Xa svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. své do 27. Velkitravna i r*; 46. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Đclarju) pi, dete > v spanji krasnim Lej! nad vzglávijem tvojim Se tak mirnim, kratkocasnim, naslanja z licam jasnim Srebrokríli Kerubim. Se Vervaj meni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje, On te ljubi, on neguje Mladost bitja tvojiga! AI ta nebesčan kriláti, Le ta angel, kdo je on? On je rajnki oče zlati, Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni son. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni mu očí5 Persi v radosti kipijo, In krog 11st se še blišíjo Sméhki kdajne něžnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodilo, Vedno bi ti srečno bilo, Našlo bi na zemlji ráj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemije (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje.) Nar veči kemijska fabrika (Nasledba 20. §). v popřed lepi dolini zalil, de pri tihim bistrim vre menu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo město z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močir jih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam , ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obděláno deželo razlijejo in jo zakrijejo, več krat so že kakor na Gerškiin velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de sedan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore,rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogrez nile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató ? V. v.. ^V, „.I V, , ^ V . , »« kor na priliko zlató, ali ze dinje ni s kislicam srebró. svine i. t. so vsi ali čisti ka 9 žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih glo bočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cino ber sprijemleta. terdi živi skali ga ni znamnja poti Poke, ki jim tudi tudi ali malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke ; take poti Popřed ko se goreče gore spluvajo, so okoli velikrat po več sežnjev na ravnost naprej od njih, lev pokah so rudi. pravijo, so od mere lasú do eniga, tekó, so njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nag nejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se se pa tudi zemlja 6trese, brez de bi se kaka znana ►jv/ j^i* luui /ivuuju DHtistj ui tfl ui mi ac Aaiva zjiia.lia »»^j" ov ^uuj n» wvouu ^««j v , » ««.^.»vjv goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne više ali padejo niže, sploh kakor so popřed poke prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, ali pokice bile ; tudi se primeri de jjiigvuuc £i€t UUVC51VU , IllUUgC Ilir M ti SU ZjC pUSUII, <»11 puivil,c UUC , iUUI OC pilUlCll , uc, IVI dežele razdjali, ljudi in živine na tavžente pobili, nove bažepridejo, na enkrat odmanjkajo. ko do stén Y Ameriki je potres neko město z novim jezeram s > nj ali s panj Ce pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči merivnaš podnebni zrak, zamorejo velike vremen ske premembe, od kterih učeni še malo ali nič ne vedó narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dosti krat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni ćloveške in živinske, od kterih zdravniki clo nic ne vedó, od kod de so, iinajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledi.) t I Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri reci V Se nekaj od mizarskiga in tesarskiga lesá (Nadalje.) Kakó z lesarn ravnati > kadar je posekán. , Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moc, ako je sapa čista, vedra in hladna, kar je prav. Po taki sapi je člověk vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diši y pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, Imej skerb, de se ti posekán les ne zamoči, povsodi se dobro počuti. Brez živeža člověk nekoliko dni de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne preživi; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manj ka. ce ga riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v ve gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati namrec tako, de posekáno deblo koj oinajiš; ka ? likih mestih, v z ape r tih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posije. Ljudjé so bledi, čmerni —, ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen in slabotni dar mu zeleno listje zvene , de mu veje in verh se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. odklestiš, potem pa deblo le na debelo ob Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo tešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, Štefan, starejimu France imé. Franceta da v městu kér se les na sušili zvije in zverže in kér ? z krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje nar večim pridam le takrat popolnama in čisto ob- delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, sekati da, kadar je suh. pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je , nm,tui ju omi. priuc oueiti u Takó pripravljen les je ložji, in se da za medel in bled. Moj Bog i * ^ ' v "— ;v y «v ^^ iiiuuui ni ui^ti. lTiuj uu^ i - IllU prUVl - iv«j wvivn . manjši voznino iz gojzda spraviti, pa opomnim še Ali še mores kaj delati?" ,.Kajpa, moj oče —France kaj si bolen? enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, odgovori — poslednje leto se ni sim per igli starih to-vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, varšev vstrašil". — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan de se červ ne zaredi. — Kolikor terji ali mehkejši je les 5 toliko kadar se vožji ali širji se razpoke ravnajo po suši. njem, Razpoke so po zunajnim okrogu široke rece pšenico ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad segli u Zgodaj v jutro ga zbudijo , ko se je Mehek les se zlo razpoči. jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premla 1 Vi 1 V • i ^ ' su ^ ^ «uiiajiuiii voiu^u onuivu j vv^ji pa tili, m ze je r rance pesau jei, reKou: „juozc proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši obraćati, ko cepe vertiti". Tudi prehladil se je lesá prenaglo; ne pusti ted ej o maj eniga na éél pokašljevati. Nevoljin mlatiče popusti, in gre očetu sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. in že je France pešati jel, rekoč: ,.Lozej je iglo y m za tožit. r> Sim si mislil so oce djali de Stefanovo Ce ti ie delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih na debelo mu odvzame preveliko mokroto. moc, obteši posekán les berž sparenih čumnatah, mi kmetje se pa pod milim de se ti bo polagama sušil; obtesanje y Bogam in se terdiga po zdravi sapi obraćamo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi". f - - /iUlU OIUW lVjftr wuvvi y tví vitu A" w » m • Plohe, dile in late réži koj iz siroviga de ste me v město dali — reče France delà derzimo, Pač škoda, V) lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potreba; per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen raj bom po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nic razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobné delà, se mora posekán les tiidi brez zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati de se hitreje posuši in ne razpreza spód". Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ? Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapeř tih dimnika nimajo, so hitro dima polně, kučah. Dimnice, ki 5 ki člověka duší, ter se mu na persi vleze. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni iehko ozébejo, ki niso zadosti tôplo obuti. Ljudjé, ki po hlodi ruj ave lise, ali so polni lukinj od červo- dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? jedine; to pride od tod , če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabité, gojzdu v lup ji ležale, preiJenj so na žago ali na de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor stavni kraj perpeljane bile. Ce ležijo klade v lupji, več ljudí v tesnobi jih červ naverta; omajen les se pa od sonca raz poka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrotě, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar v • f Z1V1. v hiši, v kteri živina Se huji nezdrava sapa je z ljudini prebiva, naj bojo ku- re y ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebiva vilico vsak dan pomesti vsak «»vm j/vivu ni ut ruircua jt; preuivaviiiuu vsán. uaii piucouj delj ko les leži, veči pri- dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, hajajo rujave perele lise in so dostikrat takó meh- in vsako leto spomladi stěno čedno pobeliti. Boljši je vec; ke ? de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popol zdrava sapa ko denár. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah * r r MIVVV41JI » y j^v^vwvv t j r j — r nama obvarovati, bi ga mogel práv prav počasi ki jih s premogam netijo, ako niso pecí práv dobro za y v lupji sušiti. kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo, pozimi sakan les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, po časno pa mečjiga. O jeseni posekán, oinájen in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po da mazane y dolgo zapertih v kletih, v kterih se mošt ali novo vino kisa, po |HH|H dumplah, v štepihih ali studen- cih y ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Ne m ski m štepih spustil, nekaj popravit. mlad štepihar v globok nim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí.) Po lestvici (lojtri) léze, in mahoma se v globocino zverne. Sercen & v voj sak, ki ... ....----------- . 8---------- v. blizo stojí in nesrećo vidi, hitro pusko _ - V • i stran postavi, ter se za njim podá y ga smerti resit y pa tudi on za njim pade. Huda sapa, ki se je v štepihi pokvarila, ga je omamila ? od vsih krajev prihajati, in de je omediei. Ljudje začno Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske tudi stari štepihar, oee per Sedaj je prišlo več kmetijskih reči na versto, ktere družbe. (Konec.) V f viga, prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati. Možá, ki so ga do pol homo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihod- razlaganje lan or ej e in štepiha na vervi izpustili, so manBIP mogli na pol mertviga na njie na znanje dali, namree zaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. pripravljanja prediva po Vestfalski segi v Aders Vsa ta nesreća bi se ne bila pripetila, naj bi bil baški predivnici na Ceskim; 2) novo štajarsko ško _ ___ __ . • "i • «i « V« • • . v « . mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take poreznico; 3) razlaganje novih skusinj, ktere očitno zapeřte dumple gré, se mora prižgana luč naprej kažejo, de je nar bolj práv, cel korún saditi; 4) novo nêsti. Ako luč vgasne, tudi člověk v tajisto ne srne. (Dalje sledL) napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali ver tni h šol » po celiKrajnski dezeli; 5) koristnost brane s kratkimi zobmi, kteri je váljar pritaknjen in s ktero se da Štavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! velik? semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj po (Konec.) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrot ljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podařil, kakor manjsal; 6) poboljšanje slabiga vina, ce se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru je štavljenje kóz, ki so lahka in nedolzna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je taeih ljudi, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke časti vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudi podpihuje, de pravijo, kakor de bi to delo kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri cio basajo, de se po stavljenih kozah sveti pokazali cvetečo ogersko o g e r š i c o visociga ple mena, ktera daja veliko olja, pa tuđi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kim ovca na velikiga travna letasje proseno sterniše sejali, perve dni V ze v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. ■ ■ ■ larjem bi vtegnila ta ogersica posebno vsec Cebe- zatorej obljubili, na koncu maliga serpana so gosp. Terpinc nekaj letašnjiga semena tištim kmetovavcam in čbelarjem podariti f ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves deli, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomazu Verni ku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jo žefu Dulerju iz Velkih Skerjanč v Novomeški komisii ? m kerst zgubi in hudimu podpise. Kaj taciga misliti ali ziniti je gr eh. To ucijo krivi preroki neumne ljudi, kterim se za špeh in klobáse sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi du- hovni pastirji vam koze staviti priporocajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik". Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim,Ceskim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkrat-sto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je štavljenje kóz vpeljano. Lejte neizre- Tomažu Jarcu iz Stránské vaši Dobravske fare Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim sam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novic je bilo 25 u do v iz voljenih. gla S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg da našnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in zdrav zrak, de ljudem kaj ceno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce ? Ce pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine bolehati ne da, in kér so Gorenci takó pridni delavci de se od delà spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. smo teh toplic ? skerbé, kaj se bo clovek bránil, za svoje otroke sker- k0te imele beti?! Nikdar ne. Starsi, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske po- Mí 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18stopnic gor- drugi studenci po okolici pa od 9-12 stop- ? gorkoto merili ; lani f nic; letas 15. dan Susca so pa imele 17 in pol, drugi stave, ampak tudi zoperBožjo zapoved, ki nam ve leva, za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujàjo studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji £ rapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste naGobovcu (Schwammberg) ali od P o d b r e z j a (JBirkendorf) kaj čez eno dobro uro niso, naj bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje Ccev)? P° kemijsko razkrojili in ločili, in potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki do-brotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko vec postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih ne imeli, bodo vender dve f i • obstojí v temle: 1) One obvarjejo člověka za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kožne bolezni 2) če se primeri ? de bi kdo kužne kozé nalezil f jun vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih člověk lahko přestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročé od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški na novo narod zadobil od štavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. i Polšica je vas v Ovsiški fari od Krajnja, Teržića in Rad o Ice debeli dve uri. **) Od Gob ovca do Podnarta se da po komesijski cesti z » vsakim vozam in z vsako se toliko kočijo peljati. 9 dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavći bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledi V V ali zil p rem o ga (Steinkohlen), in letalno zimo, ki je bila cez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reci nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Iz Soštanja na Štajerskim. V verti Sostanjske grajsine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križić izsekan. HHHHlIlHHlllHlMMlHHHMM. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica , nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder i ate bukve. V Plesivci v S kal ski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreća prisnudila. O Velikonoci so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice Epištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanese zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; 11e bilo bi sicer moč otéti jih. Domaćih ljudi ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropi t? ? se pod plamenaní v hlev zakadí, in dvanajst srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudi de bi ga bil mogel oteti, včs opečen iz plamena pertava. Osmi dan grem pogoriše 1 »•oved brez gledat in tudi miloserčniga, dobriga moza obisem. Vidim S* vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo zivinco sosédu otel pregleda! in ozdravil". ? ? in Bog mi bo že dal, de bom t rako miloserčno delo zasluži v zlatih buk v ah zapisano biti: Jane z Lepko se imenuje verli mož. Nespametno streljanje je že dostikrat streleu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni střel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne připustil. Otročičam branimo nož v roke jemati ; branimo tudi streljanje šterkovcam kterim se kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. M usy. Nov misijonar iz Krajnskiga. daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz T • na drugim papirčiku sostavimo in spoznamo molite\ pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: .,ïm Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta za klad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenje-niga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle". Luk. 21. 33. Neumnost in vraža M usy. huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je ( de bi tako ne!} popolnama res ; njé pisavec je bil sam vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je 11e bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi svojim otroči- kér jo glava hudo boli. Na cem, de mora iti v posteljo postelji kožuh in drugo těžko odéjo na se potégne ? de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez niére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vro- čino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene pecí nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako těžko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje sťojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile, de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko nevoljo in v še véči nepokoj se je z vso močjo pa zastonj spod odeje perpravila, de kopala, in v tem je takó oma gala, de že ni mogla več Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih beséde umévno izreci ; kar le z glavo je zmajevala Skocijana 11a Dolenskini, ki je učénec bii Propagande v le deržimo jo „(■ I ble- betáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: ,,Blede, cc ? Rimu in lánsko leto tamkej masnik posvećen, je mesca hudo gléda ; ena pa pravi: „Hudobo vidi, ko takó berz setu zégnane ( blagodarjene) vodé !" škropile ; to ji Svečana odrinil v družbi s Patram Rill o v notrajnjo In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in zdaj ni bilo nobeniga misijonarja Tirolski katolški listí per ti priči brez i vse tolažbe, brez svéte popótnice ? (^Kath. Blatter aus Tyrol) ki to povedó, napak pisejo, se clo v veliki nevolji de je iz Ljubniga (Xeoben) na Štajerskim, namést iz Ljubljanske škofije domá. Neumnost in vra za u m e r j e ! stori, de je člověk sebi in P. H. drugim, ktérim dobro boče, neusmiljen hudodélnik! Prederznost se opêce Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. 2 dan velkiga travna je neki fant na železni hlapón do ostališa cesti dělal; med' tem se perpeljá en (^Stationsplatz) ; fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim zacel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo , doli skočil. Ali hlapon se naglo vožnja jela nagi ej iti zazene, fant ni mogel vec doli skočiti, in se je 5 ur del t d Celj vse kervave, ki si jih je bil na hlaponi obtolkel visijoc peljal; kolena je imel Ko je ob je bila žalostna vožnja valne jo bo še enkrat poskusil 12. uri po noči nazaj domů přišel, je rekel : Oj, to !" — Pràv se mu je zgodilo ; ja- M. Petik En kos Pol presodili. V • V iskiga prem tukej perde Pi de ça boste Današnjimu listu je perdjana 10. do kl ad a. jAftiii Kup. V Ljubljani Krajnju 23. Velkitrav- ! IS.Velkitrav na. mernik Pšenice domače • • • » » banaške*' » Turšice........... 7> Soršice........... » Reži............. » Ječmena.......... » Prosa ............ y> Ajde............. » Ovsa............. 11a. old. Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.