Številka L TST ZA Ti LESKO KILTURO Tm&% W W 'M* Ljubljana, ponedeljek, 31. maja 1965 - Cena 50 din ------*--------------------- 22 Leto XX. DRŽAVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEŽI JURETiČ 320 kg L'tbljančan Jože Juretič je dosegel rezultat evropske vrednosti - V triatlonu je presegel stari rekord kar za 30 kg - Državni prvak je postal tudi Marjan Dečman iz Ljubljane REKA, 30. maja. Jože Jure-tič iz Ljubljane je na državnem prvenstvu za dviganje uteži dosegel rezultat evropske vrednosti. Ta tekmovalec je namreči v olimpijskem triatlonu dvignil 320 kg in tako presegel stari državni rekord kar za 30 kg. S tem je osvojil prvo mesto v perolahki kategoriji. Juretič je v potegu dvignil 105 kg, v sunku 95 kg in tezno 120 kg. To so tudi trije novi državni rekordi. V bantam kategoriji je novi prvak Jugoslavije postal Mar, jan Dečman iz Ljubljane z 272-5 kg. FINALE ATLETSKEGA POKALA SLOVENIJE 1965 Zmagoslavje atletov in atletinj Kladivarja Važič in Vivod blizu državnega rekorda -Štiri zmage Marjane Lubejeve - Dvojne zmage ljubljanskih šprinterjev - Draga Stamejčič med gledalci - Tekmovanje v številkah CELJE, 30 maja — Stadi- letošnjega atletskega prven-on Borisa Kidriča v Celju je stva Slovenije. Vreme je bi-bil včeraj in danes prizorišče lo prirediteljem naklonjeno. Letos je bila na vrsti jubilejna Štafeta mladosti, najboljši jugoslovanski športnik in olimpijski zmagovalec | g Miroslav Cerar pa je v torek zvečer izročil maršalu Titu štafetno palico s pozdravi jugoslovanskih narodov. J Te dni se je Miro vrnil iz Beograda, seveda poln vtisov in prijetnih doživetij o 'srečanju z maršalom Titom. ft. — čeprav je bila pred menoj odgovorna naloga, nam je pripovedoval Miroslav Cerar, nisem imel treme. Ko J i sem stopil proti častni loži, sem pazil, da ne bi stopil preveč zadihan pred maršala. Nato sem povedal čestitko 1 j in bilo mi je v veliko zadovoljstvo, da je predsednik republike z veseljem na obrazu sprejel čestitko jugoslovanske J S mladine. Bil sem tako pod vtisom srečanja z maršalom Titom, da so mi šele potem povedali, da je ob koncu tudi J i on čestital meni za uspehe, ki sem jih dosegel na raznihšportnih prireditvah. Pp čestitki sem odšel v častno ložo in sedel poleg maršala Tita ter si ogledal še zaključni del slovesnosti na I S stadionu v Beogradu. Predsednik republike mi je nato izročil spominsko darilo in svojo fotografijo v umetniško S, izdelanem okvirju s posvetilom »DRVGU MIROSLAVU CERARU — JOSIP BROZ TITO«. Čeprav so bile naprave zelo razmehčane od, večdnevnega deževja in so onemogočale v marsikaterih disciplinah doseganje kvalitetnejših rezultatov. Udeležba je bila razveseljiva. Na startu je bilo kar 14 atletskih organizacij s 198 atleti, in 67 atletinjami. Prvikrat po daljšem obdobju smo srečali na startu celo predstavnike iz Ptuja, Murske Sobote, Raven, Kamne gorice, Mladinskega aktiva Olševka poleg že standardnih atletskih klubov. VAŽIC IN VIVOD BLIZU DRŽAVNEGA REKORDA V moški konkurenci sta bila po doseženih rezultatih najboljša Celjana Važič in Vivod. Vivod je včeraj z veliko lahkoto premagoval višine nad dva metra. V prvem poizkusu je preskočil brez do- tika 206 cm, nato pa je poizkušal doseči nov državni rekord 211 cm. Bil je blizu uspeha, vendar mehko ska-kališče mu je tokrat preprečilo doseči znamko novega državnega rekorda. Simo Važič je na tem prvenstvu dokazal, da je v odlični formi. Prvi dan tekmovanja na 1500 m ni blestel s svojim rezultatom. Tekel je pač v strnjeni skupini, kjer je bil počasen tempo in šele v finišu se je odločil za solo tek. Danes je ja las zgrešil rekord na 3000 m. Vsega le dve desetinki sekunde je bil počasnejši od sedanjega rekorda. Težko je na takih progah tekmovati sam, brez enakovrednih tekmecev. Kljub temu pa je na cilj prišel brez novega državnega rekorda. Nadaljevanje na 11. strani EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU KONČAMO Popolna premoč boksarjev SZ Jugoslovani razočarali predvsem zaradi pomanjkanja fizične zmogljivosti - Novinarji ocenili prvenstvo kot nezanimivo -Slabo sojenje - Naslednje leto balkansko prvenstvo v boksu v Beogradu Berlin, 30. maja — Evropsko prvenstvo v boksu, ki se je končalo sinoči v vzhodnem Berlinu, je večina strokovnjakov ocenila kot koratk naprej v evropskem amaterskem boksu, večina novinarjev pa kot absolutno nezani-vega. Največ držav je poslalo v Berlin zelo mlade boksarje, ki so sicer hitri, energični ter borbeni, vendar jim. primanjkuje še potrebnih izkušenj. Kljub temu pa so dokazali, da je boks v Evropi napredoval, saj je bila večina tekmovalcev dobro pripravljenih, da so se borili vse tri runde z enakim poletom, kar na prejšnjih prvenstvih ni bil slučaj. Večina borb je bila nezanimivih, saj so izkušeni asi z lahkoto opravljali z novimi kandidati za uvrstitev v elitno društvo. O tem govori tudi podatek, da je bila dvorana, kjer je bilo prizorišče prvenstva stalno na pol prazna, čeprav lahko sprejme 7Q00 gledalcev. Berlinski šampionat je v neki meri spremenil razmerje sil v evropskem boksu. Ekipa SZ je sicer šele tu doživela svoje popolno zmagoslavje; osvojila je kar osem zlatihxmedalj od deset možnih. Medtem pa so Poljaki, ki so druga velesila v amaterskem boksu, doživeli neuspeh, čeprav so osvojili šest medalj. Korak naprej pa so storili predstavniki Zahodne in Vzhodne Nemčije ter Bolgari in Romuni. Nadaljevanje na 11. strani EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI JUGOSLAVIJA 80 ■■»■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a a« FRANCIJA 54 TBILISI, 30. maja. V pr-v«n srečanju na evropskem Prvenstvu v košarki je jugo-s*ovanska reprezentanca sla-učinkovito zmago nad francoskimi košarkarji z 8°:54 (42:23). Srečanje je bilo Pred 10.000 gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili športno dvorano v glavnem mestu sovjetske republike Gruzije. Srečanje med repreezntan-cama Jugoslavije in Francije je od prvih minut tekilo v zelo ostrem tempu. Način igre je bil zelo privlačen za gledalce, ki so bili navdušeni nad to košarkarsko predsta- Nadaljevanje na 12. strani LESTVICA U. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE — ZAHOD Olimpija 28 20 7 1 78:22 47 Sloboda 28 19 6 3 60:21 44 Maribor 38 15 5 8 51:30 35 Čelik 28 12 6 10 46:39 30 Šibenik 28 11 8 9 33:41 30 Slavonija 28 11 7 10 56:43 29 Borac 28 8 12 8 45:45 28 Rudar 28 12 4 12 52:54 28 Famos 28 9 9 10 41:51 27 Lokomotiva 28 8 10 10 51:58 26 Borovo 28 7 11 10 34:42 25 Split 28 8 6 14 31:51 22 Varteks 28 8 5 15 34:43 21 Istra 28 7 7 14 26:45 21 Kladivar 28 6, 6 16 31:59 18 BSK 28 5 7 16 40:65 17 ■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■•■■■■■■■■■a Čelik: Olimpija 1:5 Maribor: Istra 2:2 Borovo: Kladivar 2:0 Poročila o. nogometnih srečanjih v H. zvezni nogometni ligi - berite na 2. strani II. ZVEZNA NOČOMETNA LIGA - II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA U. ZVEZNA NOGOMETNA Čelik: Olimpija 1:5 (0:1) ČELIK: Stijovič, Vukovič (Draško), Nikčevič, Anovič, Bilič, Hevizi, Rajič, Popov, Milosavljevič, Lalič, Nikolič. OLIMPIJA: Žabjek, Djorlev, Jovičevič, Kokot, šoškič, Srbu, Frančeškin, Kapidžič, Zagorc (Nikolič), Veselica, Com. STRELCI: Veselica v 32., 50. in 77., Frančeškin v 52. ter Kapidžič v 83. za Olimpijo in Milosavljevič v 87. minuti za Čelik. SODNIK: Zečevič, Beograd GLEDALCEV: 8000 ZENICA, 30. maja. Dopoldanska tekma v Hrasnici med Famosom in Slobodo, ki se je končala z neodločenim rezultatom 1:1, je še poživila komentarje pred današnjim srečanjem v Zenici. Tisti, ki so se podali na dalj-. no pot, in teh ni bilo malo, so z velikim zadovoljstvom sprejeli ta rezultat, domači pa so upali, da bodo zaustavili goste pri njihovem neza-držanem poletu. Začetek današnje tekme je bil precej počasen, saj je bilo vreme soparno. Olimpija se je posluževala le protinapadov po obeh krilih, vendar je bila obramba Čelika vedno na mestu. 32. MINUTA — VESELICA ZAČNE SERIJO GOLOV Sele v 32. minuti je gostom uspelo prvič resneje ogroziti^ nasprotnikova vrata, obenem pa je bil to že prvi uspeh. Streljano žogo je Stijovič odbil in Veselica je bil na mestu ter dosegel prvi gol za Olimpijo. V nadaljevanju je imel v 40. minuti Corn lepo priložnost, vendar je bil vratar Stijovič -tisti, ki je pobral aplavz 8000 gledalcev V NADALJEVANJU OLIMPIJA VSE BOLJŠA V drugem delu je Olimpija vedno bolj prevzemala igro v svoje roke, čeprav je obramba Čelika še vedno dobro opravljala svojo nalogo. Že v prvih minutah, je Com najprej streljal čez vrata. Le minuto za tem je zaradi napake v obrambi gostov Nikolič dosegel gol, vendar je streljal mimo. 50. minuta je spet prinesla uspeh napadalcu Olimpije Veselici. Po lepi kombinaciji med Kokotom, Cornom in Veselico je slednji dosegel zelo lep gol in povišal rezultat na 2:0. Dve minuti za tem je bilo spet veselje v taboru Olimpije. Com je lepo pobegnil po krilu, podal na sredo pred vrata, tam se je najbolj znašel Frančeškin in z volej udarcem zadel desni zgornji kot. Seveda pa tudi Čelik ni povsem popustil in tudi njihovi napadi so bili še vedno nevarni. Obramba Olimpije pa, ki je danes zaigrala izredno dobro, je bila na mestu. Tako je v tem delu Jovičevič dvakrat zaustavil solo prodore napadalcev Čelika, pa tudi vratar Žabjek je nekajkrat dobro posredoval. Bolj ko se je tekma približevala koncu, bolje so delovale vrste Olimpije. V 72. minuti je Kapidžič pobegnil po desnem krilu, podal Nikoliču, ta je bil premalo odločen in priložnost je šla po vodi. VESELICA DOSEŽE TRETJI GOL V 77. minuti je Olimpija izsilila kot. Izvajala sta ga Frančeškin in Kapidžič, slednji je podal žogo Veselici, ta pa je z volej udarcem iz bližine dosegel rezultat 4:0. Nikolič, ki je v zadnji minuti pred koncem prvega dela zamenjal Zagorca, je igral danes zelo dobro, odlično je gradil igro, pa tudi poživil je napad. Čeprav so imeli domači že 4 gole v svoji mreži, še vedno niso klonili. Pri svojih napadih so se posluževali tudi ostre igre in v tem delu sta bila laže poškodovana Srbu in Djorlev. V 83. miniti je bil na semaforju rezultat že 5:0 za goste. Na robu 16-metrskega prostora je Corn streljal prosti strel, žogo je dobil Kapidžič in jo s prsi porinil v mrežo ter s tem dosegel rekordni rezultat za Olimpijo. še več je bilo priložnosti za goste v tem delu, vendar je ostalo pri petih golih. Nasprotno pa so 3 minute pred koncem tudi domači dosegli svoj častni gol. Nikolič je lepo podal Milosavljeviču in ta je z volej udarcem zadel mrežo. Žabjek pri tem golu zares ni mogel posredovati. ODLIČNA IGRA OLIMPIJE Danes moramo zares pohvaliti nogoipetaše Olimpije, ki so se predstavili gledalcem v Zenici z odlično igro, obenem pa dosegli tudi celo kopico golov. Danes je igrala posebno dobro obramba, odlična sta bila obranilca - in srednji krilec šoškič, v napadu pa moramo pohvaliti Veselico, ki je bil zares odličen in je seveda dosegel tudi 3 gole. Po končani tekmi smo prosili igralce Olimpije še za kratke izjave. Vratar Žabjek in napadalec Veselica sta nam takole odgovorila: •ŽABJEK: Visoka zmaga je plod prizadevanja vseh igralcev. VESELICA: S to zmago smo si odprli pot v prvo zvezno ligo. Danes smo dokazali, da smo najboljše moštvo v zahodnem delu II. zvezne lige in da smo si uvrstitev v I. zvezno ligo tudi zaslužili. Maribor : Istra 2 : 2 (1:2) MARIBOR: Vabdč, Jovanovič, Grubišič, Sizgoreo, žerjav, Satler, Purgaj, Prosen, Šober (Munda), Čeh, Županov. ISTRA: Radoševič, štamherga, Ros-signoli, Čekada, Giljanovič, Jergič,. Miletič, Jurdševič, Poldrugovec, Maraš, Skovija, (Premate). STRELCI: Čeh v 11. min. in 69. za Maribor, za Istro pa Jergič v 3. tn Juriševič v 23. minuta. SODNIK: Zaninovič iz Zadra ter stranska Uzarevič iz Zagreba in Ivaniševič iz Tuzle. GEDALCEV: 2000; MARIBOR, 30. maja. Začetek današnje prvenstvene tekme je obetal živahno igro in morda še živahnejše nadaljevanje. Gledalci so bili dobesedno šokirani, ko je Jergič že v 3. minuti s približno 20 m poslal nenevarno žogo na Vabičeva vrata in ko jo je vratar vijoličastih izpustil minuti dobesedno iz podobnega položaja kot Jergič pri prvem zadetku, premagal Va-biča. Strel je bil neubranljiv, tako da vratar vijoličastih zares ni mogel posredovati. Žoga je zletela točno v desni zgornji kot. Kot smo že omenili, so gledalci po uvodu pričakovali veliko več, vijoličasti, ki so iz rok, da hi mu le trenutek __________ ____ __ ________ m ^ za tem med nogami zdrknila nastopili tokrat v novih, mad-v mrežo. Prav v tem obdob- žarskih dresih, so igrali ju so imeli vijoličasti precej več od igre, briljiral je zlasti Prosen, ki je s soigralci uprizarjal na trenutke zares čudne situacije pred vrati Rado-ševiča, vendar brez pravega učinka. Počakati je bilo treba do 1. minute, ko je Šober prejel lepo žogo in se nesebično napotil proti vratom. Položaj je bil za vratarja Ra-došev.iča neizbežen in brez dvoma bi se prodor lahko končal z zadetkom. To je opazil tudi branilec Rosigno-li, ki se je od zadaj zapodil v Šobra in ga zrušil v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko je uspešno izvedel Čeh. REPRIZA PRVEGA ZADETKA . Po izenačenju sta tako eno kot drugo moštvo igrali mirneje, smotrneje sta povezovali svoje vrste in gledalci so uživali v zares lepem nogometu. žal pa spet ne moremo zapisati, da so pri tem domačini potegnili daljši konec. Kajti Juričevič je v 23. Borovo : Kladivar 2: 0(2:0) BOROVO: Račič, Kurbanovič, Tomanovič, Bulič, Gotal, Vargič, Skeledjija, Ostojič, Djordjevič, Momirski, Popovič. KLADIVAR: Bauman, Vodeb, Tolič, Biščan, Ferme, Kotnik (Živkovič), Halilagič, Hribernik, Perc, Priganica, Binkovski. SODNIK: Lubora iz Sarajeva. GLEDALCEV okoli 1500. Skeledjija v 34. in Ostoič v 44. min. za STRELCI: Borovo. BOROVO, 30. maja — Maloštevilni gledalci na stadionu Borova, bilo jih je okoli 1500, so bili razočarani nad prikazano igro obeh moštev, predvsem od Kladšvarja, saj se Celjani borijo za obstanek v II. zvezni ligi in bi morali prikazati mnogo boljši nogomet. Nasprotno pa njihova V naslednjem kclu bedo igrali Maribor : Split Istra : Slavonija Rudar : Čelik Olimpija : Borac Lokomotiva : Šibenik BSK : Famos Sloboda : Borovo Kladivar : Varteks pada, ki ni nikoli prejel pravočasno uporabnih žog. Sicer pa se je v napadu trudil in kolikor toliko edino zadovoljil le Hribernik, ki pa v soigralcih ni našel pravilnega sodelovanja in pomoči, če bi bili obrambni igralci Kladi-varja le malo bolj pazljivi, bi se srečanje vsekakor lahko končalo mnogo bolj ugodna za Kladivar, ki bi prav lahko odnesel vsaj eno točko iz Borova. igra kljub požrtvovalnosti posameznikov ni mogla roditi kakršnegakoli uspeha. Domača obramba je namreč vedno pravočasno posredovala in onemogočila vse napade Kladivarjevih igralcev, nasprotno pa sta Skeledjija in Ostojič bila vedno nevarna v kazenskem prostoru Celjanov, ki nikakor niso znali urediti igre v obrambi. Celjani so danes povsem odpovedali prav v obrambi, saj Vodeb in Tolič nikakor nista znala primemo posredovati in zadrževati nevarnih akcij napadalcev Borova. Kljub dvema prejetima goloma je bil Bauman še najbolj- s ši mož v obrambnem prosto- ’ ru Kladivarja. Odraz slabe igre ožje obrambe je bila seveda posledica v slabi igri na- uspešno le za oči, medtem ko med napadalci ni bilo pravega strelca , V nadaljevanju je prišlo sredi polčasa do precejšnjih grobosti, ki so jih povzročili živčni obrambni igralci Istre, deloma pa tudi Čeh, ko je neumestno posredoval v dvoboju s čekado. To je zapustilo precej mučen vtis. ki ga ni mogel popravki niti Čeh s svojimi izrednimi zadetki v glavo v 59. min. Ta čas se je poznala živahnost, v napadu vijoličastih, kajti iz obrambe je prešel med napadalce branilec Jovanovič in skupno s soigralci uprizarjal nevarne položaje, vendar brez haska. Tako je ostalo tudi do konca, čeprav moramo resnici na ljubo zapisati, da je bil Maribor v tem delu igre popoln gospodar na igrišču. KAKO SO IGRALI? O igri celotne enajsterice Maribora bi veljalo zapisati, da ni navdušila, kajti dosegali so premalo zadetkov. In posamezniki? Vabič je bil nestalen, Jovanovič živahen z veliko smisla za kolektivno igro (v drugem polčasu), Grubišič je bil zanesljiv, Sizgoreo pa malce netočen. Žerjav je igral precej brez volje, Satler pa je bil za spoznanje prepočasen. Za Purgaja moramo omeniti, da je zapravil nič koliko lepih priložnosti na desnem krilu. — Igral je brez refleksa. Najboljši je bil tudi tokrat Prosen, ki je igral sila koristno, Čeh pa je bil razpoložen za strel, čeprav bi lahko poleg dveh zadetkov še nekajkrat premagal vratarja Istre. Malo je presenetil tudi županov, ki je igral občutno boljše kot običajno. XX. DRŽAVNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V NAMIZNEM TENISU Olimpijina prva mesta »odhajajo« II. liga - zahod Split : Varteks 3:2 (2:2) Borovo : Kladivar 2:0 (2:0) Famos : Sloboda 1:1 (1:0) Šibenik : BSK 1:0 (0:) o Borac : Lokomotiva 2:2 (2:1) Čelik : Olimpija 1:5 (0:1) Slavonija : Rudar 2:1 (1:1) Maribor : Istra 2:2 (1:2) IL liga - vzhod Borac : Srem 1:2 (1:0) Budučnost : Mladost 3:1 (1:1) Spartak : Radnički 5:3 (2:2) Pobeda : Proleter 0:0 Priština : Trepča 4:2 (2:0) Železničar : Bregalnica 3:1 (2:1) Voždovački : Bor 2:0 (1:0) Novi Sad : Bačka 3:3 (1:1) Zmaga zagrebških telovadcev ZAGREB, 30. maja. V tradicionalnem, že četrtem po vrsti, medmestnem dvoboju reprezentanc v telovadbi med Zagrebom in Luksemburgom so zmagali domačini z rezultatom 278.00 : 251.25. Vrstni red: 1. Petrovič 56.50, 2. Men-čik 56.40, 3. Čaklec 56.25, 4. Stefandni (L) 55.65, 5. Anič 65.25. Sisak, 30. maja. XX. jubilejno državno prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu je po tridnevnih borbah dobilo kaj svojevrsten zaključek. Tako v finalu žensk leot moških morajo namreč najboljši ponovno igrati med seboj. V tako imenovanimi baragejdh se v času poročanja merijo Pirčeva in Lučičeva med ženskami ter Vecko, šurbek in Markovič med moškimi. Presenetljivo sta iz te borbe izpadla reprezentanta Korpa in Ječmenica. In tu se nudi igralcem Olimpije iz Ljubljane še zadnja priložnost, da si poleg Vecko-vega naslova pri moških dvojicah osvojijo vsaj eno čisto prvo mesto. Presenetljivo je namreč, da Olimpija, ki je v zadnjih letih osvajala večino državnih naslovov, ostaja letos praznih rok. Tako sta v konkurenci ženskih dvojic No-vosadčanki Ječmenica in Stojšiče-va odpravili Ljubljančanki Pirčevo in Zrimčevo s 3:1, pri mešanih dvojicah pa Korpa in Ječmenica Vecka in Pirčevo s 3:2. Edino svetlo igro sta pokazala mladinca Klevišar iz Kranja in Kastelic iz Ljubljane, ki sta osvojila prvo in drugo mesto med mladinci, med mladinskimi pari pa drugo mesto. Enako uvrstitev sta poželi še Ljubljančanki Kraljeva in Juvan-čeva med dvojico mladink. če na splošno ocenimo letošnje državno prvenstvo, potem nikakor ne moremo biti zadovoljni z igro slovenskih predstavnikov. Pirčeva igra tako slabo kot že dolgo ne in poleg Vecka ter deloma Jazviča tudi med člani nismo ničesar dosegli. Pri tem pa je treba omeniti še Zrimčevo (Olimpija), ki nikakor ne more premagati Stoj-šičeve in je morala tako tudi tokrat priznati njeno premoč ter ostati le med osmimi najboljšimi. Vrstni red v dosedaj odigranih disciplinah: mladinci posamezno: 1. Klevi- šar (Tr), 2. Kastelic (OD, 3. šoš (Špartak), 4. Šantič (Vitez), 4. Čordaš (Poštar) — dvojice: 1. Cor-daš-Turina (Poštar), 2. Klevišar (Tr)-Kastelic (OD, mladinke posamezno: 1. Ječmenica (Novi sad), 2. Resler (Mladost Zgb), 3. Lučič (Zenica), 4. Roth (Poštar), 5. Kralj (OD, dvojice: 1. Roth-Hes-heimer (Poštar). 2. Juvane-Kralj (OD, 3. Lučič-Rimac (Zenica), 4. Resler-Šrbec (Mladost Zgb), moške dvojice: 1. Vecko (OD-Korpa (Sen-ba), 2. Karakaševič-Popov (Mladost, Zemun), 3. šurbek-Turina (Poštar), 4. Gazič-Dafinič (Bosna), ženske dvojice: 1. Ječmenica- Stojšič, 2. Pirc-Zrimec (OD, 3. Roth-Hesheimer (Poš ), 4. Serbec-Resler (Mladost Zgb), mešane dvojice: 1. Ječmenica (N. S) -Korpa (Senta), 2. Pirc-Vecko (OD, 3. Stojšič N.S)-Roth (Poštar) 4. Opa-va-Mamkovič (Part). MjflVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Steržaj prvak? LJUBLJANA, 30. maja — Na državnem prvenstvu v kegljanju za posameznike, kd poteka na Gradisovem kegljišču Maksa Perca so bili doslej doseženi povprečni rezultati. Sodeluje 70 tekmovalcev in kot je bilo pričakovati silijo k vrhu predvsem znani tekmovalci. V času poročanja je najbližnji naslovu prvaka Miro Steržaj, ki je v dveh nastopih prekoračil znamko 900 kegljev in dosegel skupni rezultat 1868 kegljev. Trenutno vodi Steržaj, na drugem mestu je Grom, za njim so Hladnik, Džerakovič in Martelanc. Na nastop pa čakajo še Mlakar, Smoljanovič in Šlibar, kd lahko dosedanji vrstni, red spremene. Vrstni red v času poročanja: 1. Steržaj (Branik) 1868, 2. Grom (Brest) 1809, 3. Hladnik (Grmoščica — Zagreb) 1780, 4. Džerakovič (Novogradnja) in 5. Martelarf (Kranj) itd. Likovnik Republiško prvenstvo v kegljanju za mladince KRANJ, 30. maja. Na kegljišču Triglava je bilo včeraj in danes republiško prvenstvo za mladince. Udeležba je bila zelo slaba, saj so nastopile le tri ekipe in 17 posameznikov. Brvih devet najbolje uvrščenih posameznikov bo lahko nastopilo na državnem prvenstvu, ki bo prihodnje nedeljo v Mariboru. Rezultati — ekipno: 1. Kon- struktor (Maribor) 1552, 2. Triglav 1471, 3. Fužihar 1442. — Posamezno: 1. Klaužar (Konstruk- tor) 829, 2. Skrabar (Kon.) 802, 3. Skubic (Triglav) 795, 4. Hauli (Fužinar) 784, 5. Žižek (Kon) 777. intervju tetina - intervju tedna - intervju Odlični študenti in odlični telovadci Najbrž ni naključje, da so telovadci tudi odlični študenti. Telovadba namreč zahteva toliko vztrajnosti in prizadevnosti, da to zmore lahko le človek, ki ima dovolj volje. Spomnimo se samo Miroslava Cerarja, ki je kljub temu, da je eden najboljših telovadcev na svetu, uspešno končal študije na Pravni fakulteti v Ljubljani, potem je tu še Ivan čaklec, ki je najprej končal študije na Veterinarski fakulteti v Zagrebu, zdaj pa končuje že drugo fakulteto — Visoko šolo za telesno kulturo v Zagrebu. Našteli pa bi jih lahko še precej. N / Tudi mlajši stopajo po stopinjah naših znanih telovadcev. Ime Milenka Kersniča se je v zadnjem času večkrat pojavilo na prvih straneh športnih časopisov. Te dni se pripravlja na maturo. Tudi on je razen za šport našel vedno dovolj časa tudi za šolo. Takšni so torej telovadci .vestni in prizadevni v telovadnici, ne puščajo pa \ ob strani svojih šolskih obveznosti. Tokrat smo se odločili za razgovora z Ivanom čaklecom in Milenkom Kersničem. LE MIRO SE JE SPOMNIL NAME l Kako ste se pravzaprav od. ločili za gimnastiko? — Povsem po naključju. Najboljši hrvatski telovadci so imeli v Borovu prvi povojni trening, na katerem sem se dokončno ' navdušil za to panogo. In prvi pomembnejši nastopi? 1 — 1948 sem prvič nastopil v Beogradu V mladinski reprezentanci, štiri leta pozneje pa v zveznem razredu na državnem prvenstvu v Ljubljani.; Koliko pomembnih srečanj imate za seboj? — Petintridesetkrat sem nastopil v državni reprezentanci. Udeležil sem se treh svetovnih in treh. evropskih prvenstev, tekmoval pa sem tudi ' na treh olimpijskih igrah. In uspehi? — Najbolj pri srcu mi je tisti iz leta 1957 na evropskem prvenstvu v Parizu. Tam sem osvojil bronasto medaljo v vaji na konju in je bila to prva povojna medalja'v naši orodni telovadbi za moške. Bili ste tekmovalec, ki je bi! najboljši v državi preden je to mesto zasedel Miroslav Cerar. Kako se danes spo-minajte prvega poraza proti danes najboljšemu tekmovalcu pri nas? — To je bilo leta 1957 na državnem prvenstvu v Osijeku. Mislim, da sva oba tekmovala precej slabo, toda on je bil boljši. Naslednje leto ha državnem prvenstvu na Ri jeki sva še delila prvo mesto, nato pa je Miro ostal sam na vrhu. Kako danes gledate na Mi-fove uspehe? — Miru je zelo težko nastopati, saj je večino osamljen. Vsa teža odgovornosti je ved-ho na njem in to je za tek- movanje v gimnastiki, kjer vedno prežijo na tekmovalce razni spodrsljaji, še toaiko težje Mislim, da bi Miro lahko nastopal še bolje, če bi lahko odgovornost delil še s kom. Sicer pa je Miro še premlad, da bi že dosegel svoj vrhunec in tudi preveč nadarjen, čeprav se v gimnastiki pojavljajo vsako leto mlajši in izredno kvalitetni tekmovalci, misilim, da ima še vedno precej prednosti. Po mojem mnenju, je Miro idealno grajen in pravi tip orodnega telovadca. Razen tega, je eden najbolj elegantnih tekmovalcev, kar jih je kdajkoli nastopalo v gimnastiki. Morda bi bil lahko le nekoliko temperamentnejši pri svojih vajah. * Kako ocenjujete trenutno situacijo Miroslava Cerarja, menimo po njegovem nastopu na evropskem prvenstvu v Antwerpnu? dicijo in kvalitete, ki jih ima, uspel tudi v tem. Najlepša priložnost bo svetovno prvenstvo prihodrije leto. To pa predvsem zaradi obveznih vaj, ki jih Miro obvlada zelo dobro. Kaj pa menite o ostalih tekmovalcih, ki so nastopili na letošnjem evropskem prvenstvu? — Povprečje kvalitetnih te. kmovalcev je precej višje in tako smo lahko tudi z uspehom Janeza Brodnika zelo zadovoljni. Menichelli je po spodrsljaju Cerarja osvojil prvo mesto, vendar menim, da bi ga moral zasesti sovjetski telovadec Lisički. Oba sovjetska tekmovalca sta me presenetila z zanesljivimi in težkimi vajami na konju. V skladu z razvojem tehnike je tudi tip telovadca ,ki postaja nekoliko lažji, srednje višine in ni več tako mišičast. Da- RJŠZSOfOR Z IVANOM ČAKLECOM — Po celi vrsti velikih uspehov, je Miro doživel na evropskem prvenstvu relativen neuspeh. Vendar mislim, da bo zaradi tega postal še bolj zagrizen pri treningu in da bo prav to v njem vzbudilo željo, da bi spet postal evropski prvak. To je dejal tudi sam. Da bi dosegel svoj cilj in zasedel najvišje meslto na velikih tekmovanjih, bo moral Miro nekoliko osvežiti svoje vaje, dodati nekaj težjih elementov in s takšnimi vajami presenetiti sodnike in svoje nasprotnike. Dobro poznam gimnastiko in zato vem, da bo to za Mira težka naloga, da bo moral še več trenirati kot do zdaj, vendar sem prepričan, da bo glede na njegovo fizično kon- nes moč ni več na prvem mestu. Mislim, da je tudi v telovadbi prišel čas, ko bo treba improiviziirati vaje tudi na tekmovanjih. Improvizacija bo pač v skladu s trenutnim razpoloženjem/jn s situacijo v kateri se bo znašel telovadec po-i izvajanju vaje. Menim, da bi moral Miro svoj trening prilagoditi takšnemu načinu Prenehali ste z aktivnim nastopanjem. Kako ste obdržali stik z orodno telovadbo? — čeprav sem končal že pred leti veterino, nisem mogel ostati brez telovadbe. Vpisal sem se še na Visoko šolo za telesno kulturo v Zagrebu, kjer serft že dve leti asistent na katedri za gimna. stiko. Menim, da bom tudi ta študij v kratkem končal in se potem še temeljiteje posvetil telovadbi. Prav gotovo delate tudi v društvu? — Tam sem trener, amater. Že na začetku svojega dela sem naletel na precej težav, in sem gledanje, ki sem ga dobil kot tekmovalec zdaj nekoliko spremenil. Kot trener je zelo težko biti produktiven. Če hoč^š solidno opravljati svoje deio, lahko treniraš štiri do šest ljudi. Porabiš pa prav toliko časa kot bi delal s petdesetimi. Kot tekmovalec sem bil prepričan, da je važneje, če si vztrajen in da je talent drugotnega pomena. Zdaj sem moral to mnenje spremeniti in menim, da -je talent enakovreden vztrajnosti. Pol leta je tega, kar ste prenehali aktivno nastopati? — V trenutku, ko sem se poslovil od aktivnega nastopanja, mi je bito res težko. Deloma tudi zaradi tega, ker tega skoraj nihče ni opazil, čeprav sem dolga leta žrtvoval za aktivna nastopanja Le moj športni kolega, Miroslav Cerar se je na zaključni večerji po olimpijskih igrah z lepimi besedami oddolžil za moje nastope. Napisal pa je tudi lep prispevek v časopisu in se mu seveda za to najlepše zahvaljujem. In kako se zdaj počutite? — Zdaj, ko je pol leta, kar smo se vrnili iz Tokia, kjer sem zadnjič aktivno nastopil, se res dobro počutim. Mislim, da sem našel pravi trenutek, da sem se poslovil od aktivnega nastopanja. Po mojem mnenju je pomembno tudi to, kako športnik zaključi svojo kariero ... lil a? CEMENTARNA TRBOVLJE V TRBOVLJAH Proizvaja vse vrste porlland cementa, specialne cemente, apnenčevo moko in izlitne izdelke. Naše čestitke ob občinskem prazniku 1. juniju! Ivan Čaklec in Miroslav Cerar sta dobra prijatelja, ne samo v telovadnici, ampak se rada tudi sicer pogovorita o marsičem. Telovadba pa je še vedno najbolj priljubljena tema pogovorov med njima. Ivan Čaklec bo v kratkem pričel pripravljati diplomsko nalogo na Visoki šoli za telesno kultturo v Zagrebu. Za temo si je izbral analizo raznih elementov in pri tem mu bo pomagal Miro. Čaklec ga bo posnel na filmski trak in te materiale bo porabil za svojo diplomsko nalogo. RAZGOVOR Z MILENKOM KERSNIČEM PETKRAT NA TEDEN V TELOVADNICI Telovadni dvoboj med Budimpešto in Ljubljano, letošnje državno prvenstvo in nastop naše mlade državne reprezentance v Sofiji, to so tekmovanja, ki so prinesla same odlične uspehe enemu naših najmlajših telovadcev Milenku Kersniču. j Komaj 19-letni telovadec se te dni pripravlja na maturo in prav letos je tudi dosegel svoje največje uspehe, če se spomnimo nekaj let nazaj, je bilo podobno tudi Miroslavom Cerarjem, ki je takoj po maturi odpotoval na svetovno prvenstvo v Moskvo in se tam prvič uveljavil v mednarodni areni. Milenko Kersnič se te dni pripravlja za maturo. Vendar, kot, sam pravi, s šolo nima posebnih težav in prav lahko spravi v sklad telovadbo in šolske obveznosti. Na vprašanje, kateri uspeh mu je naj-dražji, nam je takole odgovoril: = — Lani sem bil še mladinec, le- tos pa sem moral nastopiti že med = člani v zveznem razredu, četrto === mesto, ki sme ga osvojil, mislim, da je doslej moj največji uspeh == in sem nanj najbolj ponosen. Koliko časa že telovadite? === — Zdaj teče peto leto. Koliko časa posvetite treningu? 5=== — Petkrat na teden sem v te.- / lovadnici. ==== Kaj lahko rečete o posameznih ’=== orodjih? = .— Pravijo, da je konj moja ==== najboljše orodje, vendar mislim, i^= da bi moral prav na njem največ ==== popraviti. Posebno drža telesa bi HH morala biti precej boljša. Tudi parter sodi med moja »boljša« === orodja, žal pa imamo slabe mož-nosti za trening. Po treningu v =====" študijski telovadnici, je treba iti v j== Narodni dom, postaviti vse potrebno za trening in šele potem lahko treniramo. Podobno je tudi % preskokom. Na krogih mi pri- manjkuje moči in vse težje elemente se zelo težko obvladam. Na bradlji mi manjka težjih elementov. Mnogo pa bom moral posvetiti še pravilnemu kolebu. Drog pa mi posebno zadnje čase dela nekaj težav. * Kaj pa načrti? — Mislim, da je sreča, da sploh še imamo kaj telovadcev. Takoj po vojni je študijska telovadnica ustrezala, danes pa so nas že vsi tako prehiteli, da ne moremo več dohajati. Razen tega, da ni trenerjev, in niti telovadcev. Kaj pa nadaljevanje študija? — Nesime se še odločildmpj — Nisem se še dokončno odločil. Vsekakor pa mislim nadaljevati s študijem. Morda medicina .. . V telovadnici trenirate skupaj z Mirom Cerarjem? Ali vam to mnogo pomaga pri vašem delu? — če ne bi bilo Cerarja, sem prepričan, da ne bi prišli tako visoko z našo orodno telovadbo, že, če ga gledaš pri treningu lahko ogromno napreduješ. Razen tega nam Miro pomaga tudi pri težjih elementih, razumljivo pa, da dobro vpliva na nas tudi s svojo vestnostjo in prizadevnostjo na treningu. Nekaj misli nam je o svojem varovancu povedal tudi trener Janez Šlibar, ki že pet let trenira naše mladince. Na vprašanje, katere so glavne Kersničeve odlike, nam je odgovoril? — Izredno je priden in zagrizen, pri treningu je zelo vztrajen in neprestano pili razne elemente. Tudi kot tekmovalec ima dobre lastnosti, saj nikdar ne vrže puške v koruzo in tudi, če ga spremlja smola, vedno’ vztraja do konca. Ker je tudi v šoli zelo priden, je to spet dokaz več, da je lahko spraviti v sklad vrhunski šport in šolske obveznosti. ■ -v' 'sr ‘ v*- plavalna panorama-plavalna a«,a - plavalna ” ■....................... ■ ' • ' - . " . . : Vrbovšek in Dermastia na poti Ljubljana, IHoskva — Taškent Trije plavalci niso dovolj, da bi zapihal nov veter v plavalnem športu — Plavalci SZ dajejo videz, koi bi bili boksarji ali dvigalci — Kljub uspehom je bilo tudi precej smole ... - O-. - »V . v>-'‘ 5 Vrbovšek in Dermastia sta se vm'la z uspešne turneje po SZ. Tekme so bile v Moskvi in Taškentu, obakrat v zaprtih bazenih. Poleg naših tekmovalcev, so sodelovali še tekmovalci iz švedske, Nizozemske, Vz. Nemčije, Francije, Bolgarije in še nekaterih vzliodno-evropskih držav. Naša dva tekmovalca si nista privoščila nič počitka. Živahna in polna poleta sem ju našel v 25 m bazenu na Belinki blizu Ljubljane. Ve-ter je neusmiljeno bičal vodno površino bazena. Mraz je bil, Vrbovšek in Dermastia pa sta pod 'skrbnim očesom trenerjev Mitje in Lidije Prešerna opravljala svo. je vsakodnevno delo — plavala kilometer za kilometrom. Namesto uvodnega vprašanja, vaju prosim, da povesta bralcem Poleta, kaj zanimivosti o vajinem potovanju? VRBOVŠEK: Ko se je velik IL-24 poljske družbe LOT odlepil od letališča Surčin, sem se šele prav zavedal na kakšno pot se podajamo. Pred nami je bilo potovanje z letalom do Varšave, nato s spalnikom do Moskve in po končanem mitingu še naprej na jug SZ prav v srce vroče, peščene Uzbekije — v Taškent. V Varšavi bi se'kmalu izgubil in tako skoraj zamudil vlak. Imeli smo težke kovčke, in skoraj do podplatov nategnjene roke. Pa vendar je bilo prijetno, ko so nas prisrčno sprejeli v Moskvi in ko nas je objektivno pohvalila budi publika. Ali je bilo na tekmovanju kaj nepričakovanega? VRBOVŠEK: Seveda! De. polo je imel veliko smolo. V SZ smo startali na nov način, ki je v kratkem povedano tak: starter zapiska prvič, tekmovalci si slečejo trenerke in se postavijo na startne 'kamne. Potem s tar ter piska drugič, to'je zategel žvižg, ki se konča s strelom za start, ne glede na to ali so tekmovalci pripravljeni afli-.ne. De., polo se je pri tem zmedel in tekmeci so mu ušli za cela dva metra. Bitri Depolo je to nadoknadil in prišel na cilj z enakim časom z Der-mastio in Kuzminom, šele fotofiniš je pokazal, kdo je zmagovalec. Ali sta bila zadovoljna s svojimi uvrstitvami? VRBOVŠEK^: V Moskvi sem bil tretji na 100 m za Maza-novim in Krebsom (obaSZ) s časom 1:02,0, v Taškentu pa drugi za Kreisom e časom 1:03,3. DERMASTIA: Zadovoljen sem. Dobil sem velikega tekmeca v Depolu. Stanje najinih dvobojev je letos 3:1 v njegovo korist. V Moskvi je bil od naju boljši Kuzmin, v Taškentu pa sem zmagal. Na katero mesto v evropski lestvici sta se uvrstila s svojimi rezultati? VRBOVŠEK: Na čeitirto mesto. Dermastia: Na tretje mesto. Mnogi označujejo vajino turnejo po SZ kot renesanso jugoslovanskega plavanja? VRBOVŠEK: Naj bo to renesansa ali ne, važno je, da smo prišli v stik z evropskim plavanjem. DERMASTIA: Ena lastovka ne prinese .pomladi, brije plavalci pa budi niso dovolj, da zapiha nov veter v plavalnem športu. Vajini rezultati na 200 m so bili slabši? — Res je, vendar gre to na račun manjše vzdržljivosti za daljše proge, ker nimamo primernega bazena za trening. Najina specialnost je 100 , m in že na prihodnjem evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah bodo budi uradno uvedli piroge na 100 m. Na svoji turneji po SZ sta prišla v stik s številnimi tu- jimi tekmovalci. Kakšni so vtisi s teh srečanj? VRBOVŠEK: Vsekakor plavalci SZ. Ko jih vidiš izven bazena bi si mislil, da so boksarji ali dvigalci. V vodi imajo skoraj neverjetno kondicijo. DERMASTIA: Čeprav so moji vzorniki onkraj velike luže, si ne morem kaj, da ne bi občudoval sovjetskih plavalcev. Presenetilo me je, da je mnogo starejših od 22 let. Kaže, da je uspelo ruskim plavalnim strokovnjakom premakniti starostno mejo precej navzgor. Kaj si najbolj želita v prihajajoči poletni sezoni? VRBOVŠEK: Čim več o-pravljenih izpitov, v plavanju pa čim več mednarodnih srečanj in dobrih rezultatov. DERMASTIA: Matura ante portas. Ostalo bo prišlo samo od sebe. Kakšne rezultate želita doseči v tej sezoni? VRBOVŠEK: Pod 1:02,0 na 100, m in okrog 2:15 na 200 m. DERMASTIA: Pod minuto na 100 m delfin, na 200 m pa tiho upam na 2:16. Ali se naše metode treninga bistveno razlikujejo od metod, ki jih imajo Rusi ali Američani? VRBOVŠEK: Ne bistveno! Pri nas imamo sposobne strokovnjake, vendar žal ni dobrih pogojev. Sploh pa je sramota, da smo ljubljanski plavalci celo zimo trenirali v gnilem, starem 14 m dolgem koritu, v katerem se vsak malo hitrejši plavalec samo odganja od stene do stene. DERMASTIA: Naša metoda treninga je na razmeroma visoki ravni. 2al treninga ni mogoče izvajati tako, kot bi, bilo želeti, ker nimamo pokritih bazenov zadostne dolžine. B. Orel Iz obiska naših plavalcev v Sovjetski zvezi — Dermastia in Vrbovšek v družbi s sekretarjem Plavalne zveze Jugoslavije. Vse se vrti okoli dinarja gost uredništva Kako si lahko razlagamo, da v Maribora ne morejo najti niti minimalnih sredstev za plavalni klub? — Obetajoč plavalni klub v Krškem je v zadnjih vzdihljajih — Na Koprskem manjka organizatorjev — Odlični pogoji za plavanje na Gorenjskem, vendar ni denarja — Vsa prizadevanja so zaman, če ne bo rešeno vprašanje financiranja V naše uredništvo smo povabili predsednika Plavalne zveze Slovenije Stojana Bajca, da nam bi prbd pričetkom letošnje plavalne sezone povedal nekaj glavnih problemov slovenske plavalne organizacije. Navajeni smo že, da v zadnjih mesecih poslušamo o slovenskih plavalcih same dobre vesti in pri tem morda pozabljamo, da gre v slovenskem plavanju še za kaj več kot samo za rekordne dosežke Vrbovška, Trtnikove, Der-mastie in drugih. Vemo nanneč, da so za plavanje v Sloveniji dokaj dobri pogoji, da imamo mnogo bazenov, da imamo košček slovenske obale, da je v zadnjem času zraslo tudii nekaj novih zimskih bazenov. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom Plavalne zveze Slovenije in dobili zaskrbljujoče odgovore. Naš pogovor je tekel približno takole: — Kaj je po vašem mnenju glavna naloga vaše organizacije? — že na skupščini PZS smo ugotovili, da je plavanje naš nacionalni šport in da ga je treba močno podpreti. V Sloveniji je nekaj dokaj močnih plavalnih središč, predvsem Ljubljana, Kranj in Krško, žal pa zelo upada delovanje na tem področju v Trbovljah in Celju. Razširiti te centre in jih ustanoviti še več, to je naša glavna naloga! ^ Kje so po vašem mnenju najbolj ugodni pogoji za razvoj plavanja? — Na to vprašanje bi lahko odgovoril, da je vsa Slovenija primerna za plavanje, kar ni težko dokazati. Kar poglejte na primer Gorenjsko. Tam imajo odlično materialno osnovo. Zimski bazen in zelo lep zunanji bazen v Kranju, odličen bazen na Jesenicah, lepe plavalne naprave v Kropi, Kamniku, Radovljici, Tržiču, na Bledu itd. V Tržiču^ imajo celo majhen zimski bazen, ki je še vedno boljši od ljubljanskega. Imeli smo poseben sestanek v Kranju, kjer smo hoteli doseči decentralizacijo in dati Triglavu patronat nad vsemi temi organizacijami. Naš cilj je, da bi dobro organizirali medobčinska tekmovanja, šolska tekmovanja itd. In kaj vas pri tem ovira? Pogoji so, želje tudi, kstdri bi se tudi našli, nepremostljiv problem pa je financiranje. Vse, kar delamo, je improvizacija in zato ne more biti velikih uspehov. V Kranju smo na primer opazili zares veliko voljo, kovali smo velike načrte, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev žal ne bodo uresničeni. Kako je s plavanjem v Mariboru? — Najbrž ste vprašanje postavili zaradi tega, ker sami veste, da tam organiziranega plavanja sploh 'ni. V polpretekli zgodovini so bili mariborski plavalci vodilna sila v Sloveniji, imajo čudovite tradicije in odličen kader. O vsem tem smo se lahko prepričali tudi na posebnem sestanku, kjer je bila jasno izražena želja po enotnem mariborskem klubu. Začudeni pa smo bili, ko nam je predstavnik Občinske zveze Maribor-Center povedal, da letos sploh ni mogoče govoriti o plavanju v Mariboru, ker za to ni nobenih sredstev! V Mariboru celo ni bilo mogoče dobiti 14.000 din na mesec za plavalnega učitelja, ki bi lahko vodil plavalno šolo. Iz takega odnosa se rodi apatija. Kakšno je stanje v ostalih središčih? — Podobni so problemi tudi v Krškem, Celju, Trbovljah in Kopru. Dobili smo informacije, da je položaj v Krškem tako kritičen, da govore o razformiraniu kluba! če ne bo urejen način finansiranja, potem se lahko poslovimo od vsakega sistematičnega dela. Kakšen je položaj s strokovnimi kadri? — Po mojem mnenju, center za kadre pri ZTKS ni naredil vsega, kar smo pričakovali: Mislim, da bi bilo potrebno globlje sodelovanje z našo zvezo, da bi se lahko vendar enkrat pogovorili o plan- ski organizaciji tega vprašanja. Zaskrbljujoča je številčna ožina strokovnjakov, ki zaradi tega prevzamejo monopol, včasih celo diktirajo politiko v klubu in dušijo širino. Trenerji so namenjeni za tehnično delo v klubu. Politika kluba pa je stvar drugih. Kako je s plavanjem v Kopru? — Tamkašnji klub ni dobro zaživel, čeprav ima dobre pogoje, predvsem dolgo sezono in bazen. Komuna kaže razumevanje, vendar ni pravih športnih delavcev niti tradicije. Kakšen vpliv na slovensko plavanje imata zimska bazena v Kranju in Ravnah? — To sta dve zelo pomembni investiciji, vendar se sedaj lahko vprašamo, če sta dobro izkoriščeni. Obisk v Kranju vam bo morda lahko pokazal, da je zimski bazen večkrat prazen. Skoraj nerazumljivo je, da v zimskih bazenih ne organizirajo obveznega plavanja za šole. Plavalna nepismenost bi morala odpasti vsaj v teh krajih, kjer so za plavanje odlični pogoji. Mislim, da to velja predvsem za Kranj, Ravne in Trbovlje. Tu ne gre več za vprašanje osnove, marveč za vprašanje koncepta! Kaj mislite o mednarodnem sodelovanju v plavanju? — Naša zveza podpira mednarodno sodelovanje klubov. Zelo močne so vezi, ki jih imajo plavalci Kranja s češkoslovaškimi plavalci, plavalci iz Krškega imajo dobre vezi z Avstrijo, že tradicionalen je troboj Ljubljana— Dunaj—Trst. Kot novost vam lahko povem še to, da bomo že letos skušali organizirati atraktivno plavalno srečanje v plavanju, vaterpolu in skokih med Slovenijo in Bavarsko. Ta prireditev bo verjetno konec julija ali v začetku avgusta. STOJAN BAJC Tudi ta posnetek je iz SZ — Depolo, Vrbovšek bi Dermastia, sekretar TSJ ter tre-■er plavalca Depola Tudor. | Športniki in športni delavci Občine Trbovlje | | čestitajo ob občinskem prazniku 1. juniju j | vsem delovnim ljudem našega mesta j | SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE j BlIlllllHimiMIIIIMIIIIIIMIIMIM^^ .. gost Uredništva 22 zmag in rekordna razlika 102:10 Do konca prvenstva v mla. dinski republiški nogometni ligi so ostala šc štiri kola, vendar so mladinci Olimpije že osvojili naslov najboljšega v tem republiškem tekmovanju. V 22. kolih so dosegli 22 zmag, z odlično razliko v golih 102:10. Resno in načrtno delo z mladimi nogometaši je torej rodilo dobre sadove. V naše uredništvo smo povabili trenerja mladincev Olimpije Gugolja, ki nam je povedal nekaj več o nogometaših. ki so letos osvojili rekordno število zmag. Kdaj ste v klubu pričeli z načrtnim delom z mladinci? — To traja že neKaj let, vendar so mladinci v našem klubu že leto dni deležni posebne podpore in načrtno delo se je dobro obrestava; lo. Zdaj imamo 30 mladih nogometašev, ki nastopajo v dveh moštvih. A moštvo tek, muje v mladinski republiški nogometni ligi. V njem je največ nogometašev rojenih do septembra 1947. leta, ki bodo samo letos še mladinci. B motšvo tekmuje v pod-zvezni ligi. Tudi to je na prvem mestu, -v njem pa na-, stopajo tudi mlajši nogometaši, rojeni v letih 1948, 1949 in 1950. V tekmovanju za pokal Centralnega komiteja ZMJ ste se uvrstili med osem najboljših? — Da. Toda nismo imeli sreče s terminom, saj smo morali srečanje za med štiri najboljše odigrati prav v času, ko imajo fantje največ skrbi v šoli in tako smo. morali v Skopje odpotovati brez nekaterih najboljših. To pa je v mladinskem moštvu lahko zelo usodno, saj vemo, da včasih lahko en sam nogometaš precej pri-prispeva k odločilni zmagi. Nekaj nogometašev je že igralo v mladinski državni reprezentanci? — Za zdaj je bil to Oblak, vsi ostali nogometaši pa so že nastopali za republiško reprezentanco. Julija bo v Kranju državno mladinsko prvenstvo? — V mladinski republiški reprezentanci bo nastopalo precej nogometašev Olimpije, priprave pa bom vodil jaz. Upam, da bomo prednost igrišča v Kranju dobro izkoristili in se tako kot že po tradiciji, spet dobro uvrstili. Nekateri nogometaši bodo jeseni že prestari za mladinsko moštvo? — Nekateri najboljši se bodo seveda priključili pripravam prvega moštva, neka-, teri pa bodo okrepili conske klube iz Ljubljane. Kdo vam še pomaga pri vašem delu? — Trener Kneževič, ki je bil doslej trener pionirjev, je pa študent na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. GUGOU NEDELKO gost I • V m uredništva Na mednarodni hitrostni moto-dirki za nagrado Loke, so med gledalci vzbujali posebno pozornost dirkači na motorjih s prikolicami. Tudi letos je nastopal svetovni prvak v tej kategoriji Deubel s sovozačem Hoernerjem (ZRN). Ta dvojica je spet dokazala, da ji pri vožnji s prikolicami ni kos nihče. Popravila sta svoj lanski rekord in dosegla odličen povprečni čas 123,66 km na uro. Na drugo mesto v vožnji prikoličarjev sta se uvrstila vozač, Nemec Auerbach in sovozač Peter Rykers iz Anglije. Posebno Rykers je vzbujal veliko pozornost, saj se je na ovinkih drzno sklanjal s prikolice in tako pomagal svojemu vozaču do odličnega drugega mesta. Na sliki: Georg Auerbach in Peter Rykers med vožnjo. TEŽKI POGOJI NAŠIH KOLESARJEV V MEDNARODNI ARENI KOLESARSKE ANOMALIJE Pretehtajmo naše sposobnosti in sestavimo ustrezen tekmovalni koledar — Dolge etapne dirke utrujajo naše kolesarje — Čim več enodnevnih dirk v SMUČARJI RAZPRAVLJAJO 0 PRIPRAVAH ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1966 Ovira so samo finančna sredstva Sestanek posameznih strokovnih komisij Smučarske zveze Slovenije — Naše tehnično vodstvo misli na širokopotezne priprave — Če bo dovolj finančnih sredstev se bo stanje prav gotovo izboljšalo Pravkar je bila končana »Dirka miru«, ki je naj večja amaterska kolesarska dirka vsake sezone. Jugoslavija je med moštvi osvojila 10. mesto, med posamezniki pa je bil najboljši čubrič, ki je osvojil 36. mesto. Ostali Jugoslovani so se uvrstili takole: 44. Boltežar, 54. Pavlik, 57. Šantavec. Vse, kar so dosegli na tej dirki naši reprezentanti, zasluži pohvalo. Da se razumemo, pohvalo zaslužijo tekmovalci, ki so odpotovali na to težko preizkušnjo slabo pripravljeni. Kdo ve, kolikokrat smo že kritično ocenjevali priprave naših kolesarjev, ki se v medna- KOLESARSTVO rodni areni srečujejo z najboljšimi polprofesionalni, ki jih sicer imenujemo amaterje. Kot vsako sezono, so tudi letos naši kolesarji nezadostno pripravljeni in čeprav to sami trdijo, naše kolesarstvo trmoglavo vztraja pri svojih odločitvah in pošilja peščico tekmovalcev z dirke na dirko, iz države v državo, neoziraje se na dejansko stanje v našem kolesarskem športu. Ni namen teh vrstic kakorkoli grajati tekmovalcev, ki vedno dajejo vse od sebe, včasih še celo toliko, da se po pravici sprašujemo, če ni njihova vnema že škodljiva zdravju. Poglejmo, kaj vse imajo letos pred seboj jugoslovanski kolesarji. Te dni so nastopili na dirki Berlin — Praga — Varšava. Pred njimi pa so težke etapne dirke na Nizozemskem, (prav zdaj so začeli neslavno) Tour de 1'Avenire, naša velika dirka »Po Jugoslaviji«, dirka okrog Bolgarije in kdove, kaj vse je še na sporedu v koledarju, ki ga ie sestavila osrednja kolesarska zveza. Dobro vemo, koliko imamo sposobnih reprezentantov, in če količkaj poznamo ta šport, potem bomo videli, da so v reprezentanci ponavadi isti ljudje, ki so ob koncu sezone tako izčrpani, da včasih nekatere kar težko prepoznamo. Zdi se, da je ta praksa zgrešena in škodljiva, ne samo zdravju tekmovalca, temveč tudi ugledu našega kolesarskega športa sploh, že nekaj let je položaj v tej športni zvrsti pač takšen, da je najpametneje udeleževati se le enodnevnih, ali krajših etapnih dirk, kar ustreza sposobnosti kolesarjev in tudi zmoglijvosti osnovnih organizacij. Na ta predlog je ponavadi več pripomb, češ, saj bi tekmovali na takšnih dirkah, vendar zanje ni organizatorja. Zdi se, da napak razumemo te pomisleke in pametne predloge, če jih ne organizirajo tujci, jih organizirajmo sami, zdaj v tem in spet v drugem kraju. To bo najlepša propaganda za kolesarski šport v domovini, ki nima več trdnih temeljev! Klubi vlagajo napore in sredstva za peščico ljudi, ki se kasneje znajdejo v državnem moštvu, osnovne organizacije pa nimajo od teh tekmovalcev prav ničesar, razen skrbi in včasih tudi upravičenih očitkov. Tako kot delamo zdaj prav gotovo nima nikakš-nega smotra. Sodelovati s peščico reprezentantov na številnih težkih etapnih dirkah, pomeni toliko, kot norčevati se s samega sebe. čas je, da pogledamo resnici v obraz. Če že moramo sodelovati na nekaterih mednarodnih prireditvah, potem sodelujmo na takšnih, ki po pameti ustrezajo našim pogojem in pripravam tekmovalcev! Udeleževati se iz tedna v teden težkih etapnih dirk, prinaša samo slabo voljo in glavobol. Tu ne krepimo kvalitete; nasprotno takšna udeležba hromi in zmanjšuje naše organizacijske zmogljivosti in nam kvari mednarodni športni ugled. ML Čeprav se z velikimi koraki bližamo poletnim dnem, se vendar smučarska dejavnost — razen na beiih poljanah — krepi in dobiva prav v teh dneh posebno. obeležje. Gre namreč za prihodnje svetovno prvenstvo, kamor naj bi odpotovali tudi naši smučarji. Vsi vemo, da naši reprezentanti ne dosegajo rezultatov, ki bi ustrezali njihovim sposobnostim in naši tradiciji. Zato se prav zdaj pospešeno trudi naše smučarsko vodstvo, da bi prekinili s stihijo in začeli s pripravami tako, kot to delajo v državah s približno enako smučarsko tradicijo. Posamezne komisije pri SZS imajo že sestavljene podrobne načrte, vprašanje pa je, ali jih bo mogoče uresničiti oziroma spraviti v življenje. Tekači so se prav do potankosti pogovorili o bodočih pripravah čez poletje, v jesenskih mesecih in seveda končno na snegu. Soglasni so bili v zahtevah in željah tekmovalcev in tehničnega vodstva, torej trenerja, ki bo sestavil spored specificiranih priprav. Vsi tekmo- valci morajo biti zdravi, zato je predvsem potreben temeljit zdravniški pregled. Kasneje bo več testov, in kdor ne bo izpolnjeval svojih dolžnosti, ga bodo črtali iz seznama kandidatov. želja smčarskih tekačev je samo ena: Doseči potrebno formo in na svetovnem prvenstvu v Oslu pokazati vsaj to, kar pr e- SMUČANJE moremo v danih okoliščinah. Cveto Pavčič je pojasnil, kakšni so pogoji za tekmovanje za to svetovno prvenstvo in vsem je bolj ali manj razumljivo, da morajo kandidati temeljito izkoristiti poletje in jesen za potrebno formo. Med potenciranimi kandidati za svetovno prvenstvo so: Bavce, Koben-tar, Seljak in Cveto Pavčič. V širši izbor, kamor sodijo tudi priprave za bodoče olimpijske igre pa se uvrščajo še; Peternel, Kel-kovič, Lakota, Mlinar, Ko- bilica, Kalan, Jodl, Grašič in Alojz Kerštajn. Od žensk pridejo v poštev: Grilčeva, Pšenica in Pliberškova. Na ožjem sestanku so se pogovorili tudi alpski smučarji. Določili so okvirno število — 25 kandidatov, ki imajo pred seboj prav tako smotrne priprave kot tekači. Kako bodo izpeljali to nalogo za zdaj še ni znano, vsekakor pa so po mnenju strokovnega vodst-ca potrebna finančna sredstva pogoj za uspešno delo. Tudi skakalci imajo do podrobnosti sestavljen načrt v poletnih mesecih, ko je treba pridobiti potrebno telesno moč in spretnost na skakalnicah iz plastične mase. Trener Lojze Gorjanc si je sestavil okvirni načrt, nekakšno lo-gorovanje širšega števila kandidatov, ki bi bili pod nenehnim nadzorstvom trenerja in ki bi iz meseca v mesec izboljšali fizične in psihične zmoglijvosti. Tudi tu pa so ovira potrebna finančna sredstva, saj propade vsak načrt, če ga zaradi gmotne pomoči ni mogoče uresničiti. ROKOMETAŠ! PRED ZAKLJUČKOM TEKMOVANJA Zdaj priprave za kvalifikacije Z današnjo nedeljo so rokometaši v republiški iigi zaključili svoje tekmovanje. <5e pri moških, na vrhu lest vice, situacije pred zadnjim kolom še ni bila povsem jasna, potem je bilo povsem zanesljivo že precej pred koncem tekmovanja, da bodo trije ljubljanski klubi morali zapustiti republiško ligo. To je spet dokaz več, da se rokomet seli v manjša mesta, kjer dobivamo vedno kvalitetnejša moštva. Pri ženskah pa je letos mlada ekipa Pirana poskrbela, da borba za prvo mesto sploh ni bila zanimiva. Velika prednost točk je Piran-čankam že mnogo pred zaključkom zagotovila prvo mesto in seveda pravico nastopa na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo. Najboljša moštva se bodo seveda takoj pričela pripravljati za kvalifikacije, Znano je, da šteje letos zvezna rokometna liga štirinajst članov, ker so igralci Rabotničkega po posebnem sklepu Izvršnega odbora še naprej ostali člani zvezne lige. Nekateri tudi zdaj predlagajo, naj bi zvezna liga še naprej štela štirinajst članov in da naj bi iz nje izpadli le dve moštvi, prvaka vzhodne im zahodne kvalifikacijske skupine pa naj bi se uvrstila v zvezno ligo. IO Rokometne zveze Ju- ROKOMET goslavije pa je že prej sprejel sklep, da bodo iz zvezne lige tokrat izpadla štiri moštva in pri tem bo najbrž tudi ostalo. , Naš republiški prvak bo moral letos na kvalifikacije v BiH, najbrž v Visoko. Tam bodo nastopali prvaki BiH, Hrvatske, Slovenije ter drugouvrščeno moštvo iz Srbije. Prvak si bo pridobil pravico nastopa v zvezni rokometni ligi. Pri ženskah bodo Piram-čanke igrale kvalifikacije na svojem igrišču. V Piranu bodo nastopile še prvakinje BiH, Hrvatske ter drugouvrščeno moštvo iz Srbije. Po uspehih, ki so jih Pirančan-ke dosegle v republiški ligi in pa, ker bodo nastopile na domačem igrišču, lahko upamo na uspeh rokometašic našega obmorskega mesta. Moške in ženske kvalifikacije bodo od 9. do 11. julija. Omenili smo že, da bodo iz moške republiške lige izpadla tri moštva, vsa tri iz Ljubljane. V ligo pa se bodo uvrstil prvak conskih lig, štajerske, primorske in ljubljanske cone. V ljubljanski coni je že znano, da bo to moštvo Brežic. Za žensko republiko ligo — izpadli bosta dve ekipi — pa bodo odigrali kvalifikacije in prvi dve ekipi se bosta uvrstili v republiško ligo. poletov nogometni predal 0 KRIZI KLADIVAR JA ♦ Voz drvi nevzdržno navzdol - Brezskrbna igra nogometašev Kladivarja - Tudi sreča je sestavni del nogometne igre - Neurejen sistem finansiranja - Poškodbe na tekočem traku | Obisk v taboru Kladi-| varja na celjski Glaziji | po lepi zmagi 6:1 v pri-| jateljski tekmi z Alumi-| nijem. Razpoloženje funk-| cionarjev in igralcev je | bilo vsekakor povsem | drugačno kot po zadnjih | prvenstvenih tekmah dru-| ge avezne lige, kjer Kladi-| var odhaja iz igrišča sko-1 rajda vselej praznih rok. 1 VOZ DRVI | NEVZDRŽNO NAVZDOL | Odveč bi bilo spuščati | se v podrobne analize b | nogometaših Kladivarja v | spomladanskem delu tek-| movanja v drugi zvezni | ligi. Le skromna računi-| ca nam pove že vse — | v jeseni so Celjani iztržili | 13 točk, spomladi — tik | pred zaključkom prven-| stva — pa le pet točk! | Iz solidnega položaja po | jesenskem delu tekmova-| nja, ki je Kladivarju obe-| tal lepe obete za drugi del | prvenstva in obstanek v | tej ligi, smo bili priča ne-| uspehom in hitrem pomi-| kanju proti repu nogomet-! ne lestvice. Ta padec je bil tolikšen, da lahko pišemo sedaj z najveojo zaskrbljenostjo o nadaljnji usodi Kladivarjevih nogometašev v drugi zvezni ligi. Realisti trdijo, da ni nobene pomoči (čeprav teoretična, pa tudi prak-I tična še obstajata) več za i celjske nogometaše. I BREZKRVNA IGRA | NOGOMETAŠEV Kje so vzroki velikih | neuspehov Kladivarja? — \ Morda velja na prvo me-; sto napisati, da vsi gledal-j ci čutijo kako brez volje | igrajo nogometaši v zad-; njih srečanjih. Kot da se ; v teh mladih igralcih ne ; pretaka kri! Psihične last-: nosti kot močna volja, ; borbenost, požrtvovalnost ; tudi veliko pomenijo v : nogometni igri. časih predstavljajo celo ključ do zmag in osvajanja točk. Vsaj v jeseni smo se lahko prepričali, da je temu tako! Sedaj pa tolikšna ležernost, nikakršnega prizadevanja in poguma. Ce k temu še dodamo, da vselej bolj čutimo vrzeli v sistemu in taktiki, pa celo v nekaterih osnovnih stvareh iz — tehnike — smo pravzaprav povedali že vse. Cernu smo priča tako pogostokrat obrambni igri, ki slabi udarnost napada. S takšnim sistemom pa ni mogoče dobivati tekem, pa celo na domačem igrišču. Večkrat smo celo priča nesporazumevanja med igralci. Napadalci napadajo vratarja za izgubljene točke, sami se pa ne vprašujejo — čemu ne dosegajo zadetkov! Ni krivda le na vratarju, za marsikateri poraz Kladivarja, precejšen del morajo prevzeti nase tudi napadalci sami, »SREČA JE ZAPUSTILA KLADIVARJA______« Te besede pogostokrat' slišimo v zadnjih tednih po celjskih ulicah. Strinjamo se, da je tudi športna sreča sestavni del v nogometu. Kladivar je spomladi izgubljal že dobljene tekme. Nadigral je Olimpijo v Celju in izgubil obe točki, nadigral je Lokomotivo v Zagrebu in zopet izgubil tekmo, v zadnjih sekundah je izgubil dragoceno točko proti Borcu doma in tako dalje. Kaj bi pisali o tem kolikokrat so celjski napadalci streljali v vratnico — le nekaj centimetrov premalo točno, da bi žoge usmerili v mrežo ... NEUREJEN SISTEM FINANCIRANJA Brez dvoma spada tudi neurejen sistem financiranja celjskega ligaša med komponente, ki slabijo nogometni kolektiv, ustvarjaj nejevoljo med igralci, funkcionarjem pa žre živce. Obljube so bile velike ob vstopu Kladivarja v drugo zvezno ligo, sedaj pa je od teh obljub ostalo bore malo. Iz tekme v tekmo se komaj sproti rešuje finančna politika, občinska zveza za telesno kulturo Celje pa ima domala v zadnjih mesecih vselej blokiran račun pri NB! Taksno stanje vsekakor negativno vpliva tudi na igralce same in v tekmah vsaj nekateri prenašajo to neje- . voljo na nogometno žogo. To gledalci živo čutijo. POŠKODBE NA TEKOČEM TRAKU Vsem omenjenim nev- : šečnostim se je spomla- i di pridružila še vrsta poškodb ključnih igralcev. Ves jesenski del Kladivar skorajda ni ime’ ?oško-dovanih igralcev in je iz : tekme v tekmo nastopal z j istimi igralci. Moštvo je bilo zelo uigrano. In se-daj? Precej tednov je iz- j ven stroja srednji krilec i Ferme, ki sta se mu sedaj pridružila še Remete I in Devčič. Nekaj časa ni j nastopal tudi Perc. In to | so ključni igralci Kladi- j varja* da ne omenimo še i odličnega Biščana, ki je | prav tako bil dalj časa* f poškodovan m je s tem | zašepala celotna obram- I ba. Rezervni igralci niso I bili dorasli zahtevnim na- 1 logam v tem tekmova- | nju. To je le nekaj drobcev | o nogometaših Kladivar- 1 ja in vzrokov njihovih 1 neuspehov v zadnjih na- | slopih. v |!llll!!lj|||||||llllill!!!|j|l!j|l!llll!ljlltl!!l!li!!llilll!llj!lll!l!!!ll!ltll|l!!!!!||!!|lll|!!!j||i!l!!|||||||||||i||i|!i|!|j||||||j||j||!J||||||!!|||!||j|!!j!!i!||}j|||||!j|||j||!i||j|||jf|||jjjjj|[ | Slovenski košarkarji praznujejo v letošnjem 1 1 letu majhen jubilej. Minilo je namreč 20 let ( i odkar so se seznanili in se navdušili za to novo 1 1 igro pod koši V predtekmi meddržavnega sre- 1 | Čanja Jugoslavija in Italija so se pomerili, lah- 1 i ko rečemo, pionirji slovenske košarke. Srečali 1 1 so se namreč igralci Enotnosti in Ljubljane, ki 1 ■ so. pni pričeli pisati bogato zgodovino sloven- f 1 ske košarke. Na našem posnetku so v belih ma- ■ 1 jicah igralci Enotnosti (Fugina, Steiner in V. 1 | Šerbec) ter v temnih dresih igralci Ljubljane | | (Vozelj, Dvoržak in v ozadju Amon). Prav ti | | igralci so pred leti navduševali gledalce, saj so | ■ v medsebojnih srečanjih vedno navduševali več- | | je število ljubiteljev te igre. Tudi tokrat so jih ■ 1 gledalci toplo pozdravili, čeprav so bili poleg I | dobro zamišljenih akcij, priče tudi številnim 1 | šaljivim dogodkom na igrišču. Preživela leta | | terjajo pač svoje in kljub nekoliko bolj poča- 1 | sni igri, so igralci obeh ekip prikazali \precejš- 1 j njo mero košarkarskega znanja. Tokrat se je ■ | srečanje med Enotnostjo in Ljubljano zaklju- | | čilo z zmago Ljubljane 42:27 (20:6). Moštvi sta | | nastopili z naslednjimi igralci: LJUBLJANA: ■ § Amon 14, Feguš 5, Remic 2, Dvoržak 2, Gričar J | 2, Brdnik 2, Kržič 3, Vozelj 12. ENOTNOST: | 1 Kavčič Janko 4, Supančič, Škrlep, Cigler 4, g | Šerbec Voje 9, Kosec 2, Steiner 6, Zakrajšek | 2, Breznik, Fugina. Gibčni Kovačič (7), ki je bil eden najboljših igralcev na odločilnih srečanjih na zadnjem svetovnem prvenstvu v Braziliji, kjer si je naša reprezentanca priborila drugo mesto na svetu, prihaja počasi v formo. Po enoletnem premoru igranja (JLA in poškodba) se uvršča zopet med najboljše centre v Jugoslaviji. Pokal evropskih narodov v naši vitrini? Športna dvorana v Tivoliju je bila v torek zvečer spet prizorišče velikega košarkarskega dogodka. V tekmovanju za pokal evropskih narodov sta se pomerili reprezentanci Jugoslavije in Italije. O tekmi je bilo že precej napisanega in zato je prav, da si ob tej priložnosti pogledamo še nekaj posnetkov s tega zanimivega dvoboja. JUGOSLAVIJA : ITILIJA 71:51 (38:15) Jugoslavija: Korač 25, Rajkovič 8, Djerdja 7, Ražnjato-vič 5, Daneu 16, Petričevič 2, Djurič 4, Skansi 4, Gordič, Bojovič, Eiselt, Kovačič. Italija: Lombardi 8, Bertini 4, Vittori 5, Vianello 9, Gatti 4, Mašini 13, Flabora 8, Cescuti, Pellanera, Cosmelli Bufalini, Spinetti. Sodnika: Kassai (Madžarska) in Haselbacher (Avstrija). Italijanski košarkarji so po tekmi z Jugoslavijo odpotovali v Varšavo, kjer je bila nasporedu zadnja tekma v okviru tekmovanja za pokal evropskih narodov. Po splošni sodbi je bilo pričakovati, da bodo Poljaki brez težav prisilili Italijane na kolena, zlasti , po slabi tekmi z jugoslovansko reprezentanco. Cesar so se nadejali le redki pozna valci igre pod koši, to se je uresničilo. Italijani so sredi Varšave premagali Poljake, ki so bili verjetno prepričani v svojo potencialno moč in v to, da so za SZ najboljši v Evropi. Italijani so po izjavah navzočih komentatorjev zaigrali v izrednem slogu in s temperamentno igro nadigrali Poljake. Rezultat 66:64 ža Italijo pove, da je bila borba dramatična. S to zmago pa se je položaj na lestvici spremenil v popolno korist Jugoslovanov. Jugoslavija je osvojil az boljšo razliko v koših prvo mesto in s tem tudi poka! evropskih narodov. KONČNA LESTVICA Jugoslavija Poljska Italija CSSR Francija 8 5 3 683:636 10 ( + 47) 8 5 3 597:583 10 ( + 14) 8 5 3 551:551 10 (0) 8 4 4 593:613 8 (—20) 8 1 7 523:564 2 (—41) Po najnovejših vesteh pa za zdaj še ni jasno, ali je Jugoslavija resnično osvojila prvo mesto, kljub najboljši razliki v koših. Nekateri razlagajo propozicije tako, da odločajo medsebojna srečanja in glede na dva poraza Jugoslavije s Poljsko in en poraz z Italijo, naj bi Jugoslavija osvojila šele tretje mesto. O tem pa bo sklepalo vodstvo tega tekmovanja v Parizu. Sovje,5Ka zveza je že drugič ofž^hizatof evropskega prvenst^ v košarki. To je štiripsi evropsko prvenstvo 5 b Udeleženci. SZ je bila oJPjbizator tega tekmovanja * a 1953, ko je bilo VII. e*v>S)sko prvenstvo, od 23. m9-1 k) 4. junija v Moskvi. Prvo *vropsko prvenstvo košarK^tev je bji0 v maju v žebeV.' Nastopilo je deset repres^vfhc. Zmagalo je mo-štvo a,?6 pred Španijo, CSSR, Francijo, Belgijo, Bolgarijo, Ma- džarsK0. k Romunijo. Rezultat srečanja za pr- vo m®*. bled Litvo in Špa ni jo bl> 24:18! Nato bila evropska pr- venstva ^sporedu v naslednjih ^ 1937 v Rigi,' 1939. vtJj0Wnu, 1946. v Ge-novi, v Pragi 1949. v Kairu, 51. v Parizu, 1953. v Moskvi, 1955. v Budimpešti, 1957. v Sofiji, 1959. v Istanbulu, 1961. v Beogradu in 1963. v Wroclawu. Največji uspeh so zabeležili košarkarji SZ, ki so zmagali na sedmih prvenstvih. Trikrat je zmagalo moštvo Litve, enkrat pa reprezentanca CSSR, Madžarske in Egipta. Jugoslovanski košarkarji so prvič sodelovali na evropskem prvenstvu v Pragi leta 1947. Med štirinajstimi reprezentancami so si priborili tr-i najsto mesto. Na tem prvenstvu so naši reprezentanti dosegli dve zmagi, med njima tudi največjo v mednarodnem merilu sploh. Premagali so Nizozemsko z 32:26 in Albanijo z 90:13!!! Največji uspeh pa so Jugoslovani dosegli na zadnjih dveh evropskih prvestvih. Leta 1961 so v Beogradu osvojili srebno medaljo in drugo mesto v Evropi, leta 1963 pa v Wroclawu bronasto medaljo in tretje mesto. Sicer pa so naši košarkarji do sedaj sodelovali na sedmih evropskih prvenstvih 1947: Praga — 13. mesto (14 udeležencev) — zmagovalec SZ, 1953: Moskva — 6. mesto (17 udeležencev) — zmagovalec SZ, 1955: Budimpešta — 8. mesto (18 udeležencev) — zmagovalec Madžarska, 1957: Sofija — 6. mesto (16 udeležencev) — zmagovalec SZ, 1959: Istanbul — 9. mesto (17 udeležencev) — zmagova-valec SZ, 1961: Beograd — 2. mesto (19 udeležencev) — zmagovalec SZ, 1963: Wroclaw — 3- mesto (18 udeležencev) — zmagovalec SZ !!!!ll!(ll!llil!l!lll!lll!ll!)l!l!ll!!!l!lll!!l!!lll!l!l!!ll!l!!ll!!ll!l!!!!!ll!!ll!l[!l!l!!!!'!!l1!l!llllllll!l!!lli!!llllll!l!!!ll!!l!!ll!ll!!il!llt!!|il!ll!ljllli!irti!!l!!ll!ll!llllll!lll!li!l!lip Kapetan jugoslovanske reperezentance (Ivo Da- j neu) je bil eden najboljših igralcev v srečanju 1 z Italijani. Dobro je vodil vse akcije petorke, jj poleg tega pa z nenadnimi streli od daleč in 1 hitrimi prodori pod koš, vedno premagal ob- j§ rambo Italijanov. Na našem posnetku ga vidi- § mo v prav zanj značilnem prodoru tik predno jj je potisnil žogo skozi obroč. jj V zuinji tekmi Italijani premagali Poljake - Velika neiptovost na evropskem prvenstvu v Tbilisiju in ftoskvi - Doslej je zabeležila Jugoslavija na EP R«jvišjo zmago proti HSbaniji 90:13 -^Hajvečji uspeh smo dosegli na EP leta 1981 v Beogradu inJeta 1963 v WroGlciWu, kjer smo si priborili drugo in tretje mesto v Evropi Naši košarkarji osmič na evropskem prvenstvu V športni dvorani v Tivoliju se je na srečanju reprezentanc Jugoslavije in Italije zbralo ob košarkarskem igrišču prav gotovo do sedaj rekordno število gledalcev v Ljubljani. Tolikšen obisk smo zabeležili le prav na istem mestu, vendar takrat tu šc ni bilo dvorane, ko sta se pomerila pred leti Olimpija in Real. Med gledalci je bilo tudi precej gostov iz Italije, ki so v prvih minutah precej temperamentno vzpodbujali svoje varovance Kaj kmalu pa so skrili zastave in transparente, saj Italijani niso bili kos našim izbrancem. Kljub temu pa je bilo srečanje zanimivo in polno razburljivih trenutkov. Na našem posnetku vidimo visokega Skansija (15) in Daneua (10) v borbi za žogo pod italijanskim košem. Mladi in visoki Skansi je s svojo igro povsem opravičil izbor v dvanajsterico najboljših, saj je z uspelimi skoki in dvema uičnkovitima košema žel polno priznanje gledalcev. poletov nogometni predal Radivoje Korač, ki je odigral v športni dvorani v Tivoliju stoto tekmo za jugoslovansko reprezentanco, na mestu centra ni imel lahkega dela. Branilci italijanskega moštva so ga namreč dobro čuvali. Ko je prejel žogo od svojih soigralcev, so ga ovirali hkrati tudj po trije igralci, kot to dobro vidimo na našem posnetku. Kljub temu pa mu je uspelo, da jih je večkrat prevaril in žogo usmeril v koš. Predvsem so značilni njegovi učinkoviti skoki iz obrata, ob katerih so branilci skoraj vedno povsem brez moči. Na srečanju z Italijani je Korač ponovno dokazal, da je najbolj nevaren Strelec v našem izbranem moštvu. Trener mladincev NK Kladivar Volič nam je poslal daljše pismo v katerem odgovarja vsem tistim, ki so ga obtožili za nepošteno vedenje na tekmi med NK Kladivar in kranjskim Triglavom. V prejšnji številki smo na istem mestu objavili pismo nogometnega kluba Triglav, sedaj pa objavljamo še pismo trenerja Voliča. Takole piše: »To kar so napisali predstavniki NK Triglav, je peka j nemogočega. V članku pisci obtožujejo in valijo krivdo nešportne igre med našim moštvom in NK Triglav name in na naše moštvo. S tem so hoteli prikriti svoje napake in podčrtati samo našo grobo igro. Mislim, da lahko vprašam, kdo je prvi začel igrati grobo? Povedati moram, da mladinci Kladivarja, ki so nastopili proti Triglavu že po videzu kažejo, da so mlajši od igralcev Triglava. Pri mladini Kladivarja so skoraj vsi igralci letnik 1949, medtem, ko so naši igralci letnik 1946. Kako naj mlajši in predvsem fizično šibkejši igralec igra grobo proti močnejšemu? Povedati moram, da so v prvem polčasu igralci Triglava poškodovali našega vratarja, tako da smo ga morali zamenjati. Drugi dan je moral zaradi poškodbe iskati pomoč v bolnišnici. Zato trdim, da so igralci NK Triglava igrali grobo, kar pa v svojem članku ne omenjajo! Sodnik je dovolil ostro igro, kar me je zelo zjezilo in sem zato zavpil svojim varovancem naj igrajo ostreje. Sodnik je še vedno dovoljeval ostro igro, ki pa je presegla po grobosti že vse meje. Našega igralca Dobrajca so večkrat podrli na tla, kar je bilo popolnoma nepravilno. Tudi enastjmetrovka, ki jo je sodnik dosodil v našo korist, je bila popolnoma nepravilno. Tudi enajstmetrovka, tovariši od NK Triglav ne poznajo natančno nogometnih pravil, če se vratar med izvajanjem enajstmetrovke v vratih premakne, se mora strel ponoviti. Na tej tekmi se je to zgodilo in sodnik je popolnoma pravilno dosodil ponoven strel. Tudi vratarja se med igro lahko ovira kot vsakega drugega igralca — seveda samo pravilno. Menim, da je suspens igralcu NK Kladivar m tovarišu Dobrajcu izrečen popolnoma nepravilno in neupravičeno. Če je Dobrajc res napravil v tej tekmi tako hudo napako, bi moral biti izključen že med igro. Pripominjam, da je tovariš Dobrajc vedno tarča vseh igral-. cev, vedno ga tolčejo in bijejo po nogah, ker vedo, da je to naš najboljši igralec v mladinskem moštvu. Prav tako mu niso naklonjeni nekateri člani Disciplinskega sodišča pri NZS, ki komaj čakajo, da dobe proti njemu kakšno obtožbo. Ne mislim ga zagovarjati, ker vem, da ima tudi od polno napak, kakor mnogi drugi, toda povedati moram, da je po mojem mnenju to največji nogometni talent v Celju in morda tudi v Sloveniji ter sem prepričan, da lio to nekoč velik igralec. Mladino moramo vzgajati, popravljati njihove napake in jo pravilno usmerjati. To pa ni lahko, saj vemo, da je mladina v teh letih v najbolj kritični dobi svojega razvoja še enkrat poudarjam in trdim, da nisem niti z besedo žalil sodnika, niti nikogar drugega na tej tekmi. Prav tako nisem naščuva) igralcev naj udarjajo nasprotnika, temveč sem jim samo dejal, naj igrajo ostreje. Za konec naj povem še tole: Po končani tekmi je na igrišču ostal sam poškodovan igralec Triglava. Vsi njegovi soigralci so že odšli v slačilnico. Pohitel sem k njemu in ga odnesel za drugimi v garderobo in mu nudil prvo pomoč. Po vsem tem mi še očitajo nešportno vedenje« trener mladincev NK Kladivar AHMED VOLIČ piMilllilliliitlilllillM Skupščina občine Ilirska Bistrica Čestita vsem športnikom in športnim delavcem za občinski praznik 4. junij in jim želi še mnogo novih uspehov in dosežkov. EVROPA - AZIJA - AVSTRALIJA - AMERIKA - AFRIKA PO BOKSARSKEM DVOBOJU M NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA CLAY PO DOGOVORU POLOŽIL NA POD LISTOM? Čeprav so bili mnogi prepričani v gladko zmago Llsiona, je ia obležal še v prvi rundi — Gledalci In mnogi funkcionarji menijo, da sta Ciay in Lisfon boksala po skupnem dogovoru — Bivši svetovni prvak Wcdcott, glavni sodnik, posabil šteti, ko je Listen ležal na tleh — Vsi pričakujejo novo afero in morda bo ta dvoboj celo neveljaven »HmijiiiipjiMHfliMHjiiMiiMiiMMiiiiiiiiMiiMiiMMM TUJI KOMENTARJI 0 flNTWEBPNU 16 medalj v vitrini Menichellija Cerar je tekmovalec, ki nima sreče — Me-nichelli je v zenitu svoje kariere — Kakšna je lestvica najboljših evropskih telovadcev Evropski pokal v gimnastiki, ki je bil letos v Antvverpnu je prinesel velika presenečenja. Predvsem je prenesetljivo, da so sovjetski strokovnjaki poslali na to tekmovanje mlade moči in da so pustili doma -šahlina in Titova. Sovjetski trener Valentin Muratov pa je dejal, da kljub vsemu računa tudi na Šahlina in Titova kot na kandidata za svetovno prvenstvo v Dortmundu. MENICHELLI IMA 16 MEDALJ Tisti, ki so bili v Ant-vveripnu so bili priče velikemu dvoboju med Li-sickim in Menichellijem. Menichelli je zmagal predvsem zaradi tega, ker je telovadec vsestranskih zmogljivosti. Res je sicer, da ima svojo specialno disciplino parter, vendar odlično telovadi tudi na vseh orodjih. Menichelli je prvič presenetil na 'o-limpijskih igrah v Rimu n od takrat dalje je spravil v svojo vitrino že 16 medalj, med katerimi je pet zlatih. S 24. leti je Menichelli sedaj v zenitu svojih moči in strokovnjaki trdijo, da je glavni konkurent tudi Japoncem. D1AMIDOV VELIKI TALENT IZ SZ Oba sovjetska tekmovalca, Lisički in Diami-dov precej spominjata na šahlina, sta oba prav stoično mirna pred vsakim nastopom. Nič ne tvegata in izvajata samo tisto, kar imata popolnoma v oblasti. Kljub vsemu pa so si opazovalci edini v tem, da je 21 letni Diami-dov izreden talent šovjeb ske gimnastike. Ima izredno ' tehnično popolno izdelane elemente, njegovo najmočnejše orožje pa sta konj in bradlja. KAJ JE S CERARJEM? Cerarju ni uspelo, da bi tretjič postal evropski prvak. Po njegovem nesrečnem preskoku je zaostal za pol točke in ta razlika je ostala do konca. Prav zaradi bega ni mogel dohiteti Meniohel-lija. Treba pa je povedati, da za sedaj nihče ne dosega Cerarja po težini vaj in orirginalnosti. Nekoliko nas je razočaral le na konju, kjer smo bili vajeni njegovih idealnih vaj, ki so bile kot v sanjah ... Nobenega dvoma ni, Cerar ve o telovadbi vse od a do ž. Za njegovo vajo na bradlji, kjer je postal evropski prvak pa lahko celo trdimo, da jo še nihče ni izvedel tako, razen morda Endo. VRSTNI RED NAJBOLJŠIH TELOVADCEV EV- Vse bo so mnenja tujih komentatorjev in strokovnjakov, ki so si ogledali letošnje tekmovanje za evropski pokal v gimnastiki. Ti so sestavili budi neuradno lestvico najboOj-ših telovadcev Evrope, ki naj bi bila po njihovem mnenju nalednja: 1. Menichelli (It), 2. Cerar (Ju), 3-4 Lisički in Capenfco (oba SZ), 5-7 Diamidov in Voronjin ter Kerdeme-lidi (vsi SZ), 8-10 Leonti-jev (SZ) in Sborhaug (Nor) in V. Kubica (Pol). kratka-nu kratka 'l 'l Brazilska nogometna reprezentanca bo od 2. junija do 8. julija odigrala osem medržaVnih tekem. Doma bodo igrali z Zah. Nemčijo, Belgijo in Argentino, kot gostje pa bodo nastopili v Alžiru, Maroku, Portugalski, Švedski in SZ. Zanimivo je, da bo v brazilski enajstorici kaj malo nogometnih zvezd iz reprezentance, ki je igrala in zmagala na zadnjem svetovnem prvenstvu. Tu bodo le trije nogometaši: Pele, Garincha in D. Santos. Moskvi. Za darila so dobili majno pozlačeno zemeljsko kroglo s sputnikom. Avstrijski nogometaši so bili teh daril zelo veseli, kmalu za tem pa razočarani, ker so iste spominčke zagledali v trgovini. Za 2 rublja?! Avstrijski nogometaši so bili gostje nogometne zveze SZ na posebnem banketu v hotelu Metropol v Pred nedavnim je bil sestanek FIBA, kjer je generalni sekretar Jones govoril o novem načinu tekmovanja košarkarjev za evropski pokal prvakov. Zatrdil je, da ta način tekmovanja ne prikaže prave moči evropske košarke niti ni najboljša propaganda za to športno panogo. V Madridu je pred številni- mi novinarji govoril, da bo treba v prihodnosti na vsak način vključiti v aktivno tekmovanje tudi LR Kitajsko. Zato bi bilo najpametneje začeti z med-kontinentalndm tekmovanjem, kjer bi sodelovali vsi najboljši klubi z vseh delov sveta. V FIBA je vključenih 25 milijonov košarkarjev, nasprotno pa ima samo Kitajska 20 milijonov registriranih igralcev. Znano je, da je bila minuli teden nogometna tekma za pokal pokalnih prvakov med angleškim klubom Westham in Miinchen 1860. Tekmo je obiskalo okoli 30.000 navijačev iz Si* Munchena, med njimi pa jih je 12.000 potovalo v London s posebnimi letali. Ob povratku je nastala na londonskem letališču prava zmeda, saj so gostje izgubili potrpljenje in so v jurišu zavzeli letala. Približno tritisoč pa jih je ostalo na letališču. V splošni zmedi so ugotovili, da je letal premalo in tako so morali čakati na letališču, da so odpeljali najprej prvo skupino, nato pa so se letala vrnila iz Miin-chna v London še po drugo skupino. Našli smo podatek, da se v Franciji 6000 žensk aktivno ukvarja z judom!? Končno sta se le znašla slovita boksarja Liston in 01ay ponovno v ringu. V Lewistonu je bil v sredo, v zgodnjih jutranjih urah po našem času, povratni dvoboj za naslov absolutnega prvaka v boksu. Toliko, kolikor je bilo pred tem srečanjem različnih u-gibanj, zaplotnih namigovanj in tudi strokovnih ocen, verjetno še ni bilo v zgodovini boksa. Vse svetovne časopisne agencije so poslale v Lewistone svoje zastopnike, ker so želele čimbolj verodostojno poročati o velikem dvoboju. Dan pred odločilnim spopadom sta Liston in Clay spravila iz ravnotežja domala vso ameriško športno javnost in vsak po svoje zatrjevala svojo premoč. Dvoboj je potekal v precej čudnih okoliščinah. Clay je že v prvi rundi s kratkim udarcem z desnico položil Listona na pod. Ko je Liston ležal vznak, je Clay kričal, naj se zgane in nadaljuje borbo. Joe Wolcott, ki je bil glavni sodnik, je potegnil Clayja v kot ringa, med tem pa je časomerilec začel šteti sekunde. Sam sodnik je pozabil na svojo dolžnost in presenečen nad nenadnim udarcem razigranega Clayja čakal, kaj bo in pri tem štel po sVoje. Liston je med tem vstal, da bi nadaljeval borbo, gong pa mu je to preprečil in Wal-cott je samo lahko še dvignil roko Clayju in ga tako proglasil za zmagovalca. Kar se je kasneje zgodilo je težko popisati. Kričač Clay je skakal od veselja, gledalci pa so kričali, da je dvorana oglu-šela. Ta dvoboj so si ogledali mnogi bivši svetovni prvaki, med njimi tudi Boe Louis, ki je pred srečanjem napovedoval gladko zmago Listona. -Clay je pri odhodu iz ringa kričal na ves glas in žalil tudi bivšega prvaka Pattersso-na in mu dobesedno rekel: »Zajec, ti boš prihodnji nasprotnik-« Ko so se zbrali okrog Clayja številni komentatorji, je zmagovalec popisal svoj odločilni udarec z desnico. Prikazali so tudi film dvoboja, komentator pa je bil sam Clay. Na vsa usta se je hvalil, da ima najhitrejši in najmočnejši udarec vseh časov in da ni nasprotnika, ki bi bil lahko kos njegovi moči. Takoj po tem nenadnem in nepričakovanem dogod- ku pa so se že pojavile govorice, ki niso v čast profesionalnemu boksu. Vsj se sprašujejo, kako je mogoče, da je Clay že v prvi minuti nadigral izkušenega Listona? Večina je prepričana, da je bil to nekakšen dogovor in zato bodo imeli merodajni veliko dela in potrebna bo precejšnja iznadljivost, če bodo hoteli priti resnici do dna. Nekateri komentatorji so opisovali dvoboj pod naslovom: Boksarska komedija se nadaljuje! Pred očmi so imeli namreč prvo dvoboj med obema tekmecema, ko tudi ni bilo vse najbolj jasno. Mimo teh govoric pa so se v časopisih pojavile izjave, da je Cassius Clay le najboljši boksar vseh časov, saj do slej ne pozna ta težka športna panoga tekmovalca, ki bi bil sposoben s takšnimi udarci obdelati nasprotnika. Počakati bo treba nekaj časa, da se pomirijo razburjeni duhovi, med tem pa bo posebna komisija do potankosti proučila vsako sekundo tega dvoboja, vse govorice pred srečanjem in seveda vse okoliščine, ki so lahko kakorkoli vplivale na tak potek dogodkov in na veliko zmago kričača Clayja. KDO JE CASSIUS Čeprav smo že pred meseci objavili daljši sestavek o novem svetovnem boksarskem šampionu, še enkrat poglejmo njegovo legitimacijo. Rodil se je 17. januarja 1942 v Louisvillu. Na olimpijskih igrah v Rimu je osvojil zlato medaljo. Za seboj ima 21 nastopov in 21 zmag, od teh je 16 zaključil v svojo korist z k. o. Boksati je začel z 12. leti, »odlikoval« pa se je vselej z veliko blebeta-vostjo in pretirano samohvalo. Tehta 93,30 kg. Strokovnjaki mu obetajo še lepo kariero, saj je mlad boksar izrednih fizičnih odlik z neverjetnim refleksom, predvsem pa s posebnim sluhom odkriti v desetinki sekunde nepokriti obraz nasprotnika. t IN ŠE NEKAJ Cena vstopnicam je bila 25, 50 in 100 dolarjev. Izkupiček je znašal 337.000 dolarjev. Dvoboj si je o gledalo 4.000 gledalcev. Srečanje sta prenašala televizija in radio, kar je navrglo 4,5 milijona dolarjev. Dvoboju je prisostvovalo nad Anr> novinarjev iz vsega sveta. ’* , t 'J-f' ■; * kT rm^ m r M vmotv. . .V Kt HOPS* , PBi t vvr.<4:; ;; V NEBELI0, 30. MfiJfi ZilCEi BK EVROPSKEGA KOŠilRKURBKEGil PHVEMBTVU Vse bo v redu, če bomo zaigrali s polno močfo JucFGsIavila je pred odhodom v SZ premagala Italijo s 71:51 — Maši reprezentanti so v dobri psihični in fizični kondiciji — Tehnično vodstvo ni sicer povsem zadovoljno, prepričano pes je c visoki morali reprezaniantov Ko pišemo te vrstice, so naši košarkarji že v sredini evropskega košarkarskega ognjemeta. Znašli so se v družbi nekaterih najboljših košarkarskih reprezentanc Evrope in vse naslednje dni bomo z živim zanimanjem spremljali njihove nastope, preizkušnje in težave, ki jih na tem prvenstvu prav gotovo ne bo malo. Imelj smo lepo priložnost slediti več dni pripravam' naših izbranih košarkarjev. V modemi dvorani v Tivoliju, pa tudi na svežem zraku precej obla- I4esmpei% PRI8HAAVT0IMEIZIHE p&mosuvin jene Slovenije, so pospešeno odpravljali napake, vnovič preizkušali različne tehnične in taktične variante pod košem, utrjevali svoje telo in pri tem usmerjali vse svoje misli na težke preizkušnje v srečanjih v SZ. Če smo zadnjič, po tekmi s Poljaki z odkrito besedo prikazali vsem ljubiteljem košarke številne pomanjkljivosti našega izbranega moštva, pri tem pa opozorili, da imajo pred seboj še nekaj dni za temeljite priprave, potem je prav, da danes pokažemo pravo obličje izbranega košarkarskega kolektiva, ki ima pred seboj težko in ‘odgovorno nalogo. Tekma z Italijo je pokazala, da so reprezentanti v marsičem izpopolnili vrzeli jn česar nismo videli v igri s Poljaki, je v tekmi z Italijo, vsaj tu in tam, zablestelo kot meteor. Kolektivna obramba, največja slabost našega moštva, se je znatno popravila. Nismo bili sicer z vsem zadovoljni, kar so nam pokazali izbranci pod svojim in italijanskim košem, vendar smo le lahko opazili določene odlike, ki nam vračajo izgubljeno samozavest in zaupanje v naše košarkarje. Res je, da so bili Italijani tokrat izredno slabi, sami so imenovali to slabost utrujenost, res pa je tudi, da so Jugoslovani igrali bolj živo, temperamentno in bolj borbeno kot teden dni preje, ko so jih »uspavali« Poljaki. Nekateri komentatorji so soglasno grajali slabe trenutke naših košarkarjev in ob koncu skoraj pesimistično napovedovali start v Tbilisiju. Zdi se, da je krivično, če- bi ocenili srečanje z Italijani za slabo, čeprav še ni vse tako teklo kot so si zamišljali igralci in tehnično vodstvo. Prav nasprotno, to zadnje srečanje pred odhodom v SZ, -je moralo tudi pesimistom odpreti oči, da se je naše državno moštvo že znašlo v novem reprezentančnem okolju, da je našlo skupni jezik in potrebno samozavest, čeprav seveda v celoti še ni lepo ubrana pesem, nad katero bi se vsi navduševali. Po tekmi z Italijo je bilo v taboru Jugoslovanov več odkritega nezadovoljstva kot veselja nad izdatno zmago. Vsi kot celota so obtoževali same sebe, češ, trudili smo se, vendar še zdaleč ni stekel stroj v pravo. smer. Takšna lastna ocena je seveda hvale vredna, saj pokaže naše reprezentante v pravi samokritični luči. Po lastnem zatrdilu še niso uspeli izoblikovati svoje reprezentančne fizionomije do takšne popolnosti, da bi lahko prinesla samozadovoljstvo. To je vsekakor bolje kot šopiriti se s pavjim perjem, čeprav je tudi to »perje« zelo lepo! Takšno vzdušje, ki je vladalo te dni v taboru Jugoslovanov, naj vlada tudi na evropskem prvenstvu in odpadlo bo marsikatero razočaranje. Če že govorimo o dejanskih sposobnostih reprezentance in vsakega posameznika potem bi bilo prav, da pogledamo resni- ci v oči. Reprezentanca je sestavljena tako, kot se je zamMilo naše strokovno vodstvo in kot jo je uglasil trener Aca Nikolič. Vsi igralci šo izkušeni, s potrebno maralo tudi v tistih trenutkih, ko gre vse po zlu. Na splošno ne bi imeli posebnih pripomb. Mislimo pa le, da je v zadnjem času Djurič dokazal, da ni v formi in da je v prvi petorki pravzaprav ta igralec — seveda, če se cokla. To pomeni, da nam ta igralec — seveda če se mu ne bo nenadoma »odprlo« — lahko temeljito zagode.. Kot zunanji igralec ima težko nalogo, da z roba rakete''spravi žogo v koš, ali pa jo bliskovito odda na pravo mesto. Tega pa na zadnjih dveh srečanjih s Poljaki in Italijani ni pokazal.. In še drugi pomislek. Vprašanje je, če bodo svojo nalogo z uspehom opravili vsi visoki centri. Košarka postaja vse bolj dinamična in igralci se poslužujejo bliskovitih protinapadov, ki prinašajo največkrat odločilni trenutek, ko gre za zmago ali poraz. V takšnih akcijah so morda naši velikani le nekoliko prepočasni, kar se posebej velja za Petri-čeviča, ki je dejansko brez posebnih atletskih odlik. To sta dve ugotovitvi, ki dejansko hromita našo »atomsko košarko«. Če pa bo tudi po tej plati vse_ v redu, potem lahko pričakujemo ugodnih vesti iz Sovjetske zveze. Našim reprezentantom želimo obilo športne sreče! Izjave pred odhodom v SZ Reprezentanca Jugoslavije pred srečanjem z Italijo v športni dvorani v Tivoliju. Isto moštvo nastopa tudi na evropskem prvenstvu v SZ. Od desne proti levi: Daneu, Petričevič, Skansi, Rajkovič, Djunc, Kovačič, Korae, Gordie, Ražnjatovič, Bojovič, Eiselt, Djerdja. $ Radivoje K orač (100 tekem — V srečanju z Italijani smo pokazali, da znamo igrati tudi mnogo bolje. Izboljšali smo igro v obrambi, nasprotno pa so napadi, žal, še vedno bolj ali manj le improvizirani. Pričakujem, da si bomo priborili 2. ali 3. mesto! 0 Vrtal Eiselt (50 tekem) —- Upam, da ne bomo Sipet razočarali. Priborili si bomo najmanj četrto mesto v Evropi! 0 Ivo Daneu (129 tekom) — Vse bo odvisno od športne sreče in razpoloženja igralcev. Posamezniki in celotno moštvo mora igrati z vso močjo brez večjih spodrsljajev. Težave bomo imeli z rusko žogo, ki se precej razlikuje od standardnih žog znamke Volt. Sicer pa menim, da nam bo lažje kot na zadnjem evropskem prvenstvu invna olimpijskih igrah, ker nismo več neposreden favorit za najboljše mesto. PIgp m Ppl §1 Ifllll m V formi velik korak naprej Po tekmi s Poljaki sem kljub zaupanju v naše sposobnosti in moči, nekoliko pe-simasitčno gledal na naše »strateške« priprave. V mislih imama namreč pomanjkljivo- sti reprezentantov, ki so bili vse do srečanja s Poljaki preveč lagodni in vse premalo zavzeti za posamezne finese, ki jih je bilo treba znova vnesti v elemente naše igre. No, sta- nje se je. lahko bi rekel dobesedno, čez noč spremenilo in naš tabor je nenadoma oživel. In o tem novem zagonu nekaj besed. Čeprav smo imeli pred se-• boj še srečanje z _ Italijani, smo vendar vsa naša hotenja in skrite želje za izpopolnitev forme usmerili na tekme na evropskem prvenstvu. Sami ste v Poletu lepo povedali, kaj je primanjkovalo našemu izbranemu moštvu. Kolektivna obramba je delala vsem največje preglavice. Te naloge smo se v zadnjem tednu v Ljubljani lotili z vso resnostjo, voljo in iskreno željo, doseči nekakšen maksimum v naporih vsakega posameznika in izbranega moštva v celoti. Tekma z Italijo mi je deloma pokazala sadove našega truda, vendar v celoti še nismo zadovoljni. Nekaj drugega pa je pri vsem tem, kar bi rad povedal. Reprezentanti so že na- šli skupni jezik in dosegli popolno medsebojno harmonijo, kar je izrednega pomena za udarno moč v napadu in obrambi. Zdaj vsi vedo, kako je treba zaigrati in če bodo izpolnili vsa navodila, potem bo JugosFavija na evropskem prvenstvu spet med najboljšimi moštvi. Telesna vzdržljivost, ki je bila pred začetkom skupnih priprav nezadostna, se je v teh dneh izdatno okrepila, posamezniki so postali hitrejši, boljši v startih in s tem tudi učinkovitejši pri - strelih na koš. Nekaj preglavic nam je še vedno povzročala žoga, ki pa pomeni za vse udeležence letošnjega evropskega prvenstva določn handicap. Imam občutek, da so naši igralci tudi tu prebredli težjo krizo, tako da bodo v času prvenstva imeli pred* seboj samo nasprotnika, ne pa še težave z žogo. Forma, ki so jo dosegli reprezentanti pred odhodom v ♦Z, se je znatno popravila. Želim si razen že ugodnega žreba tudi visoko moralo svojih varovancev in če se bodo držali nasvetov strokovnega vodstva, in z vsakim nasprotnikom zaigrali s polno močjo, petem se nadajnio ugodnih vesti iz Tbilisija in Moskve. ACA NIKOLIČ Nemanja Djurič (118 tekem) — Kljub temu, da so v naši skupini neprijetni Poljaki, sem pripričan, da bomo v Tbilisiju osvojili prvo mesto; To pomeni da se bomo v finalu borili za drugo alli tretje mesto! - 0 Slobodan Gortiič (103 tekme) — Od nastopa na evropskem prvenstvu mnogo pričakujem ... 0 Zvonko Petričevič (92 tekem) -— Mislim, da bomo prvi v skupini- v Tbilisiju, kar pomeni, da bi ponovno lahko priborili drugo mesto v Evropi! 0 Josip Djerdja (83 tekem) — Kljub večletnemu nastopanju v reprezentanci bo to moj prvi nastop na evropskem prvenstvu. Velika mednarodna tekmovanja so vedno zelo težka in zahtevna. Po sporedu tekem in obliki tekmovanj a bi si morali priboriti eno izmed treh medalj. 0 Dragan Kovačič (63 tekem) — Tretje mesto in bronasto medaljo si moramo zagotoviti! 0 Trajko Rajkovič (57 te-kem) — Ce bomo zaigrali tako kot v prvem polčasu proti Italiji lahko z najveajim optimizmom pričakujemo razplet dogodkov v Tbilisiju in nato v Moskvi! 0 Miloš Bojovič (45 te-kem) _ Ne želim karkoli napovedovati. Mislim pa, da si bomo pribori’ bronasto medaljo! 0 Peter Skansi (9 tekem) — Tekma z Italijani, je pokazala, da prihajamo spet v formo. Drugo mesto bi si morali ponovno priboriti! 0 Dragoslav Ražnjatovič — Dosegli bomo boljši us peh kot na olimpijskih igrah. Vsekakor pa bomo osvojili bronasto medaljo! REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA - REPUBLIŠKA KOŠA Republiška odbojka Člani JESENICE : ELEKTRA 63:60 (30:29) Jesenice, 30. maja. Kljub zmagi Jeseničanov z njihovo igro takrat ne moremo biti zadovoljni. -Prikazali so namreč eno svojih slabših tekem. V prvem delu igre je sicer kazalo, da si bodo domačini priborili visoko zmago,' saj so povedli že s 26:15. V nadaljevanju pa so nepričakovano močno popustili ter si zmago priborili prav v finišu tekme. Sodila sta Steiner iz Ljubljane in Rus iz Kranja. Jesenice: Jeraj 18, Svetlin 14, Koren 13, Sodja 8, Vavhnik 6, Pe-terman 4. Elektra: Lukman 16, Zupančič 16, Naraločnik 8, Kac 7, Videm-šek 6. Naetk1 5, Moškon 2. LJUBLJANA : ILIRIJA 76:68 (36:36) Ljubljana, 30. maja. — V prvih minutah igre je vse kazalo, da bodo Ilirijani presenetili Ljubljano, saj so povedli že s 16:6. Nato pa je Ljubi j aha le uredila svoje vrste in v pičlih 2 minutah rezultat izenačila. V nadaljevanju je bila igra bolj ali manj enakovredna, vendar so bili igralci Ljubljane učinkovitejši. Odlikoval se je predvsem Tomori, ki je bil takorekoč nezgrešljiv. To je bil njegov prvi nastop za barve Ljubljane, saj je v preteklih letih nastopal v moštvu AŠK Tivoli. Tekmo sta sodila P. Kavčič iz Ljubljane in Lešnik iz Maribora. Ljubljana, Kapelj 8, Perhaj 25, Kočar 6, Peršin 16, Eckart 1, Tomori 20. Ilirija: P. Senčar 10, J. Senčar 6, T. Senčar 2, Kogovšek 4, Polanec 12, Bajc 12, šušter 16, Prosen 2. Naveršnik 2. čičin-šajn 2. AŠK TIVOLI : BRANIK 70:81 (23:31) Ljubljana, 30. maja. — Gostje iz Maribora so si že v prvem delu igre priborili potrebno prednost za zmago, saj so imeli v 10. minuti prednost 21:7. V drugem delu igre je domačinom sicer uspelo znižati razliko na 40:38. Sedaj pa je stopil na pozornico nezgrešljivi Mariborčan Ogrizek, ki je z meti od daleč povsem zapecaj.il usodo sicer borbenih igralcev Tivolija. Srečanje je bilo lepo. in zanimivo, prav nerazumljivo pa je, kako nespretni so bili domači igralci, saj so zgrešili nešteto stoodstotnih priložnosti za dosego koša. Tekmo sta sodila Janko Kavčič in Prinčič iz Nove Gorice. AŠK Tivoli: Gagelj 10, Smolej 2, Verbič 16, Lavrenčak 9, Vavpetič, Božič 24, Volovšek 3, Osterc 6, Lotrič, Plevnik. Branik: Židanik 3, Košar 10, Veltruski 9, šilih 2. Brumen 4, Ogrizek 24, Bergoč 16, Globačnik 16. DOMŽALE : SVOBODA 65:75 (21:31) Domžale, 30. maja. — Domači košarkarji, ki v letošnjem letu tekmujejo v prvi ligi precej oslabljeni, so na včerajšnjem srečanju nastopili še brez enega najboljših igralcev — Grilja. Grilj je namreč v zadnji tekmi v Škofji Loki bil kaznovan zapored s 3 tehničnimi napakami in po pr opozicij ah tekmovanja ni smel nastopiti na včerajšnji tekmi republiške lige. V povsem lagodni tekmi so v drugem delu domačini po vodstvu Svobode z 20 točkami prednosti skušali rešiti tekmo z igro mož— moža, kar pa jim ni uspelo. Tekmo sta sodila Tršar iz Ljubljane in Virk iz Trbovelj. MARIBOR : SORA 75:59 (34:27) MARIBOR, 30. maja. Gostje so presenetili domačine kot borbena in požrtvovalna ekipa, ki se zna boriti tudi proti najboljšemu tekmecu. Tako so si domačini visoko zmago zagotovili šele v ..drugem delu igre, ko so s hitrimi protinapadi strli obrambo gostov. Tekmo sta sodila Bolka in Remic iz Ljubljane, pred okoli 300 gledalci. Maribor: Kralj 17, Krope 23, Kotarac 8, Benet 11, Fric 9, De-lakorda 5, Bolka 2, Polančič, Jug. Sora: Hafner ! 9, Balderman 14, Krajnik 2, Oman 23, Krmelj, Hartman 9. Maribor 7 6 1 503:416 12 Branik 7 5 2 484:419 10 Jesenice 7 5 2 504:469 10 Svoboda 7 5 2 372:346 10 Ljubljana 7 5 2 462:446 10 Sora 7 3 4 431:440 6 Elektra 7 3 4 391;426 6 AŠK TIVOLI 7 2 5 496:485 4 Ilirija 7 1 6 405:506 2 Domžale 7 0 7 421:516 0 no grešile v najosnovnejših elementih igre. Sodila sta Prihoda in Strickberger iz Ljubljane. Ježica: Pregelj 2, Stražišar, Bo-gunič 4, Oven V. 2, Podreka 12, Plevnik, Šubelj 11, Oven M. 3, Kovič 10. Kušar, Hvastja, Hrovat. Ilirija: Goršič 20, Suša 13, Nastran 9, Sedej 9, Pribovšek, Novljan 2, Polanc 1, Štrekelj T., štre-kelj Z. SLOVAN : BRANIK 59:51 (41:41, 49:49, 19:19) Ljubljana, 30. maja. To je bilo eno najbolj razburljivih srečanj ženske lige, kar smo jih videli na Kodeljevem. V regularnem času se je namreč tekma zaključila 'z neodločenim rezultatom in enako prvi podaljšek, tako da so si domačinke priborile zmago šele v drugem podaljšku igre. Odločila je prav boljša fizična pripravljenost igralk, v čemer so borbene gostje iz Maribora prav v odločilnem trenutku klonile. Slovan: Goršič 24, Kersnik, Kržišnik, Marenčič 7, Wallas, Težak 10, Jelen 4, žitnik 9, Belamaric 3, Agrež, Savnik 2. Branik: Šega 6, Senčar 7, Stojan 2, Kolarič, Weiss 2, Vodeb 18, Polše 16. MARIBOR : MEDVODE 45:49 (14:22) Maribor, 30 maja. V izredno razburljivem srečanju so gostje iz Medvod izkoristile slabo igro domačink v prvem delu ter si priborile potrebno prednost za zmago. Mariborčanke so v nadaljevanju skušale nadoknaditi zamujeno, kar pa jim v celoti ni uspelo. Sodila sta Bolka iz Ljubljane in Juteršnik iz Murske Sobote. Maribor: Požar 12, štrucelj 8, Holnec 6, Gril 4, Kukovec 2, Dobaj 2, Otto 6, Janša 5. Članice TRIGLAV : SVOBODA 82:27 (41:12) Kranj, 30. maja. Domačinke so bile za razred boljše moštvo in njihova zmaga ni bila vprašanje. Sodila sta Bukovec iz Medvod in Petrič iz Kranja. Triglav: Komac 19, Prezelj 20, Šinkovec 10, Bežek 2, Balderman 4, Belehar 7, Tinta, Kodek 20. Svoboda: Kajzelj 8, Maležič, Justin 11, Titan, Radojevič, Muha 8, Lesjak, Miklavčič, Japelj. JEŽICA : ILIRIJA 44:54 (11:23) Ježica, 30. maja. Gostje so si zmago priborile že v prvem delu igre, ko domačinke nikakor niso mogle urediti svoje vrste. V nadaljevanju je bilo srečanje enakovredno Domače igralke so še ved- Verlič 12, Petač Krajšek, Meglič. 10: Primožič 2, Triglav 7 6 1 400:260 12 Slovan 6 6 0 356:225 12 Jesenice / 6 5 1 331:223 10 Branik 6 3 3 326:259 6 Ilirija 7 3 4 330:343 6 Ježica 6 2 4 213:263 4 Medvode 6 2 4 236:322 4 Maribor 8 1 5 204:277 2 Svoboda 6 0 6 164:347 0 n. liga - zahod TOL\fl\ : VRHNIKA M:63 (33:33) Tolmin, 30. maja — V hudem nalivu so se gostje mnogo bolje znašli in zanesljivo premagali domačine. Zanimivo je, da je Tolmin v začetku drugega polčasa, ko je dež prenehal, znižal rezultat na 40:37. Ko pa se je začel spet hud naliv, so gostje iž Vrhnike pre- vzeli igro v svoje roke in zanesljivo zmagali. Pred 300 gledalci je odlično sodil Peterman iz Ljubljane. Tolmin: Fon 15, Obid 10, Ra-kušček 9, Kozoro 6, Perajič 4. Vrhnika: Kukec 19, Žakelj 17, Kočevar 17, Zupan 6, Kraševec 4. MEDVODE : RADOVLJICA 72:43 (32:21) Medvode, 30. maja. Rapoloženi domači košarkarji so brez večjih težav odpravili sicer borbene goste. Sodila sta Benedičič iz Jesenic in Zomada iz Ježice. Medvode: Knific 6, Hočevar 11, Jesih 23, Bojovid 13, Bohinc 3, Bohinc II 7, Žnidaršič 2, Fijavž 7. Radovljica: Bole I. 5, Bole II. 9, Glinšek 11, Pretnar 13, Sekano vič 4. MOSTE : SEŽANA 69:54 (27:20) Ljubljana, 30. maja. V povprečni tekmi so nekoliko boljši Mo-ščani v drugem delu igre povsem nadigrali borbene goste iz Sežane. Sodila sta Obersnel iz Ljubljane in Hafner iz škofje Loke. Moste: Kmetič 12, Lomšek 19, Binter 5, Plešher 14, Merlak 2, Perdan 9, Hudarin 6, Zrilič 2, Sežana: Žagar 4, Škrinjar 19, Grmek I. 2, Grmek M. 8, Orel 9, Bemetič 4, špacal 8. IL liga - vzhod ZELENA JAMA : SLOV. KONJICE 48:42 (22:16) Ljubljana, 30. maja. — V slabi igri obeh moštev so zmagali nekoliko bolj iznajdljivi domačini. Srečanje ni bilo zanimivo, saj so igralci obeh ekip pokazali slabo košarko, poleg tega pa so se tudi precej nešportno vedli. Sodila sta Holcinger iz Celja in Brezovar iz Zagorja. Zelena jama: Strickberger 2, Jernejčič 20, Turk 3, Pangerc 8, Rozman 9, Costaneto 6. Sl. Koncije: Baraga 5, Keber 6, Kozjek 3, Gerželj 25, Groleger 1, Kavčič 2. PREBOLD : CELJE 37:63 (19:28) Prebold, 30. maja. — Sicer zanimivo srečanje je skalilo nešportno ponašanje igralcev in pomanjkljivo sojenje sodnika Gregoriča iz Velenja, ki sam ni bil kos dogodkom na igrišču. Ob izključitvi igralca Janše je prišlo do neljubega vmešavanja gledalcev. Nerazumljivo je, kako mora vodstvo tekmovanja na tekmo delegirati le enega sodnika iri še to brez prisotnosti delegata. Prebold: Janše 6, Jager 4, Lesjak 6, Pungeršek 10, Mazgon 11. Celje: Čepin 14, Kolka 22, Zorko 8, Božič 8, Meškovšek 4, Šeliga 8. Rezultatov ostalih srečanj v času poročanja žal od naših dopisnikov nismo prejeli. ROKOMET V REPUBLIŠKI LIGI - ROKOMET V REPUBLIŠK Člani ŠENTVID : OLIMPIJA 17:16 (8:9) LJUBLJANA, 30. maja, Današnje srečanje je odločalo, kateri od obeh tekmecev bo zasedel zadnje mesto na lestvici. O slabi in nezanimivi igri je to »uspelo« moštvu Olimpije, čeprav je v prvem delu vodila z golom razlike. Šentvid: Vižin, Meden, Tome, Flerin, Bonča A. 7, Bonča S. 4, Limpelj 2, Orehek, Istenič 1, Klopčič 3, Vrbančič. Olimpija: Fajs, Palčič 3, Aljančič 3, Cvar 4, Tozon 2, Avsenik 2, Globokar 1 Bril-ly 1 SLOVAN : KRIM 5:0 0:0 Ljubljana, 30. maja. Ker moštvo Krima ni prišlo na igrišče, je sodnik odločil tekmo v korist Slovana z rezultatom 5:0 w. o. Čeprav je vodstvo Krima po tekmi z Branikom vedelo, da bo njihovo moštvo izpadlo iz republiške lige, bi vseeno morali nastopiti proti Slovanu. Neuradno smo od igralcev Krima zvedeli, da jih ni nihče obvestil kdaj in kje bodo igrali danes. PIRAN : SLOV. GRADEC 7:9 (6:5) PIRAN, 30. maja. Pirančani so pokazali danes odlično igro, v obrambi. V prvem delu so bili boljši ib bi bil lahko rezultat še višji. Ogrizek je imel nalogo, naj krije odličnega Domnika, kril ga je dobro, vendar preveč grobo. V drugem delu je Sl. Gradec zaigral bolje in 5 minut pred koncem je bil rezultat 7:7. V nadaljevanju pa so si gostje zagotovili dva gola prednosti. Piran: Fuks, Kolšek 4, Brezovec 1, Murovec 1, čeme, Domnik 1, Godina, Potokar, Zohil, Štros, SI. Gradec: Nabernik, Kranjc 1, Gologranc 2, Ogrizek 1, Krevh, Maglič, štimni-kar 1, Pučko, Ocepek 2, Štum-berger 2. TRŽIČ : KRANJ 13:13 (1:6) BRANIK : CELJE 12:18 (4:9) MARIBOR, 30. maja. Gostje iz Celja so se predstavili Mariborčanom kot dokaj dobra in uigrana ekipa. Po zaslugi svojih najboljših napadalcev Orača, Markoviča in Goršiča so dosegli zasluženo zmago. Branik: Kramberger, Novak, Brunšek, Purkeljc 2, Šetinc 4, Kukovec 5, Marič 1, Petean, Protič, Jerot, Celje: Presinger, Markovič II., Kralj 1, Smodnik- 2, Telič 2, Markovič I. 4, Orač 4, Snedič I, Goršič 3, Povalej 2, Koren. drugem delu popolnoma strle odpor domačink. Pirančanke so nastopile brez dveh poškodovanih igralk. Piran: Radin, Bevc 1, Samovič, Šuligoj 1, Zorzut 1, Kotrec, Hrvatin, Vodopivec 1. šiška: Rijavec, Kotar 2, Mravlja 1, Smrkulj 1, Drnovšek 1. Rački, Kovačič 5, Predomik 1. BRANIK : KRANJ 18:7 (10:1) Maribor, 30.■ maja. — Domačinke so s premišljeno in dokaj dobro igro v napadu premagale nasprotnice iz Knin ja. Pri Braniku lahko pohvalimo vse moštvo, posebej pa še Martinčičevo in Go-mivnikovo. Branik: Huter, Martinčič 7, Kurnik, Gomivnik 5, Polančič X, Česen 2, Rep 3 in Ramuta, Kranj: Užan, Kolman, Kristan 5, Gros, Kožuh 1, Liphart 1, Blazni, Toiar, Slivec. ZVEZNA MOŠKA B0K0METNA LIGA ŽELEZNIČAR : ČRNOMELJ 8:6 (2:6) Nova Gorica, 30. maja. — Novogoričanke so dane% povsem zasluženo osvojile drugo točko v letošnjem prvenstvu. V drugem delu so celo zmagale. Železničar: Ocvirk, Cej 1, Bra-šček, Raubar 1, Perat, Nardin 2, Bogdanovič 2, Štrosa, Pirjevec. Črnomelj: Rajgelj, Satušek, Butala 1, Kvas 4, Pisec, Fortin 1, Prelog, Weiss. BREŽICE : RUDAR 9:7 (6:3) Piran 18 16 0 2 161:86 32 šiška 18 11 1 6 142:108 23 Slovan . 18 9 2 7 148:119 19 Brežice 18 8 3 7 142:126 19 Koper 18 9 1 8 146:150 19 Branik 18 8 2 8 148:127 18 Kranj 18 7 3 8 128:122 17 Rudar 18 6 3 9 94:114 15 Črnomelj 18 7 1 10 118:134 15 Železničar 18 0 2 16 74:201 2 KANAL : JESENICE 1:3 (15:6, 12:15, 10:15, 17:19) Kanal, 30. maja — Domači odbojkarji so po dveh letih prvič okiusili poraz na domačem igrišču. PM niz so z dobro igro sicer brez večjih težav odločili v svojo korist, v nadaljevanju pa je prišlo do preobrata. Gostje so presenetili z izredno dobro igro v polju in izkoristili raztrgano igro, tokrat slabih domačinov. Najbolj razburljiv je bil četrti niz, ki se je po zaporednih menjavah končal z 19:17 v korist Jesenic, ki so si tako priborili nepričakovano, pomembno in zasluženo zmago. Pred okoli 600 gledalci je srečanje dobro vodil sodnik Brajnik.iz Ljubljane. Kanal: Čargo, Jeronič, Berdon, Tušar, Kolenc, Bukovec, Strgar I, Strgar II. Jesenice: Prešeren, Smitek, Res-ler, Bogataj, Eržen, Potočnik. Ostala srečanja današnjega kola republiške lige so bile zaradi mladinskega republiškega prvenstva preložena, razen srečanja Črnuče : Bežigrad, katerega rezultat v času poročanja nismo prejeli. HOČE : TRIGLAV 1:3 (3:15, 15:10, 8:15, 6:15) Hoče, 30. maja — Kranjčani so v Hočah zmagali s presenetljivo visokim rezultatom. Najboljši pri Hočah je bil Divjak, pri Kranjčanih pa Virnik. Sodil je Obersnel iz Maribora. Hoče: Divjak, šiman, Sotler, Dolinšek, Zidar, Zobec, Kovač, Jurkovič. Triglav: Zupan, žepič, Bizjak, Soklič, Sajovic, Keše, I^pželj, Jenko, Markovič, Virnik. v^ MARIBOR : KAMNIK 3:0 (15:4, 15:0, 16:14) Maribor, 30. maja — Domači odbojkarji so. brez večjih težav od- pravili goste iz Kamnika. Kamničani so nudili resne j š odpor in boljšo igro le v tretjem nizu, medtem, ko v prvih dveh niso bili kos Razigranim Mariborčanom. Pri Mariboru sta se odlikovala Šauperl in Fatur, pri gostih pa je zadovoljil le Škorjanc. Sodil je Obersnel iz Maribora Maribor: Fatur, Bruderman, Šauprl, Prosenjak, Žvikart, Perše, šonaja, Lačen, Lukič. Kamnik: Škorjanc, Maurin, žu-ne. Stele I, Debeljak Stele II, Podjet, škerbec. MLADINCI FUŽINARJA PRVAKI SRS Ljubljana, 30, maja — Danes dopoldan je bilo v Ljubljani zaključeno prvenstvo SRS za mladince. Na grišču OK Bežigrad so se pomerili najboljši predstavniki polfinalnega tekmovanja, ki je bilo pred 14 dnevi v Mariboru in Kamniku. Tako so nastopili mladinci Fužinarja iz Raven, Žirovnice in Bežigrada, moštvo Hoč pa pa iz neznanega razloga ni dopotovalo v Ljubljano. Naslov prvaka SRS 1965 so si priborili mladinci Fužinarja. Prikazali so najboljšo odbojko od vseh dosedanjih mladinskih prvenstev in bili za razred boljši tekmec od nastopajočih. Kljub temu, da v' moštvu nista nstopila dva najboljša igralca, ki sta sodelovala na tekmi zvezne lige, so Ravenčani brez težav odpravili oba tekmeca. Moštvo ima enakovredne igralce, ki so odlični, tako v igri v polju, kot na mreži. Vse to le potrjuje, da na Ravnah dobro skrbijo za nov kader ligaškega moštva. Rezultati: Žirovnica Bežigrad 3:0 (15:3, 16:14, 15:11), Fužinar : Bežigrad 3:0 (15:2 15:0, 15:0), Fužinar : Žirovnica (15:5, 15:5, 15:9). Vrstni red: 1. Fužinar, 2. Žirovnica, 3. Bežigrad. Zvezna odbojka Rudar (T): Bosna 15:14 (9:5) Slovenj Gr. Celje Slovan Piran Kranj Tržič Branik Krim Šentvid Olimpija 18 15 1 1 332:328 31 18 14 1 3 342:191 29 18 13 2 3 378:200 28 18 10 1 7 267:241 21 828 255:316 18 639 258:242 15 7 1 10 285:290 4 1 13 253:260 4 0 14 208:298 3 1 14 246:345 18 ' 18 18 18 18 18 15 9 8 7 Članice KOPER b SLOVAN 13:10 (6:7) Koper, 30. piaja. — Domačinke so bile večjidel tekme boljše, vendar so v prvem delu premalo streljale na vrata. V drugem delu so igrale lepo, hitro in učinkovito, že v prvi minuti drugega dela so prišle v vodstvo in ga obdržale do konca. Koper: Kuzmanič, Šlibar 4, Tri-par 1, Bržan 2, Babič 2, Žetko 1, Tomšič 1, Koren 2. Slovan: Meljo, Kliček 1, Modrijan 2, Palčič 1, Podrebšek 2. Arko 1, Mekoš 1, Kastelic 1, Kristl. PIRAN : ŠIŠKA 4:11 (2:5) Koper, 30. maja. — Danes so republiške prvakinje popolnoma razočarale. Najprej so nekaj minut vodile, vendar so Ljubljančanke kmalu prišle v vodstvo in v Trbovlje, 30. maja. — Včerajšnja tekma je bila za Rudarja odločilnega pomena, kajai v primem zmage bi si Rudar vsaj deloma zagotovil obstoj v prvi ligi. Tekma se je pričela v silovitem tempu. Domačini pa so imeli pri strelih na vrata smolo, saj so v eni minuti kar petkrat zapored zadeli vratnico. Najprej so povedli gostje, takoj nato pa je Rudar izenačil in prešel v vodstvo 4:2. Gostje so izenačili na 5:5, nakar je sledil silovit finiš Rudarja, ki je do odmora dosegel še 4 gole in si tako zagotovil izdatno prednost. V drugem polčasu je Rudar kmalu dosegel še dva gola in gledalci so bili prepričani v visoko zmago domačih. Vendar kot vselej je Rudar tudi tokrat v zadnjih minutah popustil in gostje so šest minut pred koncem uspeli znižati rezultat na 3 gole razlike. Sledile so dramatične zadnje minute, ko so mnogim popustili živpi in je sodnik zaradi grobe igre izključil Ačkuna in Janjiča, vsakega po pet minut. Rudar je nato zapravil nekaj dragocenih žog, zaigral v obrambi nekoliko slabše, da bi bila mera polna pa je popustil še Marguč in gostje so dve minuti pred koncem znižali na 14:13. Nato je iz sedmih metrov Ačkun dosegel še petnajsti gol za Rudarja, gostje pa so prav tako še enkrat zatresli Margučevo mrežo. Sodnik Blažič iz Novega Sada je sodil zelo dobro pred 2000 gledalci. Rudar: Marguč, Jelen, Dogan 4, Bašič 2, Škrinjar 1, Ačkun 5, Kmetič 1, Berdnik 2, Dornik, Zgom* ba, Lopan. Bosna: Mostarac, Bilič 2, Rebič, Križanovič 4, Janjič, šarenkapa 4, Miloševič 1, Vekovič, Martinčevič 3, Nožiča. . Ostali rezultati: Partizan (Bjel) : Split 21:17 (11:10) Mlada Bosna : Borac 17:18 (11:12) Crvena zvezda : Rabotnički 22:18 (9:9) Rudar (Pl) : Partizan (Bgd) 15:9 (6:4) • železničar : Dinamo 16:17 (12:10) Medveščak : Zagreb 13:13 Zagreb Medveščak Crvena zvezda Partizan (Bj.) Bosna Borac Rudar (T) Mlada Bosna Partizan (Bg) Rudar (P) Dinamo železničar Split Rabotnički 23 17 2 4 391:274 36 23 15 5 3 340:267 35 22 13 27 358:324 30 23 14 1 8 378:324 29 23 10 2 11 366:335 22 22 10 2 10 346:359 22 22 10 0 12 320:327 20 23 10 0 13 341:350 20 22 9 2 11 333:357 20 23 9 1 13 329:390 19 22 8 2 12 300:315 18 23 8 1 14 326:389 17 22 8 0 14 352:391 16 23 7 0 16 317:391 14 Moški Branik (Hoče) : Ljubljana 3:2 (15:7, 18:15, 12:15, 15:18, 15:9). MARIBOR, 30. maja. Po izredni borbi so danes domačini v dramatični tekmi premagali Ljubljančane. Domačini so nastopili brez Skerbinjeka, Ljubljančani pa brez Krevselja. Najboljši pri domačinih je bil Milan Primec, pri gostih pa se je odlikoval Obersnel. Sodil je Friškovič iz Zagreba, gledalcev pa je bilo 300. Branik (Hoče): Bezjak, Greif, Merkuš, Novak, Mlakar M. in V.. Primec. Ljubljana: Obersnel, Keršlak, Marušič, Mučič, štrucelj, Vagelj, Hojnik, Andolšek. Crvena zvezda : Partizan (Klek) 2:3 (11:15, 15:2, 8:15, 15:9, 16:18). Partizan : Jedinstvo 3:0 (15:8, 15:13, 15:10). Mladost : Fužinar 3:0 (15:7, 15:2, 15:5). Slavonija : Željezničar 1:3 (4:15, 9:15, 15:11, 6:15L Železničar \ 5 5 0 15:3 10 Mladost 5 4 1 14:3 8 Partizan (B) .541 12:5 8 Slavonija 5 3 2 11:8 6 Jedinstvo 5 3 2 9:7 6 Branik — Hoče 5 2 3 8:11 4 Partizan (K) 5 2 3 N 7:12 4 Ljubljana 5 14 6:12 2 Fužinar 5 14 5:13 2 Crvena zvezda 5 0 5 2:15 0 ženske Maribor : Ljubljana 3:0 (15:6, 15:4, 15:3). MARIBOR, 30. maja. Domače odbojkarice so v slovenskem der-bi ju zvezne lige brez vočjih težav premagale Ljubljančanke in tako zabeležile drugo zmago v tem tekmovanju. Srečanje ni bilo kvalitetno, saj je deževno vreme oviralo igralke pri igri, ki si sicer tudi niso kdove kaj prizadevale. Tako je okoli sto gledalcev nezadovoljnih zapuščalo igrišče. Pri domačih sta bili boljši Kogaljeva in Hledetova, pri gosteh pa je ugajala Jarčeva. Sodil je Obersnel iz Maribora. Maribor: Hlede, Kogalj, Koc- mut, Majerič, Mole, Toplak, Vrečko, Plegič. Ljubljana: Benkovič, Jarc, Cetina, škomovec, Goštin, Babič, Usenik, Kozlevčan. Lokomotiva : Poštar 3:3 (9:15, 15:10, 15:13, 8:15, 6:15) Crvena zvezda : Partizan (B) 3:0 (15:8, 15:1, 15:3) Partizan (Bgd) : Partizan (SK) 3:0 (15::7, 15:6, 15:11) (15:7, 15:13, 15:7). Crvena zvezda Partizan (Bgd) Mladost Poštar Lokomotiva Partizan (SK) Maribor Partizan (Br.) Ljubljana Partizan (Por.) (p) 3:0 / 5 0 15:0 10 5 0 15:1 10 3 2 11:8 6 3 2 10:8 6 3 2 11:9 6 3 2 9:8 6 2 3 7:10 4 1 4 5:12 2 0 5 2:15 0 0 5 1:15 0 RAVNE (EW) Nogomet — V pokalni tekmi so mladinci Drave premagali domačega Fuži-narja s 3:2 (:2:1). Rokomet — V prvenstveni tekmi štajerske cone je Fužinar nepričakovano premagal Ormož 21:14 (8:9). Najboljša strelca sta bila Mori 7 golov za Fužinarja in Šagarič 7 za Ormož. ZMAGOSLAVJE ATLETOV IIM *«•»*‘•‘»i«*« ATLETINJ KLADIVARJA Nadaljevanje s 1. strani Nadaljevanje s 1. strani STIKI ZMAGE MARJANE LUBEJEVE Izmed atletinj je pokazala Celjanka Marjana Lubejeva najveejo kvaliteto in veliko vsestranost. Kar štirikrat se' je povzpela na zmagovalno stopnico. Na 80 m ovire je izenačila svoj najboljši rezultat, v skoku v daljino je dosegla odlično šestmetrsko znamko, v teku na 100 m je bila nekoliko počasna z 12.1, bila pa je tudi članica zmagovalne štafete Kladivarja v štafeti 41100 m. DVOJNE ZMAGE IJUBLJANSKIH ŠPRINTERJEV Ljubljančana Hočevar in ungerčie sta na celjski stezi dokazala, da sta trenutno najboljša slovenska šprinter-ja. Dosegla sta dvojni zmagi, v teku na 100 in 200 m. Tako sta prekinila večletno zmagoslavje Kladivarjevih atletov v teh disciplinah. REZULTATI Moški 110 m ovire — 1. Polutnik (KI) 15.3, 2. Pirjevec (Tr) 15:8,. 3. Vravnik (KI) 15.8, 4. Pe-č)e (OD 15.9; troskok — 1. Bole (Ki) 13.14, 2. Žorž (NG) 13.03, 3. Orel (NG) -12.98, 100 m — 1. Hočevar (Lj) 10.8, 2. Pungerčič (Lj) 10.8, 3. Zaletel (KI) 10.9, 4. Kolnik (KI) 11.1, 400 m — 1. Sta-novinik (OD 50.0, 2. Homoki (KI) 51.3, 3. Polutnik (KI) 51.4, 4. Knez (Tr) 51.4. 1500 m — 1. Va-žič (KI) 3:54,4, 2. Kovač (OD 3:58.2, 3. Žuntai (KD 3:59.8, 4. Špan (Lj) 4:02.8. višina — 1. Vivod (KD 206 cm, 2. Medvešek (KD 190, 3. Milek (Tr) 185, 4. Torkar: (Lj) 180 cm; krogla — 1. Pikula (KD 16.02, 2. Koprivica (KI) 14.76, 3. Vravnik (KD 14.54; 5000 m — 1. červan (KD 14;51.4, 2. Štros (Lj) 14:55.0, 3. Homan (Lj) 14:57,4; 4 x 100 m — 1. Kla-divar 43.4, 2. Branik 44.5, 3. Triglav 44.7, 4. Kladivar II 45.00, 5. Ljubljana 45.1; kopje — 1. Popek (Lj) 68.18, 2. Arnejčič (Br) 65.02, 3. špolar (KD 62.58, 4. Brodnik (KD 60.28; hoja 5000 m — 1. Ta-bakovid (KD 25:17.4, 2. Tomaž (KD 25:30.4, 3. Male (KD 25:58.4; 400 m ovire — 1. Polutnik (KD (Tr) in Pirš (Br) 57.9, 5. Lučič (KD 58.0; 200 m — Hočevar (Lj) 22.6, 2. Pungeršič (Lj) 22.7, 3. Protič (Br) 22.7 4. Zaletel (KD 22.8, 5. Homoki (KD 22.8; disk — 1. Brode j (KD 47.77, 2. Vravnik (KD 45.85 3. Peterka (KD 43.57, 4. Pikula (KD 42.57; daljina — 1. Ernestini (Lj) 6.87, 2. - Joras P. (Mrb) 6.79, 3. Zaletel (KI) 6.73, 4. Bole (KD 6.67, 800 m — 1. Kovač (OD 1:55.2, 2. Kovač (KD 1:56.5, 3. Matvoz (OD 1:56.5, 4. Vaukan (Br) 1:56.7; 1500 m ovire — 1. Špan (Lj) 4:07.2, 2. Hafner (Lj) 4:12.4, 3. Lamut (KD 4:19.0, 4. Potrata (KD 4:25.6; 3000 m — 1. Važič (KD 8:02.2, 2. žuntar (KD 8:18.2, 3, červan (KD 8:24.2, 4. Štros (Lj) 8:46.0; 4 krat 400 m — 1. Olimpija I 3:23.5, 2. Olimoija II 3:27.1, 3. Branik 3:27.4, 4. Triglav 3:31.0, 5. Kladivar Veličasten praznik mladosti v Celju Praznik mladosti je celjska mladina preživela na celjski Glaziji. Kar 8.000 šolske mladine je Vse dopoldne še v zadnjih'preizkušnjah popravljajo svoje izvedbe v množičnih telovadnih sestavah, da jih je popdlctne pred 4.500 gledalci posredovalo javnosti. Bil je to praznik mladosti, ki ga Celje še ni doživelo. Pester in raznolik je bil spored telovadnega nastopa. Elementarnim igram so sledile sestave z drobnimi rekviziti, pa atletika, vaje na različnih orodjih, rajalne sestave, akro- batika, vaje oblikovanja, ritmične vaje in plesi jugoslovanskih narodov. Kar 14 točk je obsegala revija šolske telesne vzgoje v Celju. • V dveumem programu jso gledalci bili priča^ bogastvu oblik, pestrosti in* dinamičnosti, pa tudi estetskim užitkom, davnost je z izrednim navdušenjem sprejela prireditev in izrekala priznanje izvajalcem, vsem učiteljem in pedagogom za telesno kulturo, predvsem pa še avtorjem množičnih sestav. 3:31.2; kladivo — 1. Bukovec (KI) 56.81, 2. Vidmajer (Kl> 53.73, 3. Markež (Br) 52.70, 4. Vidmar (OD 49.65; palica — 1. Vravnik (KI) 4.25, 3. Pilih (KD 4.10, 4. Hrže-njak (Br) 4.00; Končno stanje točk pri moških: 1 Kladivar 652, 2 ŽAK Ljubljana 257, 3. AK Olimpija 241.5, 4. AK Branik 209.5, 5. AK Triglav 198.5. 6. ŽAK Maribor 81.5, 7. AK Nova Gorica 65, 8. Mladinski aktiv Olševec 8 točk, 9. Novo mesto 6 točk, 10. Ali Pomurje 3. 11. Partizan Kočevje 1 točka. Ženske — 80 m ovire — 1. Lubej (KD 11.3, 2. Paulik (Mrb) 12.2, 3. Peče (Lj) 12.2, 4. Urbančič (KD 12.6; 200 m — 1. Kobal (Mrb) 26.1, 2. Serko (KD 26.9, 3. Lešek (KD 27.1, 4. Habjančič (Tr) 28.0; disk — 1. čelesnik (OD 40.65, 2 Hudobivnik (OD 37.60, 3. Kačič (Br) 36.75, 4. Kastelic (KIP 36.22; daljina — 1. Lubej (KD 6.00, 2. Peče (Lj) 5.35. 3. Urbančič (KD 5.14, 4. Lubej (Mrb) 5.08; 800 m — 1. Podmilščak (KD 2:31.1, 2. Bernik (Tr) 2:33.1, 3. Kukec (KD 2:33.6, 4. Gačnik (KD 2:34.8; 4x100 m — 1. Kladivar 51.3, 2. Maribor 52.4, 3. Triglav 53.4, 4. Branik 54.8, 5. Pomurje 56.2, 6. Gorica 56.4; krogla — 1. Kačič (Br) 13.46, 2. Hudobivnik (OD 12.05, 3. Komelj (KD 11.51, 4. Urbančič (KD 11.26; 100 m — 1. Lubej (KI) 12.1, 2. Kobal (Mrb) 12.6, 3. Peče (Lj) 12.8, 4. Lešek (KD 12.9; 400 m — 1. Podmilščak (KD 63.8, 2. Gačnik (KD 66.2, 4. Kukec ($.9; višina — 1. Peče (Lj) 151, 2. Pavlič (Mrb) 151, 3. Lubej (KD 148, 4. Kelc (KD 145; kopje — 1. Urbančič (KD 46.98, 2. Kačič (Br) 45.93, 3. Pajkler (Mrb) 40.82, 4. Tekučev (Br) 35.43; 4 x 60 m — 1. Kladivar 30.1, 2. Maribor 31. 0, 3 Triglav 31.4, 4. Branik 32.3, 5. Nova Gorica 32.6. Končno stanje točk: 1. Kladivar 372, 2. Branik 171, 3. ŽAK Maribor 153, 4. AK Triglav 106, 5. AK Nova Gqrica 56, 6. ŽAK Ljubljana 54, 7. AK Olimpija 49, 8. AK Pomurje 37, 9. AK Fužinar 8 točk. Kladivar je od 33 naslovov republiških prvakov osvojil kar dve tretjini — 21, Ljubljana 6, Olimpija 4 ter Maribor in Branik po eno točko. Organizacija tekmovanja je bila odlična, sodniški zbor je delal brezhibno, atleti in atletinje iz vse Slovenije so zadovoljni zapuščali Celje. K. Jug Jugoslovanski boksarji so končno dokazali, kje se resnično nahaja naš boks na evropski lestvici. Deset jugoslovanskih boksarjev je petkrat zmagalo in doživelo desetkrat poraz. Večina naših tekmovalcev se ni mogla meriti s svojimi nasprotniki, posebno po fizični zmogljivosti. Lahko rečemo, da je neuspeh jugoslovanske ekipe na evropskem prvenstvu predvsem rezultat nestrokovnosti in napačnih gledanj na boks v mnogih športnih organizacijah. Vendar neuspeh še ne pomeni, da je sedaj potrebno vreči puško v koruzo, ampak je nujno potrebno izpopolniti trenerski in sodniški kader. Poglavje zase je bilo na prvenstvu sojenje. Večina sodnikov je favorizirala Poljake. Komentar ni potreben, saj je bil prav Poljak Lisovski vodilni zastopnik Evropske boksarske zveze na tem prvenstvu. 'Po končanem prvenstvu so se predstavniki balkanskih držav Bolgarije, Romunije, Turčije in Jugoslavije dogovorili, da bodo obnovili 'balkanska prvenstva v boksu. Prvo tovrstno tekmovanje bo naslednje leto v Beogradu. NOSILCI ZLATIH MEDAIJ Z LETOŠNJEGA EVROPSKEGA PRVENSTVA V BOKSU mušja kat.: Johan Freistag (ZN) 19 let, ključavničar, 46 borb, 40 zmag bantam kat.: Oleg Grigorijev (SZ) 28 let, pripadnik armije, 231 borb, 214 zmag, olimpijski zmagovalec iz Rima in evropski prvak iz Moskve peresa kat.: Stanislav Stepa- škin (SZ) 25 let, pripadnik armije, 171 borb, 161 zmag, olimpijski zmagovalec iz Skopja in evropski prvak iz Moskve. lahka kat.: Velikton Baranjikov (SZ) 27 let, inženir 231 borb, 214 zmag polvelter kat.: Jerži Kulej (Polj) 25 let, 218 borb, 192 zmag, zmagovalec olimpiade iz Tokia in evropskega prvenstva v Moskvi welter kat.: Rihard Tamulis (SZ) 27 let, študent, 204 borbe, 194 zmag, evropski prvak iz Beograda in Moskve, srebrna medalja z olimpiade v Tokiu polsrednja kat.: Viktor Agejev (SZ) 24 let, študent, 167 borb, 164 zmag srednja kat.: Valerij Popečenko (SZ) 28 let, inženir, 216 borb, 203 zmage, olimpijski zmagovalec iz Tokia in evropski prvak iz Moskve poltcžka kat.: Dan Poznjak (SZ) (SZ) 26 let, radiotehnik, 165 borb, 152 zmag težka kat.: Aleksander Izosimov (SZ) 26 let, pripadnik armije, 130 borb, 117 zmag. ZAKLJUČENO JE PRVO OBDOBJE JSI V SLOVENIJI 500000 DIN ZA ObZTK MARIBOR - TEZNO Druga nagrada je odšla v Novo Gorico, tretjo pa so dodelili ObZTK Ljubljema-Moste Prvo obdobje Jugoslovanskih športnih iger je za nami. V času od lanskega aprila do 1. maja letos so igre v občinskem merilu, kljub pomanjkljivi propagandni akciji, v glavnem dosegle svoj namen in to v večini občin na-če republike. Tam, kjer so pravilno doumeli pomen, cilje in naloge Jugoslovanskih športnih iger in se resno lotili dela, uspeh ni izostal. Kot dokaz naj služijo številne občine bivšega mariborskega okraja, kjer so igre zelo skrbno pripravili in jih kot edini v Sloveniji izvedli tudi v okrajnem merilu. Pred dnevi se je v Ljubljani sestal republiški odbor za JŠI, ki deluje pri ZTKS. Njegov namen je bil — oceniti dosežke posameznih občinskih zvez za telesno kulturo in določiti tri najboljše, ki bodo prejele nagrade ZTKS v skupni vrednosti milijon dinarjev. Odbor JŠI je z namenom, da se preveri podatke, ki so prišli z občinskih zvez, formiral posebno komisijo (Marijan Lenarčič, Avgust Likovnik in Franc Mikec), ki je obiskala vse najresnejše kandidate za nagrade in se seznanila z njihovimi uspehi. Na njen predlog je odbor sprejel na seji 21. maja sklep, da se prvo na- grado v znesku 500 tisoč dinarjev dodeli ObZTK Maribor-Tezno, drugo v višini 350 tisoč dinarjev ObZTK Nova Gorica in tretjo nagrado v višini 150 tisoč dinarjev ObZTK Ljubljana-Mcste. Za uspešno delo in dobro izvedeno akcijo v okviru JŠI bodo poleg že navedenih prejele diplomo ZTKS — odbora za JŠI, še občinske zveze Maribor-Center, Murska Sobota, Ptuj, Črnomelj, Ljubljana-Bežigrad, Ljutomer in Radlje ob Dravi. To so občinske zveze, ki jih je odbor uvrstil med deseterico najboljših v Sloveniji. Svoj sklep, da se nagrade dodelijo ObZTK Maribor-Tezno, Novi Gorici in Ljubljana-Moste, je odbor utemeljil s sledečim: Mariborčani so delali v težkih pogojih, ker nimajo dovolj strokovnih kadrov in športnih objektov, napravili pa so toliko, da jih je odbor upravičeno kandidiral celo za zvezno nagrado. Ker pa te nagrade niso dobili, jim pripada prva renubliška nagrada. Dodamo lahko podatek, da je ObZTK Maribor-Tezno uspelo na društvena, meddruštvena, sektorska in občinska tekmovanja v okviru JŠI pritegniti nič manj kot 7000 članov telesnovzgojnih aktivov, šolskih športnih društev, aktivov ZMS in tako dalje. Ker je samo na občinskih igrah nastopilo preko 1400 tekmovalcev in tekmovalk v 14 panogah, so bili prisiljeni vsa občinska tekmovanja v okviru JŠI izvesti v dveh skupinah — posebej za šolsko mladino (ŠŠD) in posebej za telesnokulturne organizacije, sindikate, aktive ZMS in tako dalje. igrah dobro uveljavili. so sc po-zgra* Tudi na okrajnih Tezenčani membno pa je še to, da dili in uredili nekaj novih špori-nih objektov, vzgojili 35 novih strokovnjakov in sodnikov, ustanovili šest novih organizacij (med njimi tri ŠŠD), dobro organizirali propagando, ^ zdravstveno kontrolo nastopajočih in tako daDe. Tudi zaključna prireditev občinskih iger, na kateri so podelili zmagovalnim ekipam in posameznikom na občinskih JŠI nič manj kot 48 pokalov in 168 diplom v-popolnoma uspela. Drugoplasirana ObZTK Nova Gorica se lahko pohvali z uspehi, med katerimi je pomembna predvsem velika delovna akcija za zgraditev žičnice in novega teles-nokulturnega centra na Laznah. V tej delovni akciji je sodelovalo preko J 300 mladincev in mladink, ki So opravili prostovoljnega dela v vrednosti okoli osem milijonov dinarjev! Seveda pa to še ni vse. Pomembna pridobitev je nova telovadnica, lep uspeh pa je zabeležen pri vzgoj^ t^drov, na propagandnem področju in seveda tudi v organizaciji občinskih tekmovanj v okviru JŠI. Tudi tretjeplasirana ObZTK Ljubljana-Moste-Pol je se lahko pohvali z lepimi uspehi. Zanje JSI niso bile nič novega, saj je bilo vse njihovo delo — že več let nazaj, organizirano tako, da je v skladu s cilji, osnovnimi nalogami in smotri JŠI. Njihova zveza ima zelo dobro organizirano delo, sorazmerno dovolj strokovnjakov, ki so v večini plačani, zato jim ni težko izvajati obsežen in skrbno pripravljen program dela. Košarkarji Poljske, Italije in Jugoslavije v Ljubljani? Ob. nejasni situaciji, ki je nkstala ob zaključku tekmovanja za evropski pokal na-r;;Jov v košarki, je Športna dvorana Tivoli obvestila organizatorje tega tekmovanja francoski športni časopis »L’Equipe«, da je pri or?' : jeli a organizirati troboj med košarkarskimi reprezentancami Poljske, Italije in Jugoslavije, če bo za določitev prvaka to potrebno. ....................... .....................................................m Brzojavke iz Slovenije - Brzojavke iz Slovenije MEDVODE (NB) Košarka — V okviru dneva mladosti so bila tu številna srečanja košarkarjev in košarkaric. članice — Triglav : . Ježica 27:29, Medvode : Ježica 26:18, Triglav : Medvode 61:28; mladinci — Moste : Stadion 39:48, Medvode : Stadion 34:50, Medvode : Moste 42:34; člani — Šentvid : Sora 23:51, Medvode : Zel. jama ?2:48, Sora : Medvode 56:37, Zel. jama : Šentvid 20:22. KRANJ (JJ) Nogomet — Odigrane so bile tri pokalne tekme gorenjskih moštev — Železniki : Jesenice 5:8 (2:3), Kranj : Prešeren 9:0 (3:0), Naklo : Trboje 6:0 (4:0). Zaključeno je bilo gorenjsko prvenstvo za pionirje. Najboljše mesto so si priborili pionirji Triglava in Trboj. Rokomet — Odigrani sta bili dve zaostali tekmi gorenjske lige — Savica : Kranjska gora 8:13, Selca : Radovljica 8:6. Vodi Kranj B pred Partizanom iz Selc itd. Zaključeno je bilo mladinsko Prvenstvo Gorenjske, na katerem Je sodelovalo devet ekip. Pri mladincih je zmagalo moštvo Kranja, ki je v finalu premagalo Radovljico 2S:14, pri mladinkah pa so zmagale igralke Partizana iz Selc Pred Kranjem itd. Plavanje — Na mitingu v zimskem bazenu sta dosegla najboljše rezultate Levičnikova na 100 m hrbtno 1:09.4 in Mohorič na 100 m Prosto 1:04.8. Šolske športne igre — Na VII. tekstiliadi je sodelovalo 300 dijakov in dijakinj iz šestih STTš iz vse Jugoslavije. V atletiki je pri jboških zmagal Kranj pred Mariborom, pri ženskah Leskovac pred Nranjem; v nogometu Beograd; v rokometu pri moških Maribor gred Leskovcem, pri ženskah .Nranj pred Mariborom; v košarki £ri moških Maribor pred Kranjem, pri ženskah štip pred Kra-gjem in v streljanju pri moških Leskovac pred Mariborom, pri ženskah pa Leskovac pred Kranjem. NOVO MESTO (MG) Rokomet — Kljub porazu ^ je Partizan Novo mesto v sreča- nju s Partizanom Črnomelj 12:14 zagotovil prvo mesto v medobčinski ligi. Odbojka — V nadaljevanju sindikalnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Krka : Novotehna 2:0, Partizan : IMV 0:2, Prosveta : Iskra 2:0, Prosveta : Partizan 2:0, GG : IMV 2:0, Pionir : Krka 2:1, Novotehna : Cestno podjetje 1:2, Pionir : Cestno podjetje 2:0. Vodi Novoteks, ki je še edina neporažena ekipa. Mali nogomet — Po prvem kolu občinskega prvenstva, kjer sodeluje 10 moštev vodi Pionir pred Novim mestom itd. Atletika — Na srednješolskem prvenstvu je zmagala Gimnazija Novo mesto in sicer v konkurenci mladink in mladincev. Drugo mesto so si v obeh disciplinah priborili predstavniki Kočevja. AJDOVŠČINA > (MT) Rokomet —- Rezultati predzadnjega kola primorske conske lige — II. Bistrica : Dobravlje 14:11, Izola : Ajdovščina 9:16, Luka Koper : Vipava 14:11, Nova Gorica : IPLAS Koper 33:23. Vodi Ajdovščina s 24 točkami, pred Luko Koper 21 itd. Pionirji in pionirke Ajdovščine so si priborili naslov medobčinskega prvaka, saj so premagali vse svoje tekmece. Pri mladincih in mladinkah pa so bili najboljši predstavniki Partizana iz Dornberka. PTUJ (GA) Košarka — V prvenstveni tekmi podzvezne lige je KK Drava premagala Partizan Ruše s 56:48 in tako še nadalje vodi na lestvici. Rokomet — V finalnem tekmovanju osnovnih šol občine Ptuj je bilo odigranih 16 tekem. Pri pionirjih je zmagala Osnovna šola T. Žnidarič pred F..Osojnik, pri pionirkah pa prav tako Osnovna šola T. Žnidarič pred. F. Osojnik. V prijateljski tekmi so rokometašice Drave premagale Branik B iz Maribora s 6:0. Nogomet — Moštvo NK Drava je nesrečno izgubil prvenstveno tekmo z Nafto iz Lendave z 1:0 (0:0). Rokomet — V prvenstveni tekmi so člani Drave premagali Fužinar-ja iz Raven s 15:11 (4:6). ROGAŠKA SLATINA (PF) Košarka — V okviru proslav 20-letnice osvoboditve in Dneva mladosti je domači Partizan priredil že drugi tradicionalni turnir. Kristalni pokal Rogaške Slatine so si priborili košarkarji Drave, k1 so v finalu premagali KK Celje 34:33.-Slede Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Prebold, Sl. Bistrica. To bo odslej vsakoletna tradicionalna prireditev. CELJE (RR) Hokej na travi — V IV. kolu slovenske lige — Zasavska skupina so bili doseženi naslednji rezultati: Partizan Celje Gaberje A : Tehničar Ljubljana 3:1, Partizan Celje G. B : Slovan Ljubljana 3:0. Na lestvici vodi Partizan Celje Gaberje A s sedmimi točkami BRASLOVČE (TT) Odbojka — V prvenstveni tekmi II. lige je domači Partizan premagal TOBI iz Sl. Konjic s 3:2. (15:13, 17:15, 11:15, 5:15, 15:11), Kovinar (Mrb) pa Partizan Šempeter s 3:1. CELJE (KJ) Nogomet — V 12. kolu I. razreda okrajne lige — Nazarje : Šmartno 5:3 (2:0), Žalec : Brežiče 3:0 (3:0), Šoštanj : Steklar 3:2 (2:2), Vojnik : Senovo 3:3 (1:2). V 15. kolu II. razreda pa so bili doseženi naslednji rezultati — šalek : Krško 0:3 p. f.. Vransko : Zreče 2:2 (2:1), Polzela : Ponikva 3:0 p. f., Rogatec : Šentjur 13:2 (6:2) in Gotovlje : štore 3:0. V prijateljski tekmi je Kladivar premagal Aluminij s 6:1 (3:0). Kladivar je tokrat pokazal, da znajo igralci streljati tudi na vrata in zadeti mrežo. Na Glaziji smo videli po dolgem času kar 7 golov! Strelci — za Kladivar: Hribernik, Tolič, Perc, Kotnik, Halilagič in Priganica, za Aluminij — Markovič. Gledalcev —■ 1001 Svojevrsten rekord .. • Na pionirskem turnirju v sto-, rah je zmagal celjski Olimp pred Celjem, Kladivarjem in Štorami. Rokomet: Trboveljski Rudar je z izredno lepo igro premagal Celje z 19:12 (10:4). Strelci: za Rudar — Ačkun 5, Kmetič in Bernik po 4, Bošič 3, Dogan 2 in Jelen 1, za Celje — Markovič 4, Krelj in Orač po 2, Koren, Goršič I in II po enega. Gledalcev 500. Mladinci — Celje : Rudar (Tr) 8:8 (4:7). Atletika — Na republiškem prvenstvu srednjih in strokovnih šol so dosegli dvojni triumf mladinci in mladinke SŠTV iz Maribora. Pobrali so dve ekipni zmagi in kopico naslovov republiških prvakov. Tekmovanje, ki je bilo ob zelo slabem vremenu, je bilo dobro obiskano, saj je nastopilo 7 ekip v moštvenem tekmovanju v obeh kategorijah in še vrsta posameznikov za naslove _ republiških prvakov. Rezultati: * Mladinci: 100 m — Joras (Mb) 11.5, Jarc (N. m.) 11.7, 1000 m — Stupan (Mb) 2:37.6, Hajns (Lj) 2:38.5, višina — Medvešek (Mb) 175, Pen-ca (N. m.) 170, krogla — Satler (Šk. L.) 16.98, Murovič (Koč) 15.14, daljina — Joras (Mb) 6.47, Felicijan (Ce) 6.22, 4 x 100 — SŠTV Maribor 46.3, gimn. Celje 46.8, gimn. Novo mesto 47.3. Ekipe: 1. SŠTV Maribor 8.302, 2. Gimn. Šentvid (Lj) 7.248, 3. SŠTV Murska Sobota 7.185, 4. gimn. Novo mesto 7.167, 5. gimn. Celje 6.949, 6. gimn. Postojna 5.707 in 7. ŠC »Iskra« Kranj — 3.276. Mladinke: 60 m — Borovšak (ESŠ Ce) 8.2, Halas (Mb) 8.3, Zupanek (Lj) 8.3, Namlih (Mb) 8.3, daljina «—• Hrovat (Mb) 5.02, Toplak (Mb) 5.02, krogla — Urankar (ESŠ Ce) 9.93, Gobec (Mb) 9.68, višina — Hrovat (Mb) 141, Kelc (Ce) 135, 400 m — Kokovnik (Mb) 67.1, Baler (M S.) 67.5, 4 x 100 — SŠTV Mb 54.0, gimn. Ce 55.0, gimn. Škofja Loka 56.1. Ekipno: 1. SŠTV Maribor 7.219, 2. Gimn. Celje 6.269, 3. Gimn. Šentvid (Lj) 6.226, 4. Gimnazija Škofja Loka 6.199, 5. SŠTV M. Sobota 6.056, 6. Gimn. Novo mesto 5.899 in 7. EAŠC Koper 4.052. Na okrajnem prvenstvu srednjih in strokovnih šol ¥ Celju je pri mladincih zmagala Gimnazija preti Učiteljiščem, ESŠ in ŠC B. Kidriča, pri mladinkah pa Gimn. pred ESŠ, Administrativno šolo in Učiteljiščem. Felicijan (gimn. Ce) je v skoku v daljino s 6JI dosegel nov republiški rekord za ml. mladince. MURSKA SOBOTA (FK) Nogomet — 16. kolo pomurske lige — Bčltinci : Brazda 4:1, Puconci : Bakovci 3:2, Pušča : Turnišče 6:5. Tekmi med Veržejem in šalovci ter Gradbenikom in Bogojino sta bili preloženi. Vodijo Bakovci s 23 točkami pred Gradbenikom 18, Puconci 17 itd. V 14. kolu občinske lige Murska Sobota so bdli doseženi tile rezultati: Tehnostroj : Tišina 5:4, Vrelec : Dokležovje 3:0. Vodi Tehnostroj z 20 točkami pred Dokle-žovjem in Vrelcem 12 itd. Košarka: V drugem kolu pomurske lige so bili doseženi sledeči rezultati: Sobota : Ljutomer 93:40, Radenci : Rakičan 41:49. Vodi Sobota s 4 točkami pred Ljutomerom in Rakičanom 2 ter Radenci brez točke. Telovadba: V počastitev Dneva mladosti je TVD Partizan v Murski Soboti priredilo telovadno akademijo. Poleg članov društva so na akademiji nastopili tudi člani TVD Partizan Radgona. Atletika: Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je v počastitev Dneva mladosti priredil prvi štafetni tek mladosti po soboških ulicah. Nastopilo je preko 100 tekmovalcev in tekmovalk. Med pionirkami je zmagala Osnovna šola II (M. Sobota), prav tako pa je tudi med pionirji. V tekmovanju mladink je zmagala ekipa ŠCBP iz Murske Sobote, pri mladincih pa AK Pomurje. AK Pomurje je zmagal tudi v tekmovanju članic in članov. LENDAVA (FM) Nogomet: Prvo kolo občinske lige — Mladost : Dinamo 6:1, Elma : Olimpija 3:3, Zvezda : Graničar 1:2, Petišovci : Mura 0:4. KRAjmj (JJ) ROKOMET. — V finalni tekmi za ženskega rokometnega prvaka Gorenjske je danes v Kranju Partizan iz Selc premagal Tržič 17:6 (8:3) in si s tem pridobil pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v republiško ligo. NOVA GORICA (AP) KEGLJANJE. — Na šti-risteznem kegljišču je bilo danes v organizaciji novogoriškega podjetja Avtopromet zanimivo tekmovanje slovenskih avtoprevozni-ških podjetij V borbenih partijah so bili najboljši igralci koprskega Slavnika 718, 2. Ljublja-na-transport 649, 3. Izletnik Ce- lje 598 itd. — Prireditev je lepo uspela in organizatorji upajo, da bo na srečanju v Celju obisk še večji. LJUBLJANA (M. L.) Balinanje — V prvih štirih kolih spomladanskega dela prvenstva Ljubljane vodi v prvi skupini Partizan (Trnovo) z 22 točkami pred Žabo 19, Tivolijem in Ingradom 16, Vijakom in Rožno dolino 13, Jadranom in Partizanom (Vič) 11 ter Krilatim kolesom 6 in Tehniko s tremi točkami. V drugi skupini vodi šiška z 19, sledijo Zarja in Polje 17, Poštai 14, Lokomotiva 11, Kemična tovarna 7, Invalid 7, Kamen in Elektra 6. Balinarski športni klub Invalid je priredil v počastitev 20-letnice osvoboditve in 15-letnice obstoja kluba veliki pokalni turnir, na katerem so sodelovali skoraj vsi ljubljanski klubi. Prvo mesto je osvojila Zarja, ki je v finalu premagala Invalid s 13:8. Tretji je bil Vijak, 4. pa Krilato kolo. Tehnična komisija Balinarske zveze Jugoslavije je določila štiri igralce, k: nas bodo zastopale na bližnjem evropskem prvenstvu v Toulousu od 11. do 13. junija. To so: Stane Vrhovec in Franci Rozman (Žaba-Lj), Marjan škof (Lok-Lj) in Emil Maku (Bazovica-Reka). Jugoslavija je na zadnjem evropskem prvenstvu ¥ Samemu osvojila tretje mesto. Tri kola pred koncem Slovan spet Slovan Aluminij Železničar Ljubljana Branik Triglav Rudar Gorica Celje Mura + Svoboda Ilirija Hrastnik Delamaris Lestvica 23 12 7 23 14 3 23 12 5 22 11 6 23 13 2 , 23 10 6 23 8 6 23 23 22 23 23 23 23 4 6 6 5 8 7 9 8 7 8 9 3 11 6 8 8 8 3 12 6 7 10 6 4'13 2 3 18 54:29 31 56:38 31 47:32 29 58:35 28 30:27 28 41:35 26 39:4(J 25 44:42 23 45:55 21 47:44 20 55:43 19 29:40 19 41:73 16 20:72 7 Strelci SNL 23 golov: Kmjic (Al) 21 golov: Maučec (Mu) 18 golov: Oblak (Sl) 17 golov: Frič (Lj) 16 golov: Pa j er (Ru) 14 golov: Adžič (Hr) 11 golov: Mikic (Al) in Muhič čže) V naslednjem kolu ^ bodo igrali Celje — Rudar, Aluminij — Delamaris, Ilirija — Slovan, Svoboda — Ljubljana, Hrastnik — Triglav, Mura — Branik, Nova Gorica — Železni-čar Mladinci SNL Železničar : Celje 2:0 (2:0) Triglav : Mura 1:2 Slovan * Svoboda 5:2 (3:1) Ljubljana : Maribor 1:1 (0:0) Delamaris : Olimpija 0:4 (0:2) Rudar : Aluminij 7:3 (4:1) Ljubljana : Nova Gorica 3:0 p. f. (zaostala tekma) Olimpija 23 23 0 0 106:10 46 Rudar 23 16 5 2 75:20 37 Maribor 23 10 5 8 49:33 35 železničar 23 12 4 7 47:34 28 Triglav 23 11 4 8 42:50 26 Mura 22 10 5 7 52:47 25 Slovan 231049 54:5724 Kladivar 22 7 6 9 38:47 20 Svoboda 23 9 2 12 '52:65 20 Celje 23 6 4 13 35:42 16 Nova Gorica 22 6 4 12 30:59 16 Delamaris 23 5 3 15 30:50 13 Ljubljana 22 4 5 13 23:53 13 Al tunini1 23'2 5 16 28:90 5 - vzhod FUŽIN AH : DRAVA 6:0 (1:0) RUDAR (V) : PAPIRNICAH 7:1 (2:1) Waierpoio turnir »Šest nacij« LEIPZIG, 30. maja. Jugoslovanski ^vaterpolisti so včeraj pozno zvečer dosegli četrto zaporedno zmago na turnirju »šest nacij« v Leipzigu. Premagali so zelo dobro in borbeno ekipo Romunije s 3:2 (0:1, 1:0,