ki so preživeli svetovno vojno, bodo segli po najnovejši knjigi, ki jo je napisal Davorin Ravljen in se imenuje; »Črna vojna.« Knjiga je zbudila mnogo pozornosti in kritika v »Jutru« pravi o njej: «Knjiga nas zbliža z vsemi tistimi v temeljih zrah-ljanimi človeškimi življenji, ki medlijo v avstrijskem ozračju z neko silo, ki ti ne da, da bi knjižico odložil, preden je nisi prečital... Proti koncu zgrabi človeka prikazovanje ju-denburške tragedije, da jo znova podoživlja... To so velike, težke stvari iz slovenske zgodovine.« — Knjigo naročite pri založbi »Cesti«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Obsega 120 strani in stane okusno kartonirana 10 din, v platno vezana pa, 15 din. Po naročilu prejmete ček in po vpošiljatvi denarja takoj dobite knjigo.
*	Izpiranje zlata iz dravskega peska naj se modernizira. Posebna komisija rudarskega glavarstva in savske banske uprave je preiskala področje Drave od Legrada do Virovskih jarkov, kjer že od dobe cesarice Marije Terezije tamošnji prebivalci na preprost način izpirajo zlato iz dravskega peska. Komisija je izjavila, da bi se moglo s pomočjo modernih naprav na tem področju izprati iz rečnega peska dnevno po en kilogram čistega zlata. To predstavlja pomembno količino in verjetno je, da bo uvedeno moderno pridobivanje zlata iz rečnega peska.
*	Poljska kupuje konje v Slavoniji. V naši državi se mudi posebna poljska komisija, ki kupuje po Slavoniji konje za poljsko vojsko.
*	Velika izsuševalna dela na levem bregu Save pri Beogradu so se začela te dni. To zdaj zamočvirjeno ozemlje hočejo pridobiti za razširjenje Beograda.
*	Kdor pride v Ljubljano, ga opozarjamo, da bo mestna občina ljubljanska zaradi ureditve vsega cestnega prometa zaznamovala na posameznih važnih cestnih križiščih posebne prehode za pešce. Pri prehodu čez ceste, ulice in trge naj pešci hodijo samo po tam zaznamovanih prehodih. Hkratu pa spet opozarjamo vse pešce, naj v Ljubljani hodijo na hodnikih zmerom in samo po desni strani, prav tako pa tudi na sprehajališču Aleksandrove ceste. Na tromostovju je pešcem hoja po srednjem mostu prepovedana. Posebni policijski stražniki bodo do 1. julija letos pešce iz mesta in z dežele prijazno in blagohotno opozarjali na nove prometne ureditve, od tedaj dalje bo pa vsak prestopek kaznovan. Preden greste v Ljubljano, se spomnite na to opozorilo, da ne bi iz Ljubljane prinesli sitnosti in stroškov zaradi nepravilne hoje po mestnih cestah, hodnikih in po srednjem mostu tromostovja.
*	Podražitev vina in gostilniške hrane v Zagrebu. Nedavno je bil v Zagrebu sestanek gostilničarjev, na katerem je bilo sklenjeno, da se bo vino podražilo za 2 din pri litru, hrana pa za 30 odstotkov, za kolikor so se podražila tudi živila. Povišanje cen bo veljalo od 1. junija. Gostilničarji pa cene lahko zvišajo tudi takoj.
*	Zarubiti plačo rudarskemu delavcu zaradi kakršnekoli terjatve ni dovoljeno, razen v primeru, če zahteva rudarjeva žena zase in otroke primerno vsoto za vzdrževanje. Tako je razsodil stol sedmorice v Zagrebu, ko je potrdil razsodbo okrožnega so-
dišča v Celju, nanašajočo se na pritožbo nekega rudarja iz rudnika v Zabukovci. Sodišče se je oziralo na paragraf 207. rudarskega zakona, po katerem so rudarjeve plače še vedno izvzete od rubežni, ker zakon v tem smislu še ni izpremenjen.
*	Motorni vlaki začnejo voziti po bosanskih ozkotirnih železniških progah danes 26. t. m. Danes namreč izroči tvornica vagonov v Slavonskem Brodu v promet prvi motorni vlak. Prometno ministrstvo je v tej tvornici naročilo takšnih vagonov za sedem vlakov. Ti vlaki bodo mogli voziti s hitrostjo največ 60 kilometrov na uro.
*	Dediščino je zapravila in se obesila. V svinjaku poleg njene hišice v Delavski ulici v Zgor. Rad vanju so našli obešeno posestnico Rozo Pivčevo. Se pred dvema letoma jo je vsa okolica zavidala. Dobila je namreč izdatno dediščino po svoji sorodnici, gostilni-čarki Rechbergerjevi v Studencih. Dediščina je znašala 250.000 din. Za del te dediščine si je kupila posestvo ter si je postavila v Radvanju hišo. Ni pa znala prav gospodariti. Njen mož je priložnostni delavec, in vsa družina, v kateri je deset otrok, je živela prej v zelo siromašnih razmerah. Ko je pa prišel denar k hiši, se je začelo veselo življenje. Vsega je bilo dovolj, le denar je kopnel. Nazadnje je gotovine zmanjkalo in začeli so se kopičiti dolgovi. Prišlo je tako daleč, da so ji na dražbi prodali posestvo in hišo. Preostalo je še toliko, da so si postavili skromno hišico iz ilovice. Ker pa so se otroci odvadili dela in mož tudi ni skoro ničesar zaslužil, se je znašla družina v bedi, ki je potem pognala gospodinjo v smrt.
*	Ruše in okolica poplavljene. Nalivi v soboto so bili usodni tudi za Ruše in okolico. Ruški potok in Lobnica sta narasla in poplavila okolico. Vodovje je vdrlo ponoči v hiše, hleve in delno tudi v gostilniške prostore Črnka, Ozvalda, Prosina, Čička in Zi-daniča. Okoli 100 ljudi je vso noč sodelovalo pri zaviranju vode in reševanju živine, ki je bila v nevarnosti. Veliko škodo trpijo tudi posestniki vrhu Pohorja in pod Smolnikom. Posestniku Robniku je močno poškodovalo žage. Sploh je zaradi nalivov močno prizadeta pohorska lesna industrija, ker so v tem delu Pohorja od Ruš proti Arehu in Smolni-ku vse žage močno poškodovane. Posestniku Repolusku se je ogromen plaz zavalil na njive in travnike.
*	Kit je zašel v Jadransko morje. Mornarji, ki so te dni vozili z našo ladjo »Nikolo Matkovičem«, pripovedujejo, da so na odprtem morju opazili na svoje veliko začudenje velikansko žival, dolgo najmanj 20 metrov. Žival je bila nedvomno kit, ki je redek gost v Jadranskem morju.
*	Povodenj v Gornji Savinjski dolini. V gornjegrajskem okraju je bil te dni hud naliv. Savinja je z izredno naglico začela naraščati in odnašati velike množine lesa- Ta les je bil delno tudi kriv, da je vzela voda leseni most na banovinski cesti pred Solčavo. Povodenj je nadalje razdrla banovinsko cesto na daljšem odseku med Ljubnim in Lučami, tako da je začasno promet od Ljub-nega naprej proti Solčavi in Logarski dolini nemogoč. Škoda, ki jo je voda napravila na cesti sami, je precejšnja in je ne bo mogoče takoj popraviti. Še mnogo večja pa je škoda, ki so jo utrpeli posestniki tako zaradi odplavi jene plodne zemlje kakor tudi zaradi velikanskih množin lesa, ki ga je povodenj odnesla.
*	Sokolske kroje, kompletno izdelane, kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Stermecki — Celje.
*	Čoln se je prevrnil. V Gornji Radgoni je 28-letni delavec Bogomir Stadler s čolnom vozil po narasli Muri in lovil drva. Sredi naliva se je čoln prevrnil in čolnar je utonil.
*	Z vrelim mlekom se je poparila dveletna viničarjeva hčerka Irma Wolfova v Spodnji Jarenini. Deklica je dobila po prsih in trebuhu tako hude opekline, da je med prevozom v bolnišnico umrla.
*	Huda avtomobilska nesreča pri čakovcu. Te dni se je pripetila blizu banovinske bolnišnice pri Čakovcu avtomobilska nesreča. Potniški avto neke trgovine z radijskimi apa-
rati, ki ga je šofiral tvorničar sodavice Hin-ko Cigler, je vozil proti Murski Soboti. Sredi ceste pa je naletel na dve kmetici, ki sta se umaknili na desno stran. V zadnjem trenutku je pa ena skočila spet na levo stran in tako šofer ni mogel preprečiti nesreče. Avto je zadel kmetico Marijo Strahovo z Brezja. Zlomljene ima kosti na roki in nogi, hkratu je pa dobila hude notranje poškodbe.
*	Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru, Informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
*	Velik požar v Teznu. Nedavno ponoči se je začelo kaditi iz ene izmed zgradb tkanin-ske tvor niče Texe v Teznu. V tem poslopju je bil tudi majhen svinjak, v katerem je imel železniški delavec Žagar nekaj svinj. Nad svinjakom je bila shranjena volna. Tu je nastal požar. O požaru je bilo takoj obveščeno vodstvo tvornice. Na pomoč so ne-mudno prihiteli mariborski in okoliški gasilci. Škoda, ki jo je povzročil požar na sami omenjeni zgradbi, znaša nad 100.000 dinarjev, škoda na strojih pa nad pol milijona din. Lastniki tvornice so Ljubljanska kreditna banka in Jugoslovanska banka iz Zagreba. Požar je najbrž povzročil kratek stik.
*	Železniška nesreča v Hrastniku. V soboto popoldne se je na dovlačilnem tiru kemične tvornice v Hrastniku zgodila železniška nesreča. Tir je precej napet. Od tvornice so vozili tovorne vlake, ki so bili naloženi s steklenicami raznih kislin. Vlak pa je začel drčati navzdol proti hrastniški postaji. Vsi vozovi so prileteli v zatirnik in se tam iztirili. Škoda je znatna. Vagoni so bili delno poškodovani, mnogo velikih steklenic s kislinami pa razbitih. Železniške uprave ne zadene nobena krivda.
*	Smrt šolarčka v mlinu. V Dolah je šel učenec Stanko Tekavec gledat v vaški mlin. Zanimalo ga je obratovanje koles in stop. Pri gledanju pa je po naključju padel med stope, ki so mu razbile glavo. Ko so prišli mlinarjevi, so našli fantička že mrtvega. Šolska mladina je mrtvaški oder okrasila s poljskim in vrtnim cvetjem. Pogreba so se udeležili vaščani in vsa šolska mladina z učiteljstvom.
*	Vlak je skočil s tira zaradi zasute proge. V soboto popoldne je divjala nad Dravsko dolino in Pohorjem strašna nevihta. Zaradi preobilnega dežja se je med postajama Sv. Lovrencem in Breznim na hribu vdrla zemlja in je plaz zasul progo. Osebni vlak s Koroškega, se je zaletel v ta plaz. Pri tem se je iztirila lokomotiva in se prevrnila proti Dravi, poštni voz se je zvrnil v škarpo, službeni voz pa se je samo iztiril. Kurjač je bil huje ranjen, strojevodja pa laže. Izmed potnikov ni bil nihče ranjen.
*	llletna dekiica je utonila, llletna šola-rica Urbančeva Angela, po domače Rihtarje-va iz .Stare Fužine, se ie vračala iz šole čez že opuščeni most. Sredi brvi nad potokom pa je deklica omahnila v narasli potok in utonila.
*	V Savo je skočila. V Trbojah pri Smledniku je živela 451etna beračica Marjana Nornekova. Bila je sama. Edini sin ji živi v Ameriki in ji je zdaj pa zdaj poslal nekaj denarja, tako da ji prav za prav ni bilo treba beračiti. Toda Nornekova je bila zelo vdana pijači. Te dni je pa napravila konec svojemu bednemu življenju, V Kranju je skočila z mostu v Savo in utonila.
*	Avto je do smrti povozil kmeta. Pred dnevi je na banovinski cesti Kranj—Kamnik v vasi Vopovljah postal žrtev prometne nesreče 461etni Anton Ahčin, posestnik iz Vo-povelj. Ahčin je izpred svoje hiše stopil na cesto k vozniku Janezu Sodniku in se z njim pogovarjal. Pri tem ju je pa hotel prehiteti s precejšnjo brzino vozeči avtomobil. V trenutku, ko je šofer dal znak s hupo in se je voznik umaknil na desno, je Ahčin odskočil od voza na levo prav pred avto, ki ga je z
odbijačem zadel v noge s tako _ pilo, da je Ahčin v, loku odletel na sprednji del avtomobila. Od tam je z glavo naprej vnovič padel pred avto, ki ga je zdaj. odbil na stran ceste, kjer je Ahčin Obležal mrtev. Avto se je kakih šest metrov od kraja nesreče ustavil. Tako.) 'so prihiteli orožniki" iz Vodic, ki so legitimirali voznika, Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovilo spdišee.
*	Smrtni padec z voza. Te dni je peljal posestnik Franc Dovč iz Savelj voz stelje proti domu. Na Jezici pa se je vozu strlo desno zadnje kolo. Voz se je prevrnil, gospodar in, obe dekli pa so padli z voza. 63 letna dekla Marija Nahtigarjeva, ki je pri Dovču služila, že 38 let, je pri tem zadela ob cementni rob ograje, si razbila lobanjo in nalomila tilnik., Ponesrečenko so nesli na dom, a je že med potjo umrla.. .-„•»...
*	Smrtna nesreča pri podiranju hiše. Te dni so pri posestniku Martinu Mastnaku na Turnem pri Slivnici podirali staro hišo. Pri tem se je nenadno zrušilo zidovje in pokopalo pod seboj 29-letnega, pri Mastnaku za-posljenega delavca Jakoba Križnika. Ponesrečenca so prepljali V: celjsko bolnišnico, kjer pa je takoj po prevozu izdihnil.
*	Otrok je utonil. Družino Štorovo v Ajdovščini je zadela huda nesreča. Dve leti stara hčerka je neopazno zapustila dom in šla med otroke v soseščini, da bi se z njimi igrala. Po nesrečnem naključju je deklica padla v kal in utonila.
*	P&žar v Oputjem Selu. Na posestvu Emilija Petina je ogenj uničil senik z vsemi pridelki, ki so bili v njem shranjeni.
*	Truplo v Savi. Posestnik Andrej Zupančič, iz Hotiča je te dni pripravljal na desnem savskem bregu drva^in jih je v čolnu prevažal na svoj dom. Pomagal mu je sin Janez. Ko ju je tok zanesel v bližino peščine sredi reke. sta ugledala truplo, ki je štrlelo iz valov. Prepeljala sta truplo na hotiško stran ter s*a o na:dbi obvestila litijske orožnike. T;rgo*ov li so. da je utopljenec Janez P>"jt i*	vasi ki so ga pogrešali že o.5 v.a ma'a. Janez Bajt je bil zadnje fr--- potrt in je očitno izvršil samo-Pr
4 V Podovi pri Račah je pogorelo f	: ;p poskpje posestnice Marije Do-
1	-'olar je nastal ponoči, ko so vsi '
t1 o. ;•. . trdne spali. Na "plat zvona so pritekli v s rri ni domači' gasilci, ki še jim je posre-srečiio ro* >ti ti hleva živino. Ogenj je nedvomno an«tila zlobna roka.
*	Eiigar Klaus izpuščen. V Mariboru je zbudila pravo senzacijo vest, da je sodišče izpustilo »konzula«. Egarja Klausa, ki je bil aretiran letos v marcu. KTausu so očitali razne nepoštenosti, vendar se zdi, da ni bilo pravih vzrokov za aretacijo
*	Zadrugarji PrivreUne zadruge v Mariboru oškodovani za znaten znesek. Preiskava proti Privredm zadrugi v Mariboru in njenemu ravnatelju Jožetu Rožetu, ki je'bil že pred dnevi aretiran, se vrši že dolgo časa, a še vedno ni končana. Oblastva so aretirala že sedem osumljencev. Dosedanja preiskava je pokazala, da so .zadrugarji oškodovani približno rza 750.000 din, oblastva pa so prepričana, da je škoda še znatno večja, ker mnogi oškodovanci niso prijavili svojih terjatev. Da se ugotovi, koliko članov je imela zadruga in koliko so posamezni vplačali, je okrožno sodišče v Mariboru izdalo naslednji poziv: Vsi oškodovanci Privredne zadruge, r. z. z o. z. v Mariboru, Tattenbachova ulica 2/1, se pozivajo, da se takoj prijavijo najbližji' orož-niški postaji ali policiji in naj navedejo svojo škodo. Stranke naj tudi navedejo, ali so pristopile k glavni Privredni zadrugi neposredno ali so bile prevzete od kake druge sorodne zavarovalne družbe. Tudi naj vsakdo' pove, koliko je vplačal na pristopnini, na premijah in koliko je imel drugih stroškov ter naj svoja vplačila morebiti dokažejo in podkrepe s poštnimi odrezki!
*	Vlom v župno cerkev v Trbovljah. Nedavno ponoči sta dva mladoletna potepina, ki sta s potujočim cirkusom prišla v Trbovlje, poizkusila srečo z vlomom v župno cerkev sv. Martina. Ko. je trški nočni paznik ponoči nadziral občinsko hišo. je začul iz. župne cerkve pridušen, ropot in 'Opazil skozi
okno tudi sumljivo svetljkanje sveče. Sel je klicat cerkovnika. Skupaj sta odklenila vrata. Po. daljšem iskanju sta pri stranskem vhodu poletela na skritega mladeniča, kj je na vprašanje, kaj igče v. cerkvi, dolgo časa tajil tatinski namen^ nazadnje pa ga je le priznal. Fant,.j£i. mu je kojpaj. 18 let,..se je bil s 161etnim pajdašem dogovoril, da po-' noči vdreta v cerkev in jo oplenita. Po polnoči, ko se je dolina zagrnila v tišino, sta skozi okno, ki je zaradi zračenja ostalo odprto, zlezla v cerkev. Z oltarja sta snela sve-' čo, da sta pri njenem svitu iskala plen. Razbila sta najprej nabiralnik sv. Antona in ga \ izpraznila,, a če ju 'ne bi bil prepodil šum, ■ki sta ga povzročila paznik in cerkovnik z odpiranjem vrat, bi si bila gotovo naložila tudi dragocenejših cerkvenih predmetov. — Mlajšemu je uspelo, da je pobegnil pri stranskih vratih, a ker orožniki vedo, kdo je, ga ne bo težavno izslediti. Fant, ki sta ga paznik in cerkovnik ujela, je na orožniški postaji priznal, kako je do dejanja prišlo. Doma je iz Šoštanja, njegov tovariš pa iz Šmartna pri Slovenjgradcu.
*	Ukraden otrok. Oni dan se je igral med tem, ko so bili starši zaposljeni na polju, 41etni Francek Osonkar iz Velikih Mislinj na travniku pred hišo. Otrok je kobacal po travi tri ure čisto sam in brez nadzorstva. Tako je ostal Francek na travniku do 14. ure, šele nato so ga pogrešili domov vmivši se starši. Začeli so ga klicati in iskati, pa ga ni bilo odnikoder. Pretaknili so vso vas in vso okolico, a otrok je- izginil. Mati je po brezuspešnem iskanju šla k orožnikom, ki so izvedeli le toliko, da je prišel mimo travnika okrog 45 letni moški črnih las in pristriženih brk, oblečen v baršunaste pumparice in modro srajco, oodoben popravljalcem dežnikov, ki je menda dečka izvabil s seboj in izginil z njim. Izključeno pa tudi ni, da so otroka odvedli cigani. Pogrešani otrok je okroglega, rdečega obrazčka, belkastih las in je imel na sebi črne hlačke, rižasto srajco in rjave čevlje znamke Bat'a.
*	Trije konji ukradeni. V noči na 19. t. m. so bili ukradeni v Svetlem potoku, občina Koprivnik pri Kočevju, trije konji. Konj, last Kumpa Karola, je rjav z belo liso na glavi in star 6 let. Istotako je rjav konj, last jŠt^izerja Rpdolfa, star 12 let. Konj, last Gri-la Andreja, pa je bil lisičje barve in star 6 let. Kdor bi kaj izvedel o teh konjih, naj sporoči orožnikom.
ICsneckl čebelarji ga svojo zaščito
Ljutomer, maja.
Neaavno nedeljo se je vršil v Ljutomeru sestanek čebelarjev vseh podružnic Slovenskega čebelarskega društva v ljutomerskem srezu. Sestanku je prisostvovalo lepo število čebelarjev. Zborovanje je vodil predsednik, odbora za zaščito domačih čebelarjev ljutomerskega sreza g. Janko Belec. Iz poročil posameznih odbornikov je razvidno, da je omenjeni odbor v preteklem letu vložil dve resoluciji na bansko upravo, kjer je razložil svoje težnje in zahteve.
Resoluciji je podpisalo 355 čebelarjev. Odbor je nadalje dal primerna navodila- odposlancem za lanski občni zbor čebelarjev v Celju, sodeloval pri posvetu glede določitve ajdovih pasišč in pri določanju ajdovih pa-sišč na ozemlju samem ter predložil banski upravi načrt sreza z ajdovimi pasišči s statistiko domačih čebelarjev. V zadnjem času pa se je bavil odbor s predlogi k čebelarskemu zakonu in t novo uredbo za prevoz ičebel na ajdovo pašo.	s.. .,.
i Vse podružnice sreza so se strinjale s predlogi glede ajdovih pasišč, kakor jih je stavila društvu ljutomerska1 podružnica. Dalje se •pogovorili o občnem zboru društva, in so se • dala odposlancem podrobna navodila. Odbor bo po svojih podružnicah pospeševal sajenje medonbsnih dreves/ predvsem akacije.
, Daljše poročilo o občnem zboru v Celju je podal g. Kukolj. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, ki bo nadaljeval borbo za | koristi kmečkih "čebelarjev do končne zmage«
1- —a_____
Dve hudi cestni nezgodi
Kostanjevica, maja.
Pretekli četrtek dopoldne je z veliko hitrostjo vozil osebni avto iz Kostanjevice proti Brežicam. V vasi Sajevcah se mu je nasproti pripeljal posestnik Stih Jože iz Broda. V, ! voz vprežena vola posestnika Stiha se pa nista mogla pravočasno umakniti drvečemu avtu, ki je na mah podrl na tla enega vola, drugemu pa je odlomil rog, med tem ko je posestnika samega hudo poškodoval Na kraj nesreče poklicani orožniki iz Kostanjevice so popisali nesrečo in jo sporočili sodišču, ki bo o zadevi vodilo nadaljnjo preiskavo. Oba voznika sta občutno prizadeta, ! ker se je tudi avto močno poškodoval. Gledalci trdijo, da sta oba voznika grešila, ker se nista natančno držala predpisanega cest-noprometnega reda.
V	soboto pa se je pri Dobah zaletel avto v voz Cimermana Franca, posestnika iz Dob, ki ga je tako poškodoval, da bo težke^ okreval.
Čedalje bolj naraščajoči avtomobilski promet glasno opominja, da je treba naše ceste čimprej današnjim časom in razmeram ustrezno urediti. Neprestane nesreče, hkratu s škodo, ki gre lettno v stotisoče, terjajo, da ni odlašati cestnega vprašanja.
Mura je preplavila razsežrta ozemlja
Gornja Radgona, maja.
Na Gornjem Štajerskem so se v soboto utrgali oblaki, zaradi česar je Mura silno narasla , in preplavila ozemlje ob vsem svojem toku.
Dosegla je takšno višino, kakršne ne pomnijo
niti najstarejši ljudje. Kakšen naliv je to moral biti, nam kaže dejstvo, da je Mura poplavila vse ozemlje tudi ob svojem toku pfo slovenski žehilji. Vsa ravnina ob Muri je videti kot veliko jezero. Umazani valovi besneče Mure so prinašali s seboj cele skladovnice lesa, posamezne dele porušenih lesenih mostov, mrtve zajce in drugo. Pogled na Gornjo Radgono in sosedno nemško Radgono je žalosten. Oba kraja sta čisto pokrita z vodo. Železniško postajo v Gornji Radgoni v, ,d=> č:sto valila. Frav tako je bilo več hiš čisto v vodi.
Od Spil,,a, kjer prihaja Mura na naše ozem-lie. na do nienega izliva v Dravo, se odpira daleč naokrog široko jezero. Pri Cmureku je Mura -izpodkepala cesto, ki drži v Apače, v širini kakih 20 m. tako da je promet zelo oviran. Pri Apačah se je na široko razlila ,in so morali izprazniti hiše, ki so v bližini reke. Od Lutverce.v do Podgrada in Gornje Radgone je v dolžini nekaj kilometrov voda zsvlila banovinsko cesto, tako da je vsak promet nemogoč
Zelo je trpelo tudi kopališče Slatina Radenci. Ves spodnii del kopališča z novimi poslopji okreg vrelca Slatine je bil pod vodo. Od Radencev do Veržeja je segala voda skozi do cest,e. Hudo je prizadeta Spodnja Mota. Tam ni bilo. nobenih čolnov na razpolago in so bili ljudje nekaj časa čisto odrezani od ostalega sveta in jim nihče ni mogel na pomoč. Klicali šo s podstrešij, kamor so spravili tudi svinje. Šele pozneje so pripeljali čolne iz sosedne vasi in rešili te ljudi.
V	Prekmurju je bilo razdejanje še mnogo hujše. V Dokleževju v Prekmurju je presenetila voda ljudi v spanju ter so se z največjo težavo reševali; brodeč vodo mestoma tudi do vratu. Prav tako je tudi naprej od Veržeja proti Ljutomeru in proti Razkrižju v Medmurju. Tudi ta ravnina je bila podobna pravemu jezeru, iz katerega so štrlela samo drevesa gozdov in ostrešja hiš.
Škoda je ogromna. Uničeni so zlasti travniki, kar bo prebivalstvo zelo občutilo, ker ije v teh krajih že zdaj primanjkovalo krme. Poleg tega pa je uničena tudi setev na njivah v nižjih krajih,- ki jih' je zajela povodenj.
Malonedeljsko pismo
Mala Nedelja, maja.
Malonedeljski dopisnik »Slovenskega gospodarja« se je čisto porešetaril. V njegovih dopisih je tako malo. resnice, kakor je malo duhovitosti v rubriki Petra Rešetarja.
Pohvaljeni fantje so se res lepo obnašali, posebno v predpustnem času, ko so v plesu posekali »gotove vrste mladino«. Nič za to, saj so imeli te vršte telovadbo skoro vsak večer v znanih krščanskih hišah po vsej župniji. Največji obrat je bil v Bučkovcih pri lepi Miciki, ki jim je igrala na harmoniko in jim stregla s sladko kapljico. Uspeh teh družabnih večerov stno videli na velikonočni ponedeljek zvečer, ko so se šli gotovi fantje štafetni tek z noži. Pokazali so 'se res junaški. Le pogumno naprej!
Dopisnik »Slovenskega gospodarja« ima neverjetno slab spomin. JNS je gospodarila v naši občini le tri leta, riepa 20. Boljše bi bilo, da bi »blatno herbijo« zamolčal, ker bi Se lahko oglasil kak g. revizor, ki bi izdal službeno tajnost in razložil, kaj je JNS »her-bala« v Bučkovcih in Godemarcih od upokojenih »političnih veličin«. Ne razumemo, kako lahko sedanji gospodje imenujejo 100 m ceste, ki so je letos končno popravili mimo farovške ogradi, za cesto Mala Nedelja — Kuršenci. Seveda so nekateri župljani upravičeno izrazili željo, da bi bilo boljše, če bi popravili vsaj še nekaj sto metrov ceste, da bi bila velikonočna procesija lahko daljša. Tako pa ste, gospodje, župljanom premalo pokazali, da bi bili z vašim delom zadnjih dveh let zadovoljni. Če boste tako gradili novo župnijsko dvorano, bodo gotovo še va-i ši potomci imeli dovolj dela z njo, preden bo uporabna v prosvetne svrhe.
Gotovo je še vsem znano, da smo imeli Malonedeljčanje poleg drugih društev, tudi Društvo za zidavo nove cerkve. To društvo je priredilo velikansko tombolo z velikanskim dobičkom. Zbiralo je po župniji in da-| leč okrog prispevke. G. dopisniku odnosno, g. župniku bi bili hvaležni, če bi nam po j as-, nil, kje je ta naš denar naloženč Pred nekaj i leti je bila zidava nove cerkve nujna, danes pa bomo menda morali storiti tako, da se bomo uprli v cerkvene zidove in cerkev raz-, tegnili. Zidati pa so mislili Katoliški dom, | a pozneje Prosvetni"dom, ki se je zdaj iz-, premeni! 'V župnijsko dvorano. Ali ni morda j zadnja prekrstitev v župnijsko dvorano v zvezi s členom 20.b novega finančnega zakona, po katerem bo imel g. župni pravico predpisati vsem župljanom 10 odstotne cerkvene doklade. Večina Malonedeljčanov ima že svoj dom, ki bo še povečan, zato prosimo gospode, ki blatijo' in napadajo napredne, ljudi po Časopisih, da jih ne nadlegujejo z beračenjem. ' "	'■■ "•
O občnem zboru JNS je bil dopisnik tudi slabo informiran. Če bi se i bil potrudil v Cerkevnjafc,'!fci' fie tiil storil tako velike na-, pake, k%r'bi'do"bil tam Vsaf nekaj' točnih ve-i sti. Ni mu prti^, da st) se ha* shodu Navzeli za ' odpuščenega občinskega delovodje in Slugo, ker ga resnicalDodč v -oči. Čeho^e, 'lahko drugič gcfvoHmb'o'Načfeih, Trančkih, Nand-kih, Vankih in Cirilkih, ki šo" v^hjfhivTh Vrstah nove'' »politične veličine«, ' katerih ' pa občanje nočejo' posneiihati. Radovedni smo, zakaj ni »Slovenski pospodar« pisal tako ha-tančno o njihovem shodu. Ka^ se tiče-tele-' fona, ve g. dopisnik brav'doHro. kdo je bil največji iijegov' 'nasprotnik. Naravnost fru- ' dobno neumna pa ie zahteva, riaf nam opozicijski poslanec gradi nove ceste, telefone "in drugo, če niti ožjemu roiaku. vladnemu politiku na visrtkem' položaiu, ni uspelo rešiti I okrožnega sodišča za Ljutomer. Na to odgo-govorite!	;
VLOGA BARONA
Režiser: »Ali boste mogli igrati vlogo barona?«
Nov igralec: »Malenkost! To,sem delal že pol leta, dokler me niso zalotili.«
ZBIRALEC STARINSKIH REČI	j
A: »Ali; ne veste, da zbiram starinske' predmete?« 1 ■ '	,
B: »Resničho! Samo" en pogled na vašo ženo mi je to povedal.«
iloši na tujem
h kolonij naših ameriških rojakov
Cleveland, maja.
V	Libraryju je padel s tovornega avtomobila pudolf Kralj, star 19 let. Pobil se je tako hudo, da je v bolnišnici kmalu izdihnil.
V	.Clevelandu sta umrla Jože Žitnik, star 70. let', doma z Gradca, in Marija A j str o va, i rojena Luhkova, stara 42 let, doma iz Ze-rovnice pri Rakeku.
V	bolnišnici v Pitsburgu je umrla Mariiai Kunškova, rojena Grilčeva, stara 57 let, doma iz Rajhenburga.
V	Buenos Airesu je. umrla Metoda Zorno-va, stara 25 let, doma iz Prvačine pri Gorici.
V	Walsenburgu je izdihnil 22letni sin dobro znane družine Stigličeve.
V	Willar.du je umrl Janez, Trunkelj, star 87 Jet, doma iz okolice Krke na Dolenjskem.
V	urugvajski pokrajini Salti je delal kot dninar na kmetiji Štefan Huzjan iz Lendave. Živel je v hudih gmotnih razmerah. Naenkrat: se mu je nasmehnila sreča: zadel je v loteriji 5000 urugvajskih pezov.
i! . ' . , - Ta3r. .	______£ jr.r -f I'
Iz Neumiihla (Nemčija) nam pišejo: Nedavno se je v rudniku smrtno ponesrečil 54 letni, rojak Ivan Žagar. V Nemčiji je živel 31 let. Doma je bil iz Št. Jurija pod Kumom. Rajnki je bil skrben reditelj svoje družine in priljubljen med rojaki. Bil je zmerom vnet bralec »Domovine«. Na zadnji poti smo ga spremljali številni rojaki. Zapušča ženo, sina -in i tiri hčere. Dve hčeri sta poročeni v Hambomu, dve pa v Holandiji. Naj mu bo tuja iemlja -lahka!
' I2 Audun-le-Tiche (Francija) nam pišejo: Huda. nesreča je zadela družino Makučevo. Kar dva pogreba so imeli v enem tednu. Naj-, prej so pokopali en mesec staro hčerko, nato! pa mater, go. Terezijo, rojeno Brišarjevo, iz Cerkna na Goriškem, ki je izdihnila za hudo pljučnico. Pokojna je bila zelo priljubljena med rojaki. Bila je vneta naročnica in bralka »Domovine«. Bodi hčerkici in materi lahka tuja zemlja. Žalujočim svojem naše iskreno sožalje.
Iz Hamborna - Neumiihla (Nemčija) nam pišejo: Po kratki bolezni je nedavno preminila žena člana »Triglava« g. Petra Lotrcča v Wehovenu. Preživela sta 37 let v srečnem zakonu, v katerem se je rodilo 7 otrok.'Pokoj-.nica je bila dobra družica svojemu možu in, zgledna mati svojim otrokom. Te d,nj pa" smo . spr.emili, k večnemu, počitlcu našo .zvesto čla-, 'nico Marijo Grosovo, staro 47 let. Rodila se, 'je v Zagorju ob Savi in došla. v, Nemčijo leta 1919. Pokojnica je bila vneta, članica na-, ,še^a pevskega društv^ »Triglava«. Obe ,po-kojniči, sta mS'zvesti''bralki »Domovine«. B,o-diobema tuja zemlja J^nka, o.stajim' žalujočim pa naše iskreno sožalje! ;— Dne 8 t. m., je,,imelo $rygtvo,.izcedni občni zbor Ker, je dozdajšnji predsednik'g. ilosip Zupane zaradi prezaposlenosti odklonil pr^dsedništvo. je bil na njegovo mesto, izvoljen g .'Štefan, Miščevič.	...
mmffltsi
•it ■ v . Za kuhinjo* ^
190ub lilJ ' ' SOl ' ' f<f>tf,v i. ' ' «>	•
Pečen krompir. KrompU' operi, olupi in ga na ribežnu za kumare naribaj v tenke plošče. Ce pa ribežna nimaš, ga na "tenke plošče nareži."Nato krompir operi., in stresi na suho čisto krpo, da se osuši. V kozi razbeli mast in deni na mast vsak. posamezen ko-. šček krompirja. To narediš -tako, da vzameš krompir v.roko in spuščaš posamezne koščke v mast .Kb je koza polna, jo malo stresaj, >in. ko krompir ižarumeni _ ga poberi v4oplo skledo in daj spet drug krompir na mast, da se 1 speče. Kdo imaš ves krompir pečen, ga z drobno soljo osoli in daj s solato na mizo.
Pikantna omaka. V kozo deni za pol jajca sirovega masla, eno zvrhano žlico drobno sesekljane čebule in tri žlice kisa. Vse skupaj zavri in kuhaj 10 minut. Ko se je kis pokuhal in je postalo maslo spet čisto, ga potresi z žlico moke. Mešaj nad,.ognjem, dokler,nt? Postane moka rumena. Tedaj zalij s pol litra juhe ali vodo, osoli, dobro premešaj in pusti vreti približno 20 minut. Potem prideni eno zvrhano žlico drobno zrežanih kislih (iz kozarca) kumaric in žlico sesekljanega zelenega peteršilja in pusti, naj še; enkrat prevre. To omako lahko daš h kuhani govedini ali pa le praženemu krompirju.
Krompir z mesom. Krompir skuhaj, ga ocedi in olupi in hladnega zreži na tenke kose. Kozo dobro namazi s sirovim maslom ali mastjo, posuj z drobtinami, na kar položi eno plast krompirja, nanjo eno plast kuhanega in sesekljanega prekajenega svinjskega Ijiesa, nato spet krompir in spet meso, da je koza polna. Na vrh naj pride krompir, na katerega položi še nekaj koščkov sirovega masla. V lončku pa zmešaj četrtinko litra smetane ali mleka in dve jajci, polij to po krompirju in deni- peč v pečico. Zraven daš solato.
Pomarančni šato. Zavri namesto vina pomarančni sok in zmešaj z razpenjenim rumenjakom. Sladkor mora prevreti s pomarančnim sokom, (dene se pest sladkorja na sok ene pomaranče). Ta šato je za bolnike priporočljivejši od vinskega, posebno pa v vročinskih boleznih
Čajno pecivo. V skledi mešaj 28 dek sirovega masla, da se speni, nato primešaj štiri jajca, 28 dek sladkorja v prahu, 14 dek moke in malo stolčenega cimta. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom ali z mastjo, stresi noter testo, ga razravnaj, po vrhu potresi malo. zmletih orehov, lešnikov ali mandeljnov in malo sladkorne sipe! Peci v ne prevroči pečici. Pečeno in še toplo razreži na poljubne rezine. . *'	"I
Zelenjavni cmoki. Pol kile zelenjave, in sicer malo korenčka, zelja, zelene, karfiole in krompirja zreži na prav drobne rezance. To duši do mehkega na malo masti. Ko je mehko, primešaj tri na kocke narezane in na malo masti prepečene žemlje. Dodaj dve jajci, malo soli, malo popra, malo mleka in moke, dobro zmešaj, da dobiš tako gosto testo kakor za navadne kruhove cmoke. Cmoke oblikuj bolj majhne in jih skuhaj v slanem kropu. Vro naj 20 minut. Kuhane zabeli s sirovim maslom in drobtinami. Cmoke lahko pripraviš že med kuhanjem kosila, in jih zvečer skuhaš. Zraven daš še solato ali pa omako- - -- o •
T Praktični nasveti
fi	'^Aoi.,	1	r 1 ' rs,v	J»
Če. ne maraš,, da naredi : kuhano mleko smetano, lahko to, preprečiš, ako mleko, ko zavre,, , takoj .postaviš - posodo, z mlekom v mrzlo vodo, ga. dobro .zmešaš (stepeš), in pokriješ s pokrovko tako,, da ne dohaja do mleka zrak. Ko se, je mleko ohladilo, ne bo običajne kože ali sme*an£
Če se ti mleko rado prismodi, splahni posodo, preden daš .va^ijo,!^lekavzeprzlp vodo, da. je mpkra, mleku pa dodaj;:pucv ali dve ,kocki -sladkor ja/ r«,r •	>-r ■ -r
r Žrmnafo oifcehj, kr sefmit je žima zlepila ali postala ihdhka. spet nanediš uporabno, če ta-'kcfomelo držiš1 nad;'paro'inf.potetn obesiš au-išit na prepih Na omelo naj bo vedno privezan" kos vrvice: da omsekn po1 rabi lahko obesiš. ker ser naB4ram-^t3®rtsh)nionem orrrelu žima -C(iwveč-;j|Ot'BČr in skvar»Wstp opravilo velja tikli^Tiav&dfie TOctJeeMetk) -ki .jiriropiš no-
jo takoj p®pari--m privezi na ročaj vrvico, da metta lahko-obesiš«in posušiš. Metlo ali omelo )imej sploh vedno obešeno, ker s tem povečaš trpežnost..
Listnica siredsiištva
Čresnjevec — Lokanja vas. Morda bi bilo kljubovanje'£e večje, če bi ob javili. Ce se za-devžH' ponovf,'1 javitfe! '' " "
Radeče pri Zidanem mostu. ( V bodoča Ijomo skušali to, če bo šip.
Gerlincf — Canifftva.''Vprašajte naravno.«* na plinarno.
STRAN 10
DOMOVINA št. 21
Najstrašnejša morska pošast
Pogosto se bere, kako se je ta ali oni potapljač spoprijel na morskem dnu z morskim vragom, kakor imenujejo osmeronožno podmorsko zver, ki se ji pravi tudi hobotnica. Te zveri žive pri belem dnevu menda ni še nihče videl, pač pa je v tem ali onem muzeju spravljen kak kos te ogromne zveri, na primer kos lovk. Iz teh kosov je mogoče sklepati, kako velika je žival. Hobotnica živi globoko na morskem dnu, kamor le redkokdaj pride kak potapljač. Pač pa se je že zgodilo, da je podmorski potres vrgel celo tako zver iz morskih globin na površje že mrtvo. Največje živali te vrste žive tako globoko v morju, da živ človek ne pride tako globoko.
Kadar se piše, da se je potapljač spoprijel pod morjem z morskim vragom, gre navadno za manjšo hobotnico, ki pa ima tudi do tri metre dolge lovke. Taka pošast je še vedno dovolj strašna, da se je človek mora pošteno bati. Ta žival je silno močna. Name-stu gobca ima nekak kljun, ki je podoben kljunu papige. Ta gobec tiči nekako v sredi med lovkami. V kljunu ima tako moč, da lahko zmelje in zdrobi tudi najmočnejšo potapljačevo obleko.
Hobotnica človeka ne umori za svojo zabavo, marveč zaradi hrane. Odrasla hobotnica potrebuje kvečjemu pol ure, da s človekovih kosti obere zadnji košček mesa. Izurjeni potapljači pa se hobotnic nikakor ne boje, ker se jih znajo ubraniti. Kako se je ubraniš? Tako, da niti s prstom ne migneš, ko jo za-gledaš. Hobotnica namreč najprej s svojimi velikanskimi tipalkami natančno otiplje tuji predmet, da ve, kaj je. Če se tisti tuji predmet ne giblje, se ji ne zdi živ in zaradi tega neužiten. Žival se kmalu obrne in izgine. Kajpada mora potapljač skrbno skriti svoje gole roke, ker bi sicer žival zavohala meso in nesreča bi bila neogibna.
Če pa bi se človek postavil takoj v bran ter bi izkušal stresti s sebe orjaško lovko, ki ga otipava, bi s tem žival razburil, da bi ga ne-utegoma napadla. Te živali so strašno togot-ne. Kadar napade hobotnica človeka je malo
upanja na rešitev. Prav za prav je rešitev le ena: Če se boj razvije na takem morskem dnu, kjer je polno grušča, blata in peska, žival lahko izgubi ravnotežje, ker se ji izpod-maknejo temelji, ki se jih drži z drugimi lovkami. V takem primeru žival za trenutek človeka izpustil. Če je potapljač položaj naglo presodil, se da takoj, potegniti kvišku. Zgodilo pa se je že, da se je nekoč ta žival oprijela potapljača, ko so ga baš vlekli kvišku. Ker je sama izgubila tla pod seboj, se je držala človeka in se dala vleči navzgor. Potegnili so potapljača in zver kar na krov ladje. Mornarji so morali s sekirami presekati močne lovke, ki so se oklepale človeka. To ni bilo lahko delo, ker so lovke žilave kakor najtrši gumi.
Zanimivo je, kako hobotnica napada svojo žrtev. S tremi ali štirimi lovkami se opre ob tla ali pa se oklene kakega trdnega predmeta na tleh. Z drugimi prostimi lovkami pa objame svojo žrtev, ki jo skuša streti, preden jo potem s svojim kljunom začne trgati in žreti.
Življenje te orjaške živali je nenavadno. Najrajši prebiva kje v temnih luknjah morskega dna ali pa v kaki potopljeni ladji. Hot botnica nima rada svetlobe. Iz lukenj in jam hodi na rop po morskem dnu ter lovi ribe, žre mrhovino ter s svojim močnim kljunom odpira polže in školjke. Vedno je na preži in za nobeno drugo reč se ne briga, kakor le za to, kje bo dobila kaj hrane. Ko pa pride čas ploditve, se njeno življenje izpremeni. Zdaj ne sameva, marveč prihaja iz luknje ter išče tovarišice ali tovariša.
Samica v svoji luknji zleže kakih 50.000 jajc, ki jih skrbno varuje, dokler se ne izležejo iz njih mladiči, kar se zgodi čez 50 dni. Mladiči, ki so kakor grah veliki, takoj pohite proti morski površini, kjer se druge morske živali maste z njimi. Nekaj pa jih le ostane. Ti so silno požrešni, Ko štejejo eno leto, so že precej veliki, a še vedno žro in žro, dokler ne zrase j o v tako velike zverine, kakor so stare.
Iz čudežnih otrok
navadno nič ne postane
Čudežni otroci, ki so v otroški dobi posebno brihtni, navadno potem, ko so odrasli, ne pomenijo ničesar. Vzemimo za primer Jackie Coogana, ki je pred leti kot deček nastopal v filmu ter je tako igral, da so se pred njim klanjali celo veliki filmski umetniki. Ta fantiček je zdaj že velik in je že oženjen. Postal je sicer igralec, toda njegove igralske sposobnosti so komaj povprečne.
Viljem Sidis je bil okoli leta 1900. pravo čudo med tedanjimi otroki. Ko je štel dve leti, je znal brati in pisati. Ko je dosegel osem let, je že poznal višje računstvo ter je znal govoriti že francoski, nemški in ruski. Deset let kasneje je bil dečko že večkraten doktor. Mislili bi, da ga je čakala sijajna prihodnost. Končal pa je svoje življenje kot navaden računar v neki pisarni. Naveličal se je misliti. Pri njem se je izkazal rek, ki veli: Otroci, ki se prezgodaj prebude iz otroškosti, postanejo neprespani možje.
Podobno se je zgodilo tudi z mnogimi dru-
fimi otroki, ki so bili pravi čudež v glasbi, e kot otroci so igrali razne težavne skladbe in razne inštrumente, pozneje pa so postali le povprečni godci. Ni se jim več ljubilo.
So pa čudežni otroci, ki so tudi pozneje ostali nadpovprečni. Ko je štel francoski učenjak v računstvu Pascal 17 let, je že znal reševati hude računske naloge. Sloviti nemški pisatelj Goethe je že kot deček pisal svoj dnevnik v raznih jezikih. Nemški pisatelj George je kot mlad fantič izumil nov umeten jezik. O slavnem Torquatu Tassu pripovedujejo, da je že kot otročiček znal govoriti latinski. Ti mladi veleumi so ostali vele-umi tudi potem, ko so odrasli. Vendar so to izjeme.
Dandanes filmski svet obožuje igralsko sposobnost 7 let stare deklice Shirley Tem-pleve. Kdo bi mogel vedeti, koliko bo njena igralska sila vredna čez 10 let! Naj navedemo še zgled slovečega Karla Witteja, ki je bil znan raziskovalec italijanskega pesnika Danteja. Witte je bil prav čudežni otrok. Ko pa je odrasel, je postal komaj nadpovprečen profesor, ki nikdar ni bil veleumen. Ko je bil deček 8 let star, je govoril grški, latinski, francoski, angleški in italijanski. Ko je štel
10 let, je že študiral na vseučilišču v Gottin-genu. Ko je dozorel v moža, je postal dober profesor, pa nič več.
X Ruski učenjak je iznašel zdravilo proti španski bolezni. Ruski profesor Barikin, vodja zavoda za raziskavanje kužnih bolezni v Moskvi, je po dolgih letih poizkusov te dni objavil, da je našel serum proti gripi, ki more to bolezen ozdraviti v 24 urah. Barikin je najprvo preizkušal serum na sebi in na miših, pozneje pa na 80 članih zavoda in mnogih prostovoljcih. Vselej je bolezen izginila v 24 urah.
X Sest let v čolničku na morju. Dva francoska raziskovalca sta se vozila v majhnem čolnu šest let po Indijskem morju. Dvakrat jima je vihar čoln razdejal, enkrat sta prišla v ujetništvo morskih razbojnikov, preživela šest mesecev med ljudožrci, se naposled rešila in vsa izčrpana prispela iz Avstralije nazaj v Francijo.
X Nobilov rešitelj se je smrtno ponesrečil. Sloviti ruski letalec Babuškin je te dni po-
letel z letalom s Franca Jožefa zemlje proti Arhangelsku. V letalu je bilo 16 ljudi. Med poletom so odpovedali motorji in je padlo letalo v neko reko blizu Arhangelska. Babuškin, zdravnik in dva člana posadke so utonili, ostali pa so se rešili s plavanjem. Kakor znano je Babuškin rešil svoj čas odpravo italijanskega raziskovalca severnega tečaja Nc a.
X Madžarski kraljevi zaklad v Donavi.
Ze več ko 400 let leži na dnu Donave na Madžarskem večji del zaklada nekdanjega madžarskega kralja Ludvika. Turški sultan So-liman Veliki je namreč pridrl z močno vojsko na Madžarsko. V bitki pri Mohaču leta 1526. se mu je s svojo manjšo vojsko postavil po robu madžarski kralj Ludvik, ki pa je bil premagan in je obležal na bojišču. Ludvikova vdova je hotela rešiti kraljevi zaklad, ki je bil spravljen v Budimu. Dala ga je naložiti na ladjo ter ga prepeljati iz Bu-dima na Dunaj. Turki pa so zapazili ladjo, ki je vozila ta zaklad. Od bregov so jo napadli in potopili. Z njo vred se je potopil tudi madžarski kronski zaklad. Kakor zdaj poročajo madžarski listi, je dobro znano, kje se je bila takrat ladja potopila. Tam hočejo zdaj preiskati vse dno Donave. Pravijo, da bodo brez posebnih težav našli ostanke potopljene ladje in 400 let pogreznjeni zaklad lahko dvignili.
X Preveč spanja slabi človeka. V ameriškem zdravniškem časopisu je izšel članek, ki dokazuje, da človek ponoči hujša. Ugotovili so, da vsak človek zjutraj vstane lažji, kakor je šel spat. Zmanjšanje teže se pripisuje izhlapevanju skozi kožo in pljuča. Razumljivo pa je, da se ta izgubljena teža, ki je zelo neznatna, podnevi s sprejemanjem tekočin spet izravna. Sicer pa gre pri tem samo za znanstveno obrazložitev dejstev, ki jih opazijo tudi drugi ljudje. Marsikdo se je že mučil z vprašanjem, zakaj dolgotrajno spanje telo oslabi, ko bi človek vendar mislil, da popolno mirovanje v postelji da telesu novih moči. Zlasti pri hudih boleznih je znana skušnja, da se okrevajoči, ki je moral dolgo ležati v postelji, kljub dobri hrani ne more opomoči in da je čil in močan šele, ko vstane.
X Premoga je v zemlji še za več tisoč let.
Glede zalog premoga v zemlji si nam zdaj še ni treba beliti glave. Strokovnjaki so izračunali, da je v zemlji premoga še do leta 5638. Ugotovljeno je, da se je od 1. 1925. do 1. 1935. poraba premoga povečala kakor še nikoli. Največ premoga imajo v zemlji Ze-dinjene države, in sicer 1,975.000 milijonov ton. Na drugem mestu je Rusija, ki ima premoga 1,075.000 milijonov ton. Nemčija ga ima 289.000, Kanada 286.000, Kitajska 220.000, Anglija 200.000, Poljska 138.000 milijonov ton.
X Spinača proti izpadanju las. Vitamin »G«, ki ga je najti v velikih množinah v špi-nači in tudi v mleku, ima veliko vlogo v človeškem telesu. Kjer ga ni, v svoji rasti zastaja in se hitro stara. S tem v zvezi začenjajo izpadati lasje. S špinačo je mogoče to izpadanje, kakor trdijo nekateri moderni zdravniki, ustaviti.
X Zavetišče za obubožane milijonarje. Ko so pred več kakor dvema desetletjema odprli oporoko dolarskega milijonarja Freed-mana, je svet strmel. Freedman je namreč v svoji oporoki določil, da se mora polovica njegovega premoženja (približno dva in pol milijona dolarjev) uporabiti za podpiranje obubožanih milijonarjev, in sicer da se zgradi neke vrste zavetišče za obubožane dolarske kralje. Vsi so se smejali staremu Freed-manu, ki je dal denar za tako nepotrebno zadevo. Po oporoki določeni in od njegovih prijateljev sestavljeni upravni odbor je postavil tedaj v New Yorku zavetišče. Tam stoji Freedmanova hiša že poldrugo desetletje, pravi nebotičnik, v katerem so stene obložene z marmorjem in okoli katerega so prekrasni vrtovi. V tej palači žive siromašni ljudje. Kako dobro je poznal stari Freedman tok življenja, ko je mislil na bodočnost. V pravem trenutku je bila zgrajena ta palača. Velika gospodarska stiska je davila bogataše in danes so vsi prostori v tem zavetišču polni.
Din
roooo
. Ukini
i
lufetnl
Radionom. w '	j
VUvo^ilo -	g iočU.	od S5-30 V,Uov vede.
, litrov vode.
a Jta,..—.	zados'«i- "7	vSaU UTBf vode-
ZavHeU	-J JU* Rad«o»a	mrXU vode.
' W« PW Uo-	vodo >n Polopt
2. Z-esai P«»reV>nv°u^, napolnjen *
vodo neno	enete, katere 1	navodiia, pa «
. Ja ločno dozeriei ,	^o tocM> n«	pra*ne
Poletno *	Prebite	Ha,0 ^L^ada
predstavljajo *e > >ke	osamezn.m!	Va^en1 mnenju P
Vroge na s\>Uah je	Nap«'*«/- naslov. Urežite ce> o9»a
1. nagrada,	5.ooo*-
nagrada	v 3.ooo*-
Q. nagrada	** 2.ooo'-
4. nagrada	^	\o0'-
200 nlnS
200 nagrad P°	" vi|„o re«fev»
. 40.000'- » P™ JoWu» SUopai 0,n; it.bani« '» JeWe"
Ulovile«
rsv-t ^JfjrtfS*«; v„„
*-19-10- "i.-1-0-
pere
sam
^ere prizaneslM
Ulica
Banovin«
Radio Liubliana
od 29. maja do 5. junija.
Nedelja, 29. maja: 8.00: Fantje na vasi, vmes plošče. 9.00: Poročila. 9.15: Majski sprehod (plošče). 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. 11.00: Otroška ura: Gašperček. 11.30: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe. 12.30: Pisana revija (sodelovali bodo originalna švicarska godba — Malenškov trio, Kmečki trio, sestre Stritarjeve in citra-8k tercet »Vesna«). 13.00: Napovedi. 17.00: Kmetijska ura: Rdečica in kuga pri svinjah (dr. Šimon Zibert). 17.30: Pisan koncert radijskega orkestra. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Naša družina in vprašanje socialnega zavarovanja (dr. Milu-tin Zelič). 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. 20.30: Operetni večer (sodelovali bodo Dragica Sokova, operni tenorist Ivan Franci in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Zdaj pa za ples (plošče).
Ponedeljek, 30. maja: 12.00: Pesmi iz vi-ničarskega slavja v letu 1927 (švicarske popevke s solisti, zbori in orkestrom — plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Prognoza in ocena delovne zmožnosti pri jetiki (dr. Franc Debevec). 18.20: Charlie Kunz igra šlagerje (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Letošnje knjige Slovenske Matice (prof. France Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila 19 30: Nacionalna Ura: Gospodarski pomen tujskega prometa (dr. Brakus). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Koncert suit (radijski orkester). 21.10: Prenos iz Prage: Suk: Dozorevanje, sinfonična pesnitev. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester).
Torek, 31. maja: 11.00: Šolska ura: Glasbeni nastop: harmonika, gosli in klavir (izvajali bodo 4 učenci glasbene šole v Kranju — vodil bo Fakin Albin). 12.00: Plesi iz preteklih dni (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Iz Leharjevih operet (radijski orkester). 14.00: Napovedi. 18.00: Radijski čramel. 18.40: Poklicna posvetovalnica (dr. Vladko Schmidt). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Vas v Hrvatski (dr. Drago Hloupek). 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani. 20.30: Koncert pevskega zbora »Grafike«. 21.15: Igor Stra-vinski: Capriccio za klavir in orkester (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Zvoki v dvočetrtinskem in tričetrtinskem taktu (radijski orkester).
Sreda, 1. junija: 12.00: Vurliške orgle in havajske kitare (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Valčki, polke in koračnice (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura: Junij v naravi (Miroslav Zor). 18.20: Cvetke v glasbenih slikah (plošče). 18.40: Dolenjska mesta v dobi narodnega prebujenja (prof. Janko Jarc). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani (v I. odmoru glasbeno predavanje — .Ukmar, v II. odmoru napovedi, poročila).
Četrtek, 2. junija: 12.00: Operetni napevi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Magistrov trio. 14.00: Napovedi. 18.00: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 119.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pester večer (sodelovali bodo Ljubljanski šramel-kvartet z vmesnimi samospevi Mirka Premelča, Sonja Ivančičeva in grof. Lipovšek). 21.30: Koncert lahke glasbe (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert lahke glasbe (nadaljevanje).
Petek, 3. junija: 12.00: Iz naših dolin in planin (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Ženska ura: Izlet Slovenske ženske zveze iz Amerike v Jugoslavijo (Anica Lebarjeva). 18.20: Naše ptesmi iz Amerike (plošče). 18.40: Smotrnost gospodarstva in delavstvo (Milan Va-
lant). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut za planince. 20.00: Pester glasbeni večer (sodelovali bodo Kmečki trio, Poldka Zupanova in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 4. junija: 12.00: Razni vzorci z godbo pravo. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Razni vzorci z godbo pravo. 14.00: Napovedi. 18.00: Rezervirano za prenos promenadnega koncerta. 18.40: O mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: VI. večer muzi-kome-dijantov (pisan glasbeni večer). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (igra radijski orkester).
Za smeh in kratek čas
ZADNJA NOVOST
A: »V zimski sezoni so bili tigrovi kožuhi za dame zadnja novost.«
B: »Kakšna novost! Tigri jih že od nekdaj nosijo.«
PO OVINKIH
Sodnik: »Gospodična, koliko ste stari?«
Gospodična se sramuje povedati.
Sodnik: »Pa jaz vendar moram vedeti. Torej, recimo, koliko ste šteli pred 10 leti?«
Gospodična: »Tri in dvajset, gospod sodnik.«
NA OROŽNIH VAJAH
Narednik: »Grmovšek, kakšen poklic imate v civilu?«
Vojak: »Lekarnar sem.«
Narednik: »A zato ste videti tako strupeni.«
PRI BRIVCU
Mladenič (z rahlim puhom pod nosom): »No, gospod mojster, kako dolgo bom pa še čakal na. britje?«
Brivec: »Kakšni dve leti.«
Hal! o s 1 a s 1
Pomlad!	Leto!
OSTANKI
iz mariborskih tekstilnih tovarn
pristnobarvni. brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi.
Paket serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto za znižano ceno din 130—.
Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 250— din zadnji dober kam-garn, isti v modri in črni barvi din 275.— Cela podlaga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120___
Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOS-MOS«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust!
DVANAJST SLOVENSKIH DEKLET
19 do 28 let starih z raznimi dotami od 20.000 do 80.000 dinarjev, bi se poročilo. Več pove »Anka«, Zagreb 2.
2500.— DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6.
XVIII. ljubljanski velesejem
43* razstavna prireditev
4.—13. jun. 1933*
Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—
Sejmišče obsega 40.000 m2, preko 600
raztavljalcev iz 14 držav. Posebne razstave: »Cesta« — Francija—-Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10.—12. junija: III. državni trgovski kongres.
Vstopnica daje lastniku pravico do nagrednega žrebanja. Vrednost dobitkov preko din 75.000.—.
KOLESA znamke »AXO«
v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri
H» SUTTNER
LJUBLJANA
aleksandrova b
Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji.
NOVOST!
samo DIN 49*50
St. 62.300 Anker-ur» pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep Icromlran oikrov 1 pismeno garancijo
Din 49.50
Stev. 62.301 Ista a osvetljenimi kazalci ln številčnico
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cenik, kj j ram ga pošlje za* 1 stonj ln poštnin« prosto
Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
80 KOLES
prvovrstnih znamk.
30 ŠIVALNIH STROJEV,
ki tudi štikajo, Singer, Pfaff in drugih tvrdk VEC OTROŠKIH VOZIČKOV
novejših po zelo nizkih cenah naprodaj pri »Promet«, nasproti križevniške cerkve v Ljubljani.
Oglašujte v »Domovini«