35
Slovarska mrvica.
Prednice: vz, iz, s, z, s katerimi se radi sestavljajo glagoli sosebno slovenski, cesto delajo pisateljem veliko preglavico, ker tukaj ni gotovega pravila ter nam umovanje kjekod vso pomoč odreče. Tu veljd pogledati v slovarje staroslovenske in druge in po njih ravnati se. Tako bodemo našli na pr., da se pravilno piše: izkušati, ne: skušati; tako bodemo razumeli, kakor jo največ že res razumemo, razliko med glagoli: vzhajati, izhajati, shajati (se). A če slovanski slovarji ne kažejo edincglasja, kakor na pr. pri besedi: spoved, izpoved, kar je oboje v staroslovenščini, dočim govore Rusi in Srbi: i spoved, a Ceh ima: zpoved (vvpoved mu je „Aufiiundung") in Poljak: Bpowiedz, treba si je izbirati z razumom, in Če se izbiraje zmotiš, imaš lahek izgovor.
Ali v primeru, ki je dal povod tem vrsticam, stvar ni tako temna. V nekaterih novejših knjigah naletiš kjekod na glagol: izpoznati (za ,,erkennen"), po starem: spoznati.
Ta nova pisava ne more biti pravilna, ker se nikjer ne najde, marveč kažejo slovarji, kateri to besedo pozrjajo, samo na: = spoznati, kakor kateri srbsko-hr-vatski in staroelovenski slovarji, (spoznati Vuk, spoznavati se, staro8i. Miki. si.), in ker bi po pojmu predloga: iz, glagol: izpoznati pomenil samo: ,,Je-mand aus einer Menge herauskennen"; Cehi, Poljaki in Rusi nimajo te sestave: spoznati, ker jim je: znati (nedovršnik) za j,kennen", in poznati (dovršnik) za „erkennen" dovoljno, ter bi nadaljšnje pritikanje predlogov bilo nepotrebno in potratno.
Toliko v dobrohotno opomnjo, ker je glagol: spoznati preimeniten in nam pogostoma služi.