YU ISSN 0040-1978
leto XLI, št. 22
Ptuj, 9. junija 1988
CENA 300 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Dolgoročna rešitev oskrbe (stran 2)
Na vojaški vaji (stran 3)
Prelomno 1948 (stran 4)
V vrtu (stran 5)
Šport (stran 7)
Vpis
v elektroniko
tudi v Ptuju
Učenci, ki so se odločili,
da bodo po osemletki nada-
ljevali šolanje v ptujskem
Srednješolskem centru v
smeri elektronika, se bodo
po daljših pogajanjih med
mariborsko Srednjo šolo ra-
čunalniške in elektrotehniške
usmeritve in ptujskim Sred-
nješolskim centrom lahko
vpisali v prvi letnik v Ptuju.
Še prej pa bodo morali opra-
viti preizkus znanja iz mate-
matilce. Okoli 81 učencev, ki
se je odločilo za smer elek-
tronika, bo torej lahko 21. ju-
nija ob 10. uri v ptujskem
centru opravilo preizkus zna-
nja, na odločitve o vpisu pa
bo odločalo še več drugih
kriterijev. Med drugim učni
uspeh, ocene iz matematike
in fizike, upoštevali pa bodo
tudi uspehe, dosežene na tek-
movanjih iz matematike, fizi-
ke in računalništva.
d. 1.
Ptujski par '88 — Manica in Milan
Foto:
M. Ozmec
Krajani Leskovca s cestno zaporo nad neizpolnjene obljube
»Tudi Haložan je človek«
Naslov je ena od parol, ki so
jo krajani krajevne skupnosti Le-
skovec napisali na enega od trak-
torjev, s katerimi so že v zgod-
njih jutranjih urah zaprli cesto
skozi Leskovec. V ponedeljek
dopoldan namreč ni odpeljal iz
Leskovca noben avtobus ali
osebni avto. Krajani, naveličani
obljub o asfaltu na cesti čez
Cvetlin, o vodovodu, ki ga še ne
bo kmalu, o poštni centrali, ki
ima le omejeno število priključ-
kov, in o trgovini, ki je izpadla iz
programa že v drugem srednjero-
čnem obdobju, so zaprli cesto in
obvestili občinske može, zakaj
zapora, ter zahtevali od vseh od-
govornih, da pridejo v Leskovec.
Krajevna skupnost Leskovec
ima dvanajst naselij, 1478 prebi-
valcev in deli usodo vseh halo-
ških krajevnih skupnosti, ki sodi-
jo še vedno v nerazvito območje
ptujske občine. Čeprav se je v
zadnjih letih že marsikaj obrnilo
na bolje, pa pridobitve 20. stole-
tja še vse prepočasi prihajajo tu-
di v te odročne kraje. Gotovo je
nerazumljivo, da Leskovec še
vedno nima vodovoda, da je bilo
zemljišče za trgovino kupljeno že
leta 1978, pa danes na njem še
vedno raste trava, cesta čez Cvet-
lin pa je še vedno brez asfalta,
čeprav je regionalna. Kaj je bilo
tisto, kar je izbilo sodu dno in
okrog štiristo krajanov peljalo na
cesto, ne ve nihče, tudi samou-
pravni organi v krajevni skupno-
sti ne; pa tudi občinski možje ne,
saj je bilo dogovorjeno, da se bo-
do o problemih pogovorili na
zboru v petek zvečer. Ali so s ce-
stno zaporo krajani želeli izsiliti
ali pospešiti reševanje proble-
mov po zgledu nekaterih drugih,
ki so s podobnimi »akcijami« še
nedolgo tega tudi uresničili svoje
zahteve — tudi to ni znano. Izre-
čenih je bilo veliko in glasnih be-
sed, mnogo teh nima z lepo slo-
vensko besedo nič skupnega, pa
žaljivih besed ni tudi manjkalo.
Koliko so krajani resnično želeli
rešiti svoje probleme s predstav-
niki občinske skupščine, pošte,
občinske skupnosti za ceste, Mi-
povega predstavnika, nismo vi-
deli.
Seveda tudi pivovske stekle-
nice in nenehni vmesni klici niso
kazali na kaj resnega, čeprav so
problemi zelo resni. §e isti dan
so tudi napovedali obisk pri
predsedniku izvršnega sveta; ta
jih je čakal skupaj z novinarji, pa
jih ni bilo.
Več kot očitno pa je bilo, da
vseh zadev tudi v sami krajevni
skupnosti nimajo urejenih oziro-
ma da o nekaterih aktivnostih ni-
so obveščeni ali pa pomanjklji-
vo.
Brez dvoma so njihove zahte-
ve upravičene, kot je na mestu
tudi ugotovitev, da zaradi takih
in podobnih zadev mladi odhaja-
jo in se novo naselje v Ptuju ne
imenuje zaman Novi Leskovec;
pa vendar pot, po kateri želijo
uveljaviti svojo pravico do življe-
nja, ki bo tudi njim zagotovila
korak s časom, ni najbolj posre-
čena. Jutri zvečer naj bi odprta
vprašanja dorekli z odgovornimi
in ugotovili kakšne so možnosti,
da pa bi bila pot za uresničitev
njihovih zahtev čim krajša in s
čim manj ovirami.
NaV
(foto: Jas)
Za zagotovitev
socialne varnosti
delavcev
člani predsedstva občinskega sveta
Zveze sindikatov občine Ptuj so na
32. redni seji v ponedeljek, 6. junija,
razpravljali o poslovnih rezultatih or-
ganizacij združenega dela občine Ptuj
v letošnjem letu, ki so vse prej kot ro-
žnati. Po sprejetju in uveljavitvi ukre-
pov ekonomske politike, ki so delav-
ce še bolj prizadeli, so osnovnim or-
ganizacijam sindikata naložili kup
novih nalog, ena najpomembnejših
pa je zagotavljanje socialne varnosti
delavcem z najnižjimi osebnimi do-
hodki.
Sklenili so, da posebna komisija
predsedstva na podlagi razprave pri-
pravi usmeritve za delo v prihodnjem
obdobju, še prej pa bodo o teh vpra-
šanjih temeljito razpravljali na posve-
tu predsednikov osnovnih organizacij
sindikata.
Člani predsedstva so obravnavali
tudi vsebino akta o pripravah na pro-
gramsko-volilno skupščino kluba sa-
moupravljalcev občine Ptuj, ki bo 27.
junija, ter o osrednji občinski proslavi
ob dnevu samoupravljalcev, ki bo v
petek, I. julija, ob 19. uri v avli Sred-
nješolskega centra Ptuj v znamenju
revije revolucionarnih pesmi ter pe-
smi borbe in dela. Nastopili bodo
pevski zbori iz Ivanca, Koprivnice,
Krapine, Slovenske Bistrice in Ptuja.
-OM
O urejanju prostora in prve
ocene za leto 1989
Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na seji 7. junija obravnavalo pred-
vsem priprave na seje zborov in določilo dnevni red sej, ki jih bodo sklicali:
družbenopolitični zbor za 27. junij, zbor združenega dela in zbor krajevnih
skupnosti pa za 28. junij.
Osrednji točki razprave na vseh treh zborih bosta: poročilo o uresničeva-
nju družbenega plana doslej, tudi za letošnje prvo trimesečje, s prvo oceno mož-
nosti razvoja v letu 1989, in poročilo o urejanju prostora v občini. Gospodarska
gibanja v letošnjem letu so ugodnejša od republiškega povprečja, po oceni pa
bodo do konca leta rezultati še boljši, v precejšnji meri tudi zaradi uspešne na-
ložbe v modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija v TGA Kidričevo. Po
sedaj znanih podatkih in merilih tudi ocene za prihodnje leto ne bodo kazale
slabo. Vendar dokler ne bodo uveljavljeni resnični tržni odnosi, je težko realno
oceniti uspešnost gospodarjenja.
Poročilo o urejanju prostora bo dalo celovit prikaz posegov v prostor,
vključno tudi ureditev starega mestnega jedra. V zboru krajevnih skupnosti in
zboru združenega dela pa bo razprava tudi o izvajanju komasacij v letošnjem
prvem polletju. Poleg tega bodo delegati sklepali še o več predlogih in osnutkih
odlokov. Gradivo za seje zborov bodo delegati in vodje delegacij prejeli v teh
dneh.	FF
UVODNIK
Ideologija in traktor
Aufhiks, porkarnadona, hm .. . Slovenski knjižni jezik nada-
ljevanja ne prenese, čeprav papir hi. Na tak ali pa zelo podoben na-
čin rešujemo v zadnjem času naše probleme. Oprostite, pozabili
smo še na špricarje, pivo, encijan, tavžentrožo in še kaj, tudi kak-
šna petarda je vmes. Najpomembnejša zadeva, s katero rešujemo
probleme, pa so traktorji, tudi brez priključkov... To niso samo
nujni (največkrat premalo izkoriščeni) kmetijski stroji, ampak so v
zadnjem času nepogrešljivi pri raznoraznih shodih, protestih obča-
nov, ki z njimi zapirajo ceste, ovirajo promet, ustavljajo avtobuse,
onemogočajo dela željnim, da bi prišli na delovno mesto, in tistim
ukaželjnim v šolske klopi.
Traktor prehaja iz objekta v subjekt, postaja statusni simbol
zatiranih, odrinjenih, pozabljenih, postaja ideologija izsiljevalcev,
revolucionarjev, pogumnih, tistih, ki nimajo dlake na jeziku, tistih,
ki vedo, kaj hočejo. Zaradi traktorjev (na cesti, se razume) prihitijo
občinski možje iz občinskega središča, prihitijo novinarji z magne-
tofoni in brez njih, s fotoaparati, z beležnicami in svinčniki. Zaradi
traktorjev se poveča prodaja piva v trgovini, število telefonskih po-
govorov, zaradi traktorjev se zberejo ljudje, ki se sicer izogibajo
množičnim shodom (beri: zborom občanov).
Kosa in motika, srp in kladivo so simboli upora, ki sodijo le še
v zgodovinske knjige in muzeje. Danes pooseblja upor — traktor.
Dva traktorja. Trije traktorji. Postavljeni na cesto. Včasih so nosili
ljudje v gumbnicah rdeče nageljne, danes . .. No, nihče se ni spom-
nil, da bi ob takih priložnostih danes nosili priponke, na katerih bi
bil traktor... Je pa res, da je večina traktorjev rdeče barve ali pa
vsaj od daleč spominja na rdečo barvo.
To, o čemer se ne da dogovoriti, sporazumeti v gasilskih in
dvoranah domov krajanov, sejnih sobah in pisarnah, to se da dogo-
voriti na odsekih cest, ki so z ene in druge strani zaprti s traktorji.
Sije sonce, pada dež, ljudje so na cesti (s traktorji, seveda) pripra-
vljeni na vse: hudo in dobro, na srečanje z odgovornimi, na dialog
(beri: (pre)glasen monolog množice), pripravljeni, da če ne zlepa, da
zgrda uveljavijo svoje pravice.
Koliko lažje hi bilo hlapcu Jerneju, če bi imel traktor. Zakaj
doslej so dobili, kar so zahtevali, če so le na cesto postavili. .. trak-
torje. Da so bili časi drugačni, da so bile stvari že tako daleč, da bi
tudi brez traktorjev dosegli svoj cilj, na to nihče ne misli, tudi danes
ne.. .
In? Neumen človek lovi ribo za rep, pameten za glavo (beri tu-
di: pomete najprej pred svojim pragom). So problemi, ki so v nekem
trenutku nerešljivi za neumnega in pametnega. To pa je čas, ko pa-
metni neha iskati nasvetov drugje, ampak rešuje svoje probleme
sam . . . traktor pa ostane na dvorišču.
Nataša Vodušek
Mladi raziskovalci
Tokrat najboljše
v geografiji-ekologiji
v prejšnji številki Tednika smo predstavili raziskovalno dejav-
nost mladih v okviru gibanja Znanost mladini v ptujskem Srednješol-
skem centru. Minuli četrtek so svoje naloge predstavili srednješolci
na občinski predstavitvi, v petek pa so se z nekaterimi nalogami pred-
stavili tudi v Ljubljani na republiškem srečanju mladih raziskovalcev.
Na občinskem nivoju so bile najkakovostneje izdelane naloge nagra-
jene, vsi, ki so letos raziskovali, pa bodo za nagrado lahko odšli na
ekskurzijo v Ljubljano. Kot najkakovostnejše naloge v občini so v če-
trtek razglasili: nalogo Obstojnost askorbinske kisline v plodovih ak-
tinidije (kivija), ki sojo izdelali Andreja Gornik, Barbara Bezjak, Re-
nata Vučak in Boris Krajnc pod mentorstvom prof. Antona Lorgerja,
naloga Zvonka Žnidariča in Andreja Ceha pod mentorstvom Dušan-
ke Pešec Življenjske šege in navade v Juršincih nekoč in danes, nalo-
go Antenine ljubezenske zgodbe, ki sta jo pod strokovnim vodstvom
prof. Marjane Jeromel izdelale Helga Mihelač in Simona Pridi, nalo-
go Napake v slovenskih šolskih nalogah, ki so jo s pomočjo mentori-
ce Marine Krajnc izdelali Boris Bezjak, Milenko Potočnik, Robert
Gostan in Edvard Hojnik, ter nalogo Algebra matrik s programsko
knjižnico, ki sta jo s strokovno ponočjo Vlaste Kokol-Voljč in Staneta
Šenvetra izdelala učenca Andrej Mršek in Andrejačič.
Med nalogami, ki so bile na republiškem srečanju gibanja Zna-
nost mladini posebej pohvaljene kot dobre, je že omenjena naloga
Obstojnost askorbinske kisline v plodovih aktinidije, kot najboljša
naloga s področja geografije-ekologije, ki bo zastopala mlade razisko-
valce s tega področja na zveznem tekmovanju v Prištini, pa je bila na-
loga Mnenje občanov ptujske občine o uporabi jedrske energije in
njihov odnos do jedrskih elektrarn, ki so jo izdelale učenke srednje
družboslovne in jezikoslovne šole iz Ptuja Marjana Jus, Darja Petro-
vič in Zdenka Kores; mentorica je bila Darja Lukman, strokovno pa
je pomagala tudi Liljana Ditrih.
d.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
9. junij 1988 - jednik
Uspešno uresničevanje
programa medrepubli-
škega sodelovanja
v Cakovcu so se sestali najprej na ločenih, zatem pa na skupni
seji koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS
Lendava '88, odbor za sodelovanje SSOH in ZSMS Lendava '88 in
odbor za informiranje bratskih občin Ptuj '88. Obravnavali so izvaja-
nje programa medrepubliškega sodelovanja 27. srečanj bratstva in
prijateljstva Lendava '88 in ocenili, da naloge izvajajo v skladu z do-
govorjenim programom, razen nekaj izjem.
Glavna razprava je bila o nalogah v juniju in v drugem polletju
1988. Osrednja tema razprave je bil mladinski delovni tabor bratskih
občin, ki bo od 19. junija do 3. julija v občini Lendava. Vse organiza-
cijske priprave so zelo skrbno opravljene, problem pa je še v tem, da
občine Klanjec, Maribor-Tezno, Ognož, Ptuj in Slovenska Bistrica ni-
so zagotovile dogovorjenega števila brigadirjev. Zavzeli so se, da naj
bi bili brigadirji iz vseh bratskih občin, saj gre vendar za skupni dogo-
vor občinskih konferenc SSOH in ZSMS.
Izmenjali so izkušnje o delovnih tekmovanjih kovinarjev in se
dogovorili, da se bodo predstavniki sindikata delavcev kovinske in
elektroindustrije bratskih občin srečali na posvetvu ob 12. republi-
škem tekmovanju slovenskih kovinarjev za memorial Franca Lesko-
ška-Luke v Mariboru 18. junija.
Dogovorili so se, da bo 18. revija kulturnih skupin osnovnih šol
bratskih občin v Kumrovcu 18. junija ob 10. uri pri spominskem do-
mu borcev NOV in mladine Jugoslavije. Ptujsko občino na tej reviji
zastopajo učenci osnovne šole bratov Štrafela Markovci pri Ptuju s
svojo folklorno skupino.
V Mariboru se bodo 29. junija sestali sindikalni delavci bratskih
občin, da izmenjajo izkušnje o sedanjih nalogah na področju delitve
dohodka in osebnih dohodkov, ki je glede na ukrepe nove ekonom-
ske politike dokaj zapletena.
Potrdili so program 4. revije revolucionarnih pesmi bratskih ob-
čin, ki bo 1. julija ob 19. uri v ptujskem Srednješolskem centru Duša-
na Kvedra v počastitev dneva samoupravljalcev in dneva borcev Ju-
goslavije. Občino Ptuj bo na tej reviji zastopal Komorni moški pevski
zbor Ptuj, letošnji prejemnik plakete občinske organizacije ZSS Ptuj.
Podrobneje so razčlenili naloge, ki jih bodo izvajali v drugem
polletju 1988. Med temi so priprave na posvet predsednikov izvršnih
svetov občinskih skupščin v Varaždinu. Na področju informiranja bo-
do pripravili bilten 27. srečanj bratstva in prijateljstva Lendava '88,
razstavo glasil in posvet organizatorjev obveščanja v organizacijah
združenega dela, ki bo v Koprivnici. Delavci se bodo srečali v sep-
tembru na delavskih športnih igrah v Lendavi itd.
Predsednica koordinacijskega odbora Marija DOBRIJEVIČ iz
Lendave je v sklepni besedi poudarila pomen medrepubliškega sode-
lovanja v sedanjih zapletenih gospodarskih in političnih razmerah ter
pozvala k enotnosti pri uresničevanju skupno dogovorjenih nalog.
Ob koncu seje so si ogledali še filatelistično razstavo bratskih ob-
čin »Tito-narodnoosvobodilni boj-revolucija-povojna izgradnja Jugo-
slavije«, na kateri svojo bogato zbirko predstavlja tudi Ferdo KOLE-
TNIK iz Ptuja. Razstava je v blagovnici Medimurka v Čakovcu.
FB
Novi pogoji
gospodarjenja v trgovini
»Ukrepi zvezne vlade kasnijo, če ne že kar nekaj let pa gotovo
zadnji dve leti oziroma od zadnje zamrznitve cen,« odgovarja direk-
tor Emone-Merkurja v FHuju Marjan Ostroško na vprašanje, kaj po-
menijo zadnji ukrepi zvezne vlade za trgovino, in nadaljuje: »Ukrepi
bodo povzročali in že povzročajo eksplozijo pri odmrzovanju cen.
Kljub temu da si vsi želimo trg in delovanje tržnih zakonov, bodo ti
ukrepi povzročili do neke mere negativne učinke v trgovini. Cene bo-
do namreč v prvem obdobju relativno visoke, kupna moč pa kljub do-
kaj ugodnemu prometu v prvih petih mesecih.pada in glede na zadnji
ukrep v zvezi z osebnimi dohodki bo še bolj padla. V naši delovni or-
ganizaciji ocenjujemo, da bo zaradi tega naš prihodek za trideset od-
stotkov manjši. Predvidevamo, da se bodo v naslednjih štirih, petih
mesecih cene umirile in da se bodo tudi druga nesorazmerja, ki so jih
povzročili zadnji ukrepi, uskladila. Vse to pa zahteva od nas dodatne
napore, drugačno organiziranost, novo kakovost poslovanja. Ena ta-
kih nalog je uvedba registrskih blagajn, s katerimi je mogoče sproti
voditi zaloge, saj obrestnih mer za zaloge trgovina enostavno ne zmo-
re več in s tem zelo težko sledi zahtevam trga.«
Trgovina je že doslej imela izredno nizko akumulacijo in lahko
bi rekli, da je bila na robu družbenega zanimanja, kar pomeni, da ni
mogla slediti času pri posodabljanju svojih prodajnih mest in poslo-
vanja nasploh. Sedanji pogoji gospodarjenja bodo zopet onemogočili
nadaljnji razvoj trgovskih delovnih organizacij, saj na primer komplet
šestih blagajn za srednje veliko trgovino stane danes 450 milijonov di-
narjev. Investicija je velika, vendar pa pomeni prihranek pri polni za-
poslenosti delavcev ter sprotni evidenci zalog in njihovega obračanja.
Prihraniti je mogoče tudi na račun delovnega časa, čeprav so na tem
področju v Emoni Merkurju Ptuj v zadnjih letih že veliko storili. Se-
veda pa je vprašanje presežka delovne sile oziroma zaposlovanja mla-
dih; to pa že presega možnosti trgovine same. O mesecih, ki so pred
njimi, Marjan Ostroško pravi: »Z notranjimi ukrepi bomo skušali
prebroditi padanje kupne moči; veliko teh ukrepov že izvajamo. Še
hitreje bomo morali obračati sredstva in zaloge, pa tudi razne prodaj-
ne akcije bomo izvedli, ponudili potrošnikom ugodna posojila za na-
kup blaga, čeprav nam slednje povzroča težave pri likvidnosti. Kakor-
koli že, v mesecih, ki so pred nami, bomo morali z roko v roki reševati
težave tako trgovci kot proizvajalci in kupci.«
NaV
TEMEUNA ORGANIZACIJA TJK ORMOŽ OPTYL PRED NOVO NALOŽBO
Proizvodnjo bodo povečali za enkrat
Gradnjo novih poslovnih prostorov bomo pričeli v juliju ali avgustu.
Rok za gradbena dela je januar ali februar 1989, ko naj bi končali tudi
prenos opreme # Z novo proizvodnjo bodo izvoz povečali z enega na
dva milijona dolarjev.
Temeljna organizacija Optyl je v le-
tošnjih štirih mesecih dobro poslova-
la. Je ena izmed redkih, ki je ne pesti-
jo likvidnostne težave. V obdobju ja-
nuar—april je proizvedla okrog 225
tisoč okvirjev in sončnih očal, proda-
la pa 260 tisoč.
Direktor tozda Zdravko Hlebec je
povedal, da se jim izvoz izplača, sicer
ne bi izvažali, kljub temu da doseda-
nji tečaj dinarjev za izvoznike ni bil
spodbuden in je moral domači trg po-
kriti del akumulacije. Verjetno tudi
sedanji tečaj ni realen, tako da je pri-
čakovati, da bo izvoz še vedno ote-
žen.
Med letošnje uspehe tozda sodi tu-
di jugoslovanski oskar za embalažo.
Prejeli so ga 6. junija na sejmu IM-
PAK v Gornji Radgoni. Med 71 prija-
vljenimi vzorci so podelili dvanajst
jugoslovanskih Oskarjev za embalažo
in enajst jugoslovanskih priznanj za
embalažo. Sesti mednarodni sejem
embalaže, tehnike in pakiranja, mar-
ketinga in skladiščenja blaga bo
odprt do 10. junija.
Optyl je dobil jugoslovanskega
Oskarja za embalažo za izdelek TAM-
PONSKI TISKALNI STROJ MX
1001. Gre za napravo, s katero lahko
v barvah tiskajo na najrazličnejše ma-
teriale. Prvi odziv je več kot spodbu-
den. Dobili so naročilo za izdelavo
desetih takih strojev. Do sedaj jih je
jugoslovansko združeno delo uvaža-
lo. Direktor Hlebec poudarja, da bo-
do, če bo povpraševanje veliko, usta-
novili posebno enoto za proizvodnjo
teh in drugih strojev za potrebe opti-
kov. Izkušenj jim ne manjka.
Optylova največja naloga v tem le-
tu pa je postavitev prizidka k že ob-
stoječim proizvodnim prostorom v
velikosti 1800 kvadratnih metrov.
Sklep o tem so sprejeli na zboru de-
lavcev, do 15. junija pa bodo imeli tu-
di že potrebne projekte.
Z investicijskim programom so
predvideli, da bodo do leta 1990 po-
večali proizvodnjo za enkrat in proiz-
vedli že milijon štiristo tisoč okvirjev
za korekcijska očala. Sedaj znaša nji-
hova proizvodnja okrog 700 tisoč
okvirjev in sončnih očal. Zanimivo je,
da bodo vso dodatno proizvodnjo iz-
vozili.
Za realizacijo omenjenega progra-
ma potrebujejo 3,8 milijarde dinarjev.
Četrtino potrebnega denarja je zago-
tovila tozd Optyl, četrtino bo prispe-
val tuji sovlagatelj — Optyl Holding
iz Miinchna, polovico denarja pa naj
bi prispevali sovlagatelji in banka.
Dogovor o višini bančnega denarja
bodo sprejeli v teh dneh. Računajo
pa tudi na sredstva za manj razvita
območja.
Za Optyl je dodatna proizvodnja
okvirjev za očala več kot nujna, saj se
bo v nasprotnem primeru njegov po-
ložaj znotraj koncema pričel slabšati.
Ta že prenaša posamezne proizvod-
nje na druge partnerje, zato je Optyl
prisiljen investirati, sicer na razvoj ne
more računati.
Dobra proizvodnja zahteva dobre
delavce. Trenutno jih je 210, po kon-
čani investiciji pa se bo število zapo-
slenih povečalo za sto. Zaradi prila-
gajanja potrebam tujega trga in nuj-
nosti racionalizacije v proizvodnji bo-
do posebno skrb namenjali novim ka-
drom. Strategijo poznajo.
Ob koncu našega obiska v Optylu
smo se zanimali tudi za to, kako se re-
šujejo odnosi znotraj delovne organi-
zacije. Po mnenju nekaterih so bili
skaljeni. Zdravko Hlebec je povedal,
da so bile vse govorice okrog odno-
sov pretirane. Težave pa so v obvla-
dovanju trga in bodočem razvoju.
Gre za različna gledanja v organiza-
cijskih rešitvah. V tozdu so glede na
novo investicijo izdelali novo organi-
zacijsko shemo, tako da so posame-
zne službe direktno vezane na kon-
cem OBI. Kako bo v bodoče, bo pri-
nesel čas.
MG
Zdravko Hlebec, direktor.
Nagrajeni tamponski tiskalni stroj MX 1001. (Foto: Ema Žalar.)
OB DRUGI RAZSTAVI TURISTIČNIH SPOMINKOV
Vrsta kakovostnih izdelovalcev
Turistični spominki so po-
memben in nepogrešljiv del turi-
stične ponudbe. V zadnjih dneh
o njih veliko pišemo. Piko na i
pa je dalo srečanje z izdelovalci
turističnih spominkov iz ptujske
in drugih slovenskih občin, ki je
bilo prvega junija v haloški kleti
hotela Poetovio.
Dr. Janez Bogataj, predsednik
ocenjevalne komisije, je vsake-
mu spominkarju povedal o do-
brih in slabih straneh njegovega
izdelka. Pohvalil je izdelovalce
in njihov trud pri bogatitvi turi-
stične ponudbe ter dodal, da pri-
čakuje, da bo na bodočih ptuj-
skih razstavah več pristnih spo-
minkov. Gre za to, da naj izdelo-
valci motiv za svoj izdelek poiš-
čejo v domačem okolju. S pred-
stavniki turističnega društva je
med izdelovalce turističnih spo-
minkov podelil več zlatih, srebr-
nih in bronastih plaket za kako-
vostne izdelke. Cisto na vrhu je
znova Boris Žohar s svojimi mi-
niaturami kurentov, za katere
Bogataj pravi, da ob pogledu na-
nje ostaja brez besed. V njegovih
izdelkih se zrcali zdrav način raz-
mišljanja.
Za njim se je uvrstil Anton
Skaza, enolog, za hruškovo žga-
nje, ki pet let zori v hrastovem
sodu, na tretje mesto pa Pokra-
jinski muzej za spominke, s kate-
rimi kulturno dejavnost posredu-
jejo širši javnosti. Ptujski muzej
je s svojimi spominki daleč pred
drugimi muzeji. Zlato plaketo so
prejeli še: Aleksander Blaž, Jan-
ko Zabavnik, Franc Laporšek,
Obrtna zadruga Panorama Ptuj,
Marko Kline, Stane Černič, Mir-
jam Kopše (za spominek didakti-
čnega značaja — gre za enosta-
ven spominek, po Bogatejevem
so dobre stvari tudi enostavne),
Nežka Bezjak, Igor Weigl (za za-
nimiv spominek s področja kuli-
narike — figure peciva iz poseb-
nega testa), Črtomir Masten,
Opekarna ^uj in Branko Zupa-
nič (za reliefne upodobitve drob-
nih elementov, ki so povezani z
dediščino Ptuja).
Srebrno plaketo so prejeli: Bo-
gomir Petek, Nada Šantl, Andrej
Hernja, Mirjam Santl, Julij
Ošlovnik, Rado Jerič, Franc
CetJ, Jože Duh, Milan Petek,
Fra'nc Laporšek, Mip Ptuj, Saša
Pavlinič (to priznanje je po Bo-
gatejevem prepričanju sporno,
saj je bil njen kurent na vseh do-
sedanjih razstavah izločen iz oce-
njevanja. Izdelovalki sicer pri-
znava, da ima vpeljano tehnolo-
gijo, spominek pa je nujno po-
trebno dopolniti v kakovostnem
pogledu), Jelč Berlič, OZ Pano-
rama Ptuj, Ivan Vrček, Stane
Černič, Jože Foltin in Peter Ilec
(za lepo rešitev v glini s kombi-
nacijo lesa), Marjan Maučec, Jo-
že Ferluga (znameniti avtor še
bolj znamenitega lipovega lista),
trgovina Jasmin Emone — Mer-
kurja, Ivanka Divjak in Rudi
Kotar.
Več spominkarjev je prejelo
pisna priznanja. Skupaj so izro-
čili 83 priznanj. Prejeli so jih tudi
tisti, ki so pomagali pn realizaci-
ji razstave.
Po številu spominkov in izde-
lovalcev je druga razstava preko-
sila prvo. Vprašanje pa je, koliko
nagrajenih spominkarjev se bo
odločilo za izdelavo v večjih seri-
jah. Za turistično ponudbo
pomembne večje količine, ne pa
vzorci. Zanimivo je, da so se po
prvi razstavi spominkov v glav-
nem uveljavili štirje spominkarji:
Žohar, Petek, Vrček in Černič.
Drugim se zdaj odpirajo vrata.
Še najkonkretnejša ponudba je
prvega junija prišla iz obrtne za-
druge Panorama Ptuj. Njena
predstavnica je povabila izdelo-
valce, naj se v čimkrajšem času
oglasijo pri njih, kjer jim bodo
rade volje pomagali z nasveti in
izkušnjami.
Spominkarji so srečanje kon-
čali s pokušnjo izbranih štajer-
skih vin in Skazovega hruškove-
ga žganja.
MG
foto: M. Ozmec
Komisija za ocenjevanje je
poleg plaket podelila tudi šest
nagrad. Prvo je prejel Boris
Žohar, drugo Anton Skaza,
tretjo Pokrajinski muzej, sledi-
jo Aleksander Blaž, Franc La-
poršek in Janko Zabavnik. Ob
podelitvi zlatih, srebrnih in
bronastih plaket ter nagrad je
predsednik komisije dr. Janez
Bogataj še posebej poudaril:
»Spominki niso samo zaradi
tujcev, imamo jih tudi zaradi
nas samih, da nas bogati-
jo ...«
DRUGA ETAPA MODERNIZACIJE PEKARNE NA ROGOZNIŠK! GESTI V PTUJU
Dolgoročna rešitev oskrbe
2e v letu 1985 so se v TOZD Pekarne Vinko Reš
odločili za celovito obnovo proizvodnega obrata na
Rogozniški cesti. Zaradi pomanjkanja denarja so
lani končali delo prve etape. V prejšnjem mesecu
pa so pričeli drugo etapo modernizacije.
Do Konca oktobra letos bodo dogradili proizvod-
ne prostore in skladišče. Dela izvaja Gradiš —
TOZD Gradnje Ptuj. Brez ureditve okolice bodo za
drugo etapo modemizacije plačali 670 milijonov di-
narjev. Temeljna organizacija je prispevala 210 mi-
lijonov, s sredstvi pa pomagajo tudi dmge TOZD
DO Intes Maribor, največ TOZD Mlin. Petdeset
milijonov dinarjev je dal še občinski sklad za rezer-
ve — za skladišče moke, enak znesek pa tudi sis za
pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje
osnovne preskrbe v občini Ptuj.
Že sedaj pa v tozdu načrtujejo nakup tretje peči.
S tem bodo za nekaj časa rešili oskrbo Ptuja s km-
hom in pekovskimi izdelki. Po sedanjih cenah jih
bo nakup veljal toliko, kot znaša letošnja tozdovska
amortizacija.
Kot je povedala direktorica tozda Erika Mihelač,
bodo z drugo etapo veliko pridobili. Kruh bo »do-
zoreval« v normalnih razmerah, v sedanjem skladiš-
ču to ni mogoče. Izboljšali bodo tudi odpravo kru-
ha. Sedaj so ga nalagali zunaj.
V prejšnjem tednu pa so cene svojim izdelkom
povečali tudi peki. Cene kruha so od prvega junija
v povprečju višje za petintrideset odstotkov. Pekov-
sko pecivo je dražje od trideset do petintrideset od-
stotkov, najmanj pa so se podražile nekatere vrste
slaščičarskega peciva, in to za deset odstotkov.
»Delavski« kmh je še vedno po 250 dinarjev. Zve-
zni izvršni svet še vedno ni našel primernega načina
za pokrivanje izgube pri njegovi peki; sprememba
cene tega kruha pa je prav tako v njegovi pristojno-
sti.
Ptujska temeljna organizacija Pekame Vinko Reš
peče v glavnem kruh in pekovsko pecivo, za katera
velja prosto oblikovanje cen. V drugo skupino sodi-
jo icruhi iz moke tipa 500, za katere velja navodilo o
obveznem pošiljanju spremembe cen trideset dni
pred uveljavitvijo na Zvezni zavod za cene in kup-
cem. Teh vrst kruha v Ptuju ne pečejo. Še nekaj no-
vih cen: cene pariškega kruha je 1400 dinarjev, pol-
kilogramske francoske štručke tisoč in kmečkega
kruha 1600, male žemlje 130 in velike260 dinarjev.
MG
tednik
— 9. junij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
v torek, 7. junija, popoldne je
v Stopercah ganljivo slovo
od napredne kmetovalke, članice
7K in ZZB NOV ter drugih or-
ganizacij KRISTINE JUS, roj.
12. 12. 1919 v Hromcu pri Djur-
niancu. S kmetom Francem Ju-
gom, Stoperce 16, se je poročila
februarja 1941 in se hitro vživela
v novo okolje.
Leta 1944 je postala članica
OF, zbirala pomoč, hrano in ob-
vestila za partizane, posebno pa
je sodelovala z borci, specialne
čete kozjanskega odreda.
Po osvoboditvi sta se oba z
niožem aktivno vključila v grad-
njo ljudske oblasti, delala je v
odboru OF, bila predsednica
AFŽ, poverjenica za socialno
skrbstvo v KLO, delala pri raz-
voju kmetijskega zadružništva in
na drugih področjih. Zaradi nje-
nega vzornega dela je bila ena
redkih kmečkigh žensk v ptuj-
skem okraju, sprejeta v kandida-
turo, septembra 1950 pa v član-
stvo KP oz. ZK. Ostala je prepri-
čana komunistka vse do svoje
smrti.
V StopercaKje opravljala vrsto
raznih dolžnosti, med drugim je
bila predsednica, v drugi manda-
tni dobi tajnica KO ZZB NOV,
bila je v oporo možu v delu dele-
gacij in delegatske skupščine.
Predvsem pa si je vseskozi priza-
devala za napredek kmetijstva v
tem kraju, predvsem z dejanji in
lastnim vzgledom. Že leta 1970
je postala kooperantka Perutni-
ne Ptuj in s pomočjo družine
zgradila farmo z zmogljivostjo
10 tisoč piščancev v turnusu.
Vseskozi je bila vzoren koope-
rant.
Zaradi njenega aktivnega dela
jo je občinska konferenca ZKS
Ptuj leta 1982 izvolila za delegat-
ko na IX. kongresu ZKS. Tudi to
nalogo je častno opravila, spre-
govorila na kongresu in s prepro-
sto, razumljivo in kritično bese-
do žela priznanje delegatov in
vzbudila širšo pozornost javno-
sti.
Za svoje delo je prejela več
družbenih priznanj, med drugim
državni odlikovanji: medaljo za-
sluge za narod in red zaslug za
narod s srebrno zvezdo, srebrni
znak OF itd.
S svojim celotnim delom, z ži-
vo in odločno besedo ter vztraj-
nostjo je veliko prispevala k raz-
voju ene najmanjših (po številu
prebivalstva) krajevnih skupno-
sti v občini, k razvoju Stoperc —
tega lepega kraja v osrčju gozd-
natih Haloz. Ena njenih zadnjih
večjih akcij je bilo delo v odboru
za napeljavo telefona v Stoperce,
ki je pomenil za kraj veliko pri-
dobitev in povezavo s svetom.
Mnogo njenih načrtov in želja pa
je ostalo še neuresničenih, med
drugim tudi modernizacija regio-
nalne ceste proti Rogatcu. Njeno
nadaljnje delo je začela prepre-
čevati zahrbtna bolezenjn ga tu-
di za. vedno preprečila. Nadalje-
vali ga bodo mlajši, ki jim bo
Kristina ostala vedno svetel vzor.
Slava njenemu spominu!
FF
NOV IZPIT ZA PTUJSKI TURIZEM
18. junija bodo
pripeljali muzejski vlaki
Tretja vožnja muzejskih vla-
kov se bo končala v FHuju. Tako
so se odločili v jugoslovansko-
avstrijskem društvu ljubiteljev
muzejskih vlakov. Letošnja vož-
nja sovpada z jubilejem —
125-letnico koroških železnic.
Muzejski vlak so pred leti uspo-
sobili za turistične namene.
Letošnji muzejski vlaki bodo
pripeljali 1100 gostov. Dva bosta
pričela svojo pot v Celovcu, na
vsakem bo 250 potnikov. Tretji
vlak ima začetno postajo v Grad-
cu in bo imel 600 potnikov. Na
poti v Ptuj se bodo ustavili na
koroškem kolodvoru v Mariboru
(na Studencih). Tam jim bodo
pripravili toplo dobrodošlico s
kulturnim programom.
Prvi vlak se bo na ptujski že-
lezniški postaji ustavil ob 11.10,
drugi ob 11.40 in tretji ob 12.05
uri. V tem bo tudi t.i. slovenski
vagon, v katerem bodo visoki
predstavniki gospodarskega in
političnega življenja Koroške in
Slovenije.
Do prihoda muzejskih vlakov
bo svojo zunanjost polepšala tu-
di ptujska železniška postaja.
Prihod gostov iz Avstrije je svo-
jevrstna mobilizacija ptujskih tu-
rističnih in gostinskih delavcev.
Po besedah predsednika organi-
zacijskega odbora Bojana Kocja-
na se nanj že nekaj časa pripra-
vljajo. Vsak udeleženec vlaka bo
prejel spominsko priponko. Že
na vlaku pa se bo lahko seznanil
s turistično ponudbo Ptuja in
okolice. Na železniški postaji jih
bodo pozdravili folkloristi iz
Markovec in Cirkovc ter mini
šovgodba.
Mestne lepote si bodo ogledali
iz avtobusov, s katerimi se bodo
po krajši vožnji po nekaterih
ptujskih ulicah pripeljali v Ptuj-
ske toplice, kjer bo osrednja slo-
vesnost okrog 12.30 ure.
Obisk avstrijskih gostov je za
ptujsko turistično gospodarstvo
pomemben tudi zaradi kratkih
razdalj med kraji, ki jih bodo po-
vezali letošnji muzejski vlaki, ter
nekaterih vezi, ki so že doslej bi-
le, pa jih nismo znali izkoristiti.
Vlaki naj bi prispevali k živah-
nejši turistični izmenjavi.
MG
Kulturni križemkražem
TOMAŽ PRI ORMOŽU • Jutri ob 19.30 bo tukaj srečanje li-
kovnih in literarnih amaterjev, ki ga pripravlja Prosvetno društvo Iva-
na Cankarja Tomaž. Likovna dela je ocenila dr. Štefka Cobelj, literar-
na pa pisatelj Janez Švajncer iz Maribora.
PTUJ • V torek, 14. junija, bo v ptujskem gledališču zadnja
predstava Koža megle Frančka Rudolfa, ki jo je zrežirala Branka Be-
zeljak-Glazer. Predstava je za izven, nanjo pa so povabili tudi vse os-
novne organizacije sindikata.
W1ES (Avstrija) • 26. junija bodo na otvoritveni slovesnosti
mednarodnega srečanja mladinskih gledaliških skupin nastopili mla-
di gledališčniki delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj s pred-
stavo Frančka Rudolfa Koža megle..
DOLENJSKE TOPLICE • V četrtek, 16. junija, bodo na prvem
otroškem gledališkem taboru nastopili tudi člani dramskega krožka
osnovne šole Vitomarci pod mentorskim vodstvom Nevenke Samo-
bor s predstavo Pepelka in Pepelka.
PODLEHNIK • V nedeljo ob 18. uri bo v dvorani zadružnega
doma letni koncert pihalnega orkestra Podlehnik. Kot gost sodeluje
vokalni kvartet Mozaik iz Slovenske Bistrice. Glasbeni dogodek, ki ga
ne gre zamuditi.
PTUJ • Ljudska in študijska knjižnica bo v ponedeljek ob 18.
uri v paviljonu Dušana Kvedra odprla razstavo DRAGOCENOSTI
PTUJSKE KNJIŽNICE. Razstava bo odprta do 1. julija.
N. V.
Govori se...
... da so Certusovi potniki po
obdobju jeze (to je bilo v času,
ko so tam imeli dva plačevalna
sistema — z drobižem in brez
njega) sedaj v fazi obupa (uvedli
so še tretji sistem — poprejšnji
nakup vozovnic). Nekoliko jih
tolaži to, da vedo, od kod vse te
ideje. Po ogledu nedeljske odda-
je Zdravo (govorili so o radieste-
ziji) je krivda v tem, da so pisar-
ne najodgovornejših na križišču
kozmičnih negativnih sil. Proti
njihovemu vplivu pomaga slama.
Torej, certusovci, takoj slamo s
podstrešja pod noge.
... da se je znana ptujska to-
varišica (tista, ki je pred časom
že zagrozila, da bo odpovedala
Tednik, če se bo z možem še zna-
šla v njem) spet dala v zobe. Pa
jo ljudje obirajo povsem neupra-
vičeno. Kaj pa je slabega v tem,
če želi človek, ko sprejme nove
delovne obveznosti, povsem na
novo opremljene prostore, če že-
li pomesti z vsemi ostanki prete-
klosti (pa čeprav je ta stara šele
kako leto)? Ali ni človek bolj
ustvarjalen, če dela v prostorih,
opremljenih po svojem okusu?
Zakaj ne bi dali vsestransko spo-
sobnim ljudem možnosti za
ustvarjanje in jim zagotovili vseh
razmer za delo?
... da so se v znani ptujski fir-
mi odločili iti v korak s časom.
Ce smo natančnejši — odločili
so se peljati vštric s časom. To pa
se ne da s kakšno katrco ali —
bog nas varuj — z jugom. Za to
je potrebna petindvajsetka. Ce
nismo najboljši, bodimo najhi-
trejši? Sicer pa vsaj denar za ma-
kino ni problem, če že imamo
mnogos problemos s hudobnimi
sisi, ki niso navdušeni nad nepla-
čevanjem obveznosti do njih. ...
da so bili novinarji Tednika zelo
zaskrbljeni, ko so brali o nevar-
nostih puča v Sloveniji. Prepriča-
ni so bili, da bo pučnilo tudi pri
njih, saj je ravno v času najalar-
mantnejših novic njihov odgo-
vorni urednik — rezervist z mno-
žico obrobljenih zvezdic na obeh
ramenih — odšel na vojaške va-
je. Vrnil se je — pa nič. Nobene-
ga stanja mirno, ko govorijo z
njim, nobenih raportov, nobene-
ga čiščenja stranišča (razen če je
to v opisu del in nalog), nobene-
ga pisanja dovolilnic za izhod v
mesto ... Kline, pa takšen puč.
Bojan drugi
v Jugoslaviji
Pred štirinajstimi dnevi smo poro-
čali, da je Bojan Trafela, učenec
osmega razreda osnovne šole Videm
pri Ptuju, na republiškem tekmovanju
mladih računalnikarjev osvojil prvo
mesto. Takrat smo mu zaželeli uspeh
na zveznem tekmovanju. To tekmova-
nje je bilo minuli konec tedna in Bo-
jan se je na tem tekmovanju v Novem
Sadu odlično odrezal: osvojil je dru-
go mesto. Drugo mesto med vsemi
mladimi jugoslovanskimi računalni-
karji ni kar tako, potrebno pa je pove-
dati še to, da je bil Bojan edini na tem
tekmovanju, ki dela na računalniku
Commodore 64. Ta računalnik ima
omejene zmogljivosti, in če bi lahko
treniral na računalniku večjih zmo-
gljivosti, bi morda zmagal tudi na
zveznem tekmovanju. Sicer pa —
mladi talent je odkrit in hiter razvoj
računalništva je tudi zanj velik izziv.
Čestitamo!
JB
Zahvala občanom za uspešno
akcijo zbiranja oblačil
Tako kot po vsej Sloveniji smo tudi v okviru ob-
činske organizacije Rdečega križa v Ptuju organi-
zirali že dvanajsto zaporedno akcijo zbiranja obla-
til, obutve in posteljnine. To je že tradicionalna
aktivnost, preizkus solidarnosti, ki je tudi tokrat
pokazala, da so naši ljudje še vedno pripravljeni
pomagati ogroženim posameznikom in družinam.
Okrog 400 tisoč kilogramov darovanega in zbrane-
ga materiala v Sloveniji dovolj zgovorno priča o
tem.
Tudi tokrat je zbiralna akcija potekala v krajev-
nih skupnostih mesta Ptuja, v Cirkovcih, na Hajdi-
pi ter v Kidričevem in Rogoznici. V okviru teh kra-
jevnih organizacij Rdečega križa je bilo zbranih
2500 kilogramov oblačil in ostalega materiala. Vse
Pa je bilo takoj poslano KO RK Cirkulane, Juršin-
Leskovec, Polenšak, Stoperce in Trnovska vas
kot pomoč socialno ogroženim družinam, otro-
kom in invalidom.
V akciji so tudi letos sodelovali mladi člani in
mladina RK ter aktivisti na terenu, z veliko razu-
mevanja pa še delovne organizacije Emona-Mer-
kur, Haloški biser. Perutnina, Metalka, Elektro
Ptuj, IM P, Agis, KG P TOZD Vodovod, Agrotran-
sport. Labod TOZD Delta in MIP, vsi z brezpla-
čnimi prevozi z 11 vozili.
Vsem, ki so predmete darovali in tistim, ki so
pomagali, da je akcija uspela, se občinska organi-
zacija RK iskreno zahvaljuje, obenem pa še pozi-
va, da je oblačila, obutev in posteljnino moč odda-
ti na OO RK PTUJ, Natašina pot 1 a, to je v gasil-
skem domu, vsak dan od 7. do 16. ure. To velja tu-
di za tiste, ki zaradi slabega vremena tega niste
mogli storiti ob akciji.
mš
Na vojaški vaji
v ptujski vojaški enoti Danila Dakoviča so pred kratkim uspešno
izvedli večdnevno usposabljanje aktivnega in rezervnega sestava. V
prvem delu so usposabljali in preverjali raven znanja fantov, ki služi-
jo vojaški rok, sledilo je taktično usposabljanje aktivnih in rezervnih
starešin, nato pa so se jim priključili vojaški obvezniki iz rezerve in
nadaljevali s številnimi aktivnostmi na Primorskem oziroma Notranj-
skem.	,	Tekst in slike:
1. kotar
Na poligonu v Apačah so vojaki in starešine proslavili dan mladosti,
dlani pa je še posebej ogrel ansambel iz vojašnice Dušana Kvedra-To-
»Rezervisti« so se izkazali kot res dobri vojaki in tovariši, saj so z do-
sežki pri usposabljanju in pri družabnosti presenetili tudi največje skep-
tike. Enota razervnega starešine IMarjana Kovačca si je prislužila po-
sebno priznanje.
Posebno doživetje za vse so bili prikazi delovanja in učinkovitosti neka-
terih vrst orožja. Z netrzajnim topom so ravnali fantje iz rezerve.
Večina udeležencev je prvič videla izstrelitev — in zadetek v polno — s
protioklepno vodeno raketo.
Ob koncu vaje zahvala starešine Danila Dakoviča in podelitev priznanj
za uspešno in zavzeto delo. Fantje iz rezerve so priznanja in napredova-
nja prejeli takoj, aktivni vojaki pa bodo nagrajeni ob dnevu ptujske eno-
te. Spontani aplavz je ob koncu potrdil, da je večdnevno druženje popol-
noma uspelo.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
9. junij 1988 - TEPMIK
Za varčevanje
z vodo in energijo
v ptujski občini deluje 17 ločenih vodovodnih sistemov, od kate-
rih ima dva največja v upravljanju KGP-tozd Vodovod in kanalizaci-
ja, ki tudi uradno skrbi za oskr^ s pitno vodo na območju celotne
občine. Žal pa je kljub vidnemu razvoju vodovodnega omrežja od
okoli 69.000 prebivalcev ptujske občine oskrbljena s pitno vodo iz vo-
dovodov le dobra polovica, saj je okoli 25.000 občanov še vedno ve-
zanih na oskrbo iz lastnih vodnjakov ali zajetij. V okoli 14.000 gospo-
dinjstev priteka voda po okoli 450 km vodovodnih cevi primarnih in
sekundarnih vodov. Za 14 vodnih rezervoaijev, 9 preč^ališč in 21
vodnih črpalk redno skrbi 23 vzdrževalcev. Lahko se pohvalimo, da
kljub onesnaževanju naših rek in potokov, polja in travnikov pijemo
zdravo in neoporečno, kristalno čisto vodo, ki je zaradi tega sploh ni
potrebno klorirati. Se več, vode imamo v občini dovolj. Letna potreba
po vodi je v ptujski občini ocenjena na okoli 3 milijone kubičnih me-
trov; ker pa je načrpamo prek 5 milijonov kubikov letno, prodajamo
višek v slovenjebistriško, lenarško in ormoško občino.
Ker pa so natančne meritve pokazale, da znašajo na vodovod-
nem omrežju v občini Ptuj skupne izgube vode okoli 36 odstotkov —
največjih je zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja — so na posve-
tovanju o varčevanju z vodo in energijo minuli torek, 31.maja, ponu-
dili kup predlogov za varčno porabo pitne vode in energije za ogreva-
nje sanitarne vode. Zavedati se namreč moramo, da tarejo vodovodne
vzdrževalce in upravljalce sistemov vse večje težave. Tako je najbolj
potrebna takojšnja zaščita vseh vodnih virov. Zaradi dotrajanosti ce-
vovodov, zaradi slabega tesnjenja in netočnih merilnih naprav izteče
v zemljo vse več vode nekontrolirano, zato bo potrebna postopna in
temeljita modernizacija tako primarnih kot sekundarnih vodov.
Upravljanje otežuje tudi prevelika razdrobljenost posameznih siste-
mov, zato bo treba storiti korak naprej za njihovo povezavo. Navse-
zadnje pa je tudi v ptujski občini vse več onesnaževalcev okolja, zo-
per katere do sedaj še ni bilo resnejših ukrepov, zato bo treba tistim
najhujšim na nek način le učinkoviteje zažugati. Sicer pa bi bilo za za-
četek čisto dovolj, če bi se dosledno držali zakonodaje oziroma novih
predpisov o varstvu voda.
V industriji ptujske občine je med najve^imi porabniki vode Peru-
tnina, saj potrebuje v povprečju okoli 55 litrov na sekundo. Ko pa bo-
do uvedli le enoizmensko delo, pa bo potrošnja narasla na prek 120
l/sek, kar bo v konicah znašalo več, kot so možnosti trenutnih vodo-
vodnih sistemov. Zato bo treba razmišljati tudi o novih vodnjakih. Za
zmanjšanje porabe vode pa lahko veliko storimo tudi potrošniki ozi-
roma porabniki vode v gospodinjstvih. Izračuni so pokazali, da pora-
bi vsak od nas dnevno v povprečju od 150 do 200 litrov vode; od tega
okoli 3 I za pitje, od 10 do 20 1 za umivanje, za kopanje v kadi od 120
do 140 I, za tuširanje od 20 do 40 1, za čiščenje od 2 do 10 1, za pranje
perila v stroju od 100 do 150 1 ter za sanitarije od 20 do 50 1. Na ome-
njenem posvetu so namreč predstavili tudi patent Rudija Belšaka in
Matjaža Cenčiča, ki sta v voidovodne pipe vgradila poseben varčeval-
ni nastavek. Prihranek vode, toplotne in druge energije je pri uporabi
tega nastavka vsaj 30-odstoten, kar pa je pri današnjih cenah že kar
precej.
M. Ozmec
Rudi Belšak je uporabo varčevalnega aastavka tadi praktično prikazal.
(Foto: M, Ozmec.)
Srečanje slikarjev
Iz leta v leto postaja Tomaž pri Ormožu
zanimivejši in privlačnejši za slikarje, ki se
tukaj srečujejo vsako leto konec maja, da bi
dva dni skupaj slikali. Tudi letos — srečanje
je bilo jubilejno, saj so se sestali že petič — je
bilo zelo uspešno in je privabilo sedemnajst
slikarjev, ki so se udeležili kolonije v soboto
in nedeljo, 28. in 29. maja 1988. Prišli so v
glavnem iz ormoške, ptujske in ljutomerske
občine, kjer so vedno ljudje, ki se zanimajo
za spremljanje takih dogodkov. Letos toliko
bolj, ker bodo mnoge načrtovane slikarske
kolonije odpadle, kar je odraz težke gospo-
darske situacije.
Letošnjega srečanja so se udeležili: Bojan
Lubaj, Julij Ošlovnik, Alojz Makoter, Maks
Menoni, Bojan Oberčkal, Vlado Potočnik,
Silvo Prelog, Vida Rajh, Veronika Rakuš,
Mirko Ribič, Bohumil Ripak, Franc Simonič,
Rozina Sebetič, Franc Trčko, Branko Zupa-
nič in Oto Žnidarič, ki so slikali predvsem v
Tomažu, iskali pa motive na Polenšaku, po
Lahoncih, Ključarovdh in na Runču. Slikar-
je je spremljalo tudi nekaj likovno nadarje-
nih učencev iz tomaževske šole, in sicer:
Franci Cuš, Janez Majcen, Stanko Sirk in
Dušan Vučak, iz šole v Središču ob Dravi pa
sta bila Robert Jaki in Simona Žerjav. Za raz-
stavo so prišli v poštev udeleženci, ki so žele-
li razstavljati; teh pa je štirinajst.
Srečanja se je med drugimi udeležil priza-
devni slikar Bojan Lubaj iz Kidričevega, ki je
v akvarelni tehniki spretno zajel kompleks
stare izvirne arhitekture na Runču, kjer je še
bogata. Motivno so ga zanimali tudi izrezi iz
pokrajine, pri čemer je prav tako uporabljal
svoj likovni princip, s katerim se originalno
uveljavlja v akvarelnem slikarstvu.
Vseh takih srečanj se obvezno udeležuje
akvarelist Julij Ošlovnik iz Ptuja, ki je tudi
tokrat duhovito izrabljal svoje tehnične
zmožnosti in naslikal kar petnajst del, ki so
prežeta z lepim kolorističnim občutkom.
Prevladujejo motivi s tradicionalnimi stavba-
mi, med katere je vključil tudi cvetna tihoži-
tja in jih vedro uskladil s pokrajinami.
Vsakoletni obiskovalec tomaževskega sre-
čanja je Alojz Makoter iz Ljutomera, ki se je
uveljavljal v oljni tehniki in oglju. Njegove
krajine so prežete z dobrim občutkom za
kompozicijo, v katero spretno povezuje vse
druge elemente, predvsem svež in dinamičen
kolorit. Tako se odraža v njegovih monumen-
talnih krajinah tudi pristen estetski občutek.
K Tomažu rad zahaja v slikarskem poslan-
stvu tudi Maks Menoni iz Ptuja, ki je sicer iz-
razit krajinar. Njegov lirski koncept je v skla-
du z barvitostjo, ki jo uporablja, ko širokopo-
tezno gradi kompozicijo in razvija na njej ko-
loristično zvočnost. Hamnonično se povezu-
jejo tudi drugi elementi, ki sodijo sicer v se-
stavo likovnega dela.
Temperamentno se vsako leto vključuje v
srečanje likovnikov pri Tomažu Bojaa Ober-
čkal iz Središča ob Dravi, ki je izrazit kraji-
nar. V njegovem slikanju se odraža potreba
po specifičnem krajinskem izrazu, ki je dozo-
rel v kompozicijskem uveljavljanju, prav ta-
ko pa v njegovem delu z vsako novo sliko ra-
ste intenzivnost kolorističnih jpovrsin.
Pri Tomažu je mogoče srečati vsako leto
tudi Vido Rajh iz Ormoža, ki se iz leta v leto
striktno predaja svojemu načinu slikanja.
Ljubi krajino in cvetje, naslikala pa je v zani-
mivih proporcih cerkev v Svetinjah in se
opredelila predvsem za cvetna tihontja, na
katerih dinamično poudaija svojo formulo
barvitosti, ki jo izraža v akvarelu.
Letošnja udeleženka srečanja je tudi Vero-
nika Rakuš iz Ptuja, ki je znana krajinarka. V
olju je poudaijala značilnosti krajine in slika-
la dovolj svobode v barvitosti, zlasti ko je
kompozicijsko razčlenjevala in povezovala
prostor. Efektno je z lirizmom obravnavala
krajinske izreze in izrabljala slikarska sred-
stva za tradicionalno arhitekturo, ki jo je po-
dala s harmonično neposrednostjo.
Prvič je bil pri Tomažu Mirko Ribič iz Ma-
ribora, ki se izraža v akvarelu. Tudi tokrat je
analiziral krajino, ki mu ni povsem znana, to-
da z zanimanjem je koncentriral potrebne
elemente v uspešno usklajeno kompozicijo,
koloristično pa jih dosledno in sveže uvelja-
vil po principu, ki ga sicer uporablja v svojih
krajinskih izrezih.
Tudi Bohumil Ripak iz Ormoža je vsakole-
tni gost tomaževskega srečanja. Se vedno ga
privlači prostor, zato je edini podajal motive,
ki jih je zajemal pri kmetih, in upodabljal ži-
vino v prostoru. Ta vzpodbuda je sicer zani-
miva, morda pa slikarsko manj efektna kot
motivi z izrezi iz stare kmečke arhitekture, ki
je obogatena s cvetjem.
Takih srečanj, kot je tomaževsko, se rad
udeležuje Franc Simoaič iz Ptuja, ki je sicer
krajinar, slika pa v glavnem v olju. Razkošno
je zajel motiv na Polenšaku, ki je izvabil iz
njega pravo slikarsko razpoloženje in origi-
nalnost, s katero je v širokem planu likovno
obogatil celoto. Seveda je tudi stara vaška ar-
hitektura naredila nanj globok vtis, ker je
prežeta z realnostjo in barvno sugestivnostjo,
kjer vsak ton zapušča svoj vtis.
Tudi Rozina ^betič iz Ptuja rada obiskuje
srečanja likovnikov in je vsakd leto gost pri
Tomažu. Tokrat se je živahno lotevala krajin-
skih motivov, slikala pa je v olju razsežne iz.
reze iz narave, ki se jim tudi sicer redno pos-
veča. Odlikujejo se po čvrstini oblik in dra-
matiki svetlo-temnih odnosov, prav tako pa
po zanimivem in intenzivnem koloritu, kar je
odraz neposrednega pristopa k obdelavi mo-
tivov.
Vedno več zanimanja za slikarska srečanja
kaže tudi Franc Trčko, ki se je loteval svojih
motivov v pastelu in z laviranim tiišem. V
zadnjem letu je neverjetno napredoval v li-
kovnem in tehničnem smislu. Tokrat je uspe-
šno obdelal nekoliko krajinskih motivov, kjer
so proporci in odnosi površin racionalno raz-
deljeni, barvitost pa precizno obravnavana,
pri čemer je uporabljal tudi močne svetlo-
temne poudarke.
Med udeleženci srečanja je bil tudi letos
Branko Zupanič iz Gorišnice, ki je tukaj na
terenu slikal krajinske motive. Kot vedno ta-
ko tudi tokrat vsebujejo Zupaničevi motivi
zanimiv koloristični izraz, ki je posledica
skrbnega izbiranja motivov na tem specifi-
čnem območju. Na ta način ima slikar tudi
dovolj argumentov, da poudarja dramatična
nasprotja, ki so odmev originalnega podoži-
vljanja motivov.
Lansko leto je bil Oto Žnidarič iz Ormoža
na FKMlobnem srečanju le kot opazovalec, le-
tos pa se je resno vključil v delo. Zanimali so
ga stari objekti, ki jim je poskušal v oglju in
pastelu vtisniti likovno življenje, toda pred-
stavitev teh lokalnih značilnosti ni bila zado-
sten odmev na zahteve, ki jih ima tako sreča-
nje.
Dela obravnavanih avtoijev bodo v izboru
predstavljena na razstavi, ki jo bodo odprli
jutri, 10. junija, ob 19.30 v prostorih tomažev-
ske osnovne šole, kjer so uredili poseben pro-
stor za tovrstno dejavnost. V tej šoli je tudi
vsakoletno zbirališče slikarjev, udeleženih na
likovnem srečanju, ki ga sicer organizira Pro-
svetno društvo Ivana Cankaija. Pohvalno in
vzpodbudno je, da je šola središče, ki ima iz-
redno prizadevne delavce, zato se srečanje
lahko iz leta v leto nadaljuje.
dr. Štefka Cobelj
Čakajoč na prodajalce ...
Ormoška tržnica sodi med lepše tovrstne objekte. Uradno so jo
odprli sredi prejšnjega meseca. V kratkem bo dobila tudi osnovo za
svoje delo — tržni red. Do tod je vse lepo in prav; le prodajalcev ji
manjka. Bližnja okolica razpolaga z velikim Iragastvom in zdravimi
plodovi. Tega pa na tržnici ni. V obdobju, ko vedno bolj poudarjamo
nujnost zdrave prehrane, bi bila kupčija več kot zadovoljiva.
Pdznavalci razmer pravijo, da je za pravo ponudbo potreben
čas...	_
(Foto: Ema Zalar.)
UVOD:
Štirideset let je od takrat, ko so se pri nas dogajale velike stvari,
ki so imele odločilno vlogo za nadaljnji razvoj socializma pri nas in v
svetu. Spor z informbirojem, spopad s stalinizmom je eden 'najpo-
membnejših, prelomnih dogodkov v novejši zgodovini jugoslovanskih
narodov in narodnosti. Se več — bilje pomemben mejnik v zgodovini
delavskega gibanja in razvoja socializma v svetu. Po tem sporu se je
marsikaj spremenilo v socialistični teoriji in praksi, spremenilo v
medsebojnih odnosih med silami revolucionarnega gibanja v svetu.
Spopad z informbirojem je krepko odmeval v našem — ptujskem
okolju. Mnogim ljudem je spremenil življenje, nekaterim omogočil
kariero, druge potisnil ob stran, posameznike pa tudi tragično zlomil.
Krut in neusmiljen je bil tisti čas, poln nezaupanja in sumničenj ne le
do tistih, ki so omahovali in zapadali v malodušje, temveč tudi do po-
štenih in predanih, ki so spričo spleta različnih okoliščin padali med
kolesje preveijanja. Nikjer in nikomur ni bilo moč popolnoma zaupa-
ti.
Težko je bilo v tistih letih našemu delavcu, ki je dajal od sebe vse
telesne moči, da bi dosegal in presegal normo, pa zato večkrat niti ni
dobil redno najnujnejšega za prehrano. Nič lažje ni bilo za našega
kmeta, ki so ga pritiskale visoke obvezne oddaje ne glede na letino in
mu je grozila prisilna kolektivizacija zemlje v kmetijsko obdelovalnih
zadrugah.
Naša revolucija je bila takrat mlada, slonela je na mladih ljudeh,
sanjačih, ki so bili sposobni gledati v prihodnost in verjeti vanjo.
Grob spopad, poln klevet, obtožb in žalitev našega vodstva, naše re-
volucije je mladim romantikom hitro odpri oči in jim pomagal, da so
spoznali realnost političnega življenja, usodnost položaja, v katerem
smo takrat bili. Prav zato se je vodstvo KPJ oprio predvsem na mlade,
saj nas zgodovina uči, da v vseh kritičnih in prelomnih obdobjih lah-
ko stvari spreminja le mladost. Po zaslugi te mladosti smo v tem veli-
kem spopadu, čeprav majhni in osamljeni, ne le vzdržali, temveč tudi
zmagali, zmagali nad metodami birokratskega ukazovanja iz enega
samega svetovnega centra.
To je bila ena od najpomembnejših bitk, ki jih je vodil Tito, ena
najpomembnejših Titovih zmag, kronana leta 1955 s podpisom beo-
grajske deklaracije. Temeljna usmeritev boja je bila dana v letu 1948 z
odločnim NE Stalinu. O takratnih dogajanjih pri nas vedo mlajše ge-
neracije mnogo premalo. Večina pomembnejših dokumentov iz tiste-
ga časa je še vedno v skrbno zaklenjenih arhivih ali uničenih. Spomi-
ni posameznikov so bolj enostranska osebna gledanja in doživljanja,
še bolj pa je to prisotno v literarnih delih, ki opisujejo ljudi, njihove
usode in dogajanja v tistih letih.
Tudi ta moj podlistek o dogajanjih v ptujskem okraju v letu 1948
je bolj prikaz osebnega gledanja in doživljanja tistega časa. Marsika-
tero resnico sem bolje SF>oznal pozneje, vendar sem stvari zapisal ta-
ko, kot sem jih takrat dojemal in doživljal. Pri tem sem precej upora-
bljal razpoložljive listine v Zgodovinskem arhivu Ptuj, predvsem zato,
da sem si osvežil spomin na kronološki red dogajanj, na imena ljudi,
ki so takrat prihajali in odhajali, prevzemali i>oložaje, jih zapuščali in
izginjali. UpK)rabil pa sem tudi precej svojih osebnih zapisov v prilož-
nostnem dnevniku iz leta 1948.
Takrat sem bil na delovnem mestu tajnika KLO Žetale, bil pa sem
tudi odbornik OLO Ptuj, član OK LMS, član Skoja in od 11. 2. 1948
tudi član KPJ, sekretar celice Skoja in proti koncu leta tudi sekretar
celice KP V Žetalah. Zato sem bil navzoč na mnogih sestankih, posve-
tih in konferencah. Najraje sem na njih tiho sedel, si poskušal kar
največ zapomniti in zal^ležiti. Vsako stvar sem poskušal razumemti,
tudi tisto, s čimer se nisem strinjal. Prav zato sem pri izvajanju usme-
ritev vedno mislil s svojo glavo, poskušal delati tako, da me ne bi bilo
treba biti nikoli sram pred nobenim dobro mislečim človekom. 2^radi
tega so mi ljudje precej zaupali in pri izvajanju direktiv dnevne politi-
ke na vasi sem navadno dosegal večje uspehe kot nekateri drugi mno-
go bolj »zgrajeni revolucionarji«. Razvil se mi je tudi občutek preso-
je, kaj je prav, v skladu z linijo, časom in dc^ajanji, kaj vodi naprej in
kaj zavira, zato tudi nikoli nisem imel večjih problemov s prilagaja-
njem novim idejam, katerih nosilci so bili mladi, ki iz generacije v ge-
neracijo prihajajo na položaje ali vsaj jurišajo nanje.
Upam, dragi bralci, da vas s tem podlistkom ne bom dolgočasil.
PTUJSKI OKRAJ NA ZAČETKU 1948
Vsa Jugoslavija je stopala v drugo leto izvajanja petletnega plana.
Tudi ptujski okraj je v letu 1947 sprejel precej obsežen petletni plan
in še v istem letu dosegli velike uspehe na vseh pKxlro^h njegovega
izvajanja. Se odločneje pa je bilo treba zastaviti naloge v letu 1948 in
vse podrediti temu. Tudi v uradnem dopisovanju so dotedanji po-
zdrav »Smrt fašizmu — svoboda narodu!« zamenjali z »Vse za petlet-
ko!«
Kadrovsko so se v ptujskem okraju dobro pripravili za izvajanje
zahtevnih nalog. Decembra 1947 so bile volitve v krajevne ljudske od-
bore (KLO). Aktivisti OF so poskrbeli, da je na kandidatnih listah bi-
lo čimmanj »reakcionaijev«. Izvoljenih je bilo mnogo borcev NOB in
mladih ljudi, vendar takih, ki so jim ljudje zaupali. Treba jih je bilo še
ustrezno usposobiti. V Slatini Radenci je bil že v januaiju organiziran
14-dnevni upravno-politični tečaj, skozi katerega so v dveh izmenah
šli skoraj vsi tajniki KLO. Vsak tečajnik je tam lahko pridobil poleg
političnega tudi precej strokovnega znanja za urejeno vodenje poslo-
vanja KLO.
V marcu so bile opravljene volitve v okrajni ljudski odbor
(OKLO). Med kandidati je bilo 42 članov KP in večina tudi izvolje-
nih. Okrajni izvršni odbor (OIO) je imel 13 članov. Za predsednika je
bil ponovno izvoljen Franc Belšak, ker so ocenili, da predsednik mo-
ra biti domačin. Za tajnika je bil izvoljen Andrej Petelin, sicer sekre-
tar okrajne^ komiteja KPS, zato pa je potreboval dva pomočnika.
POveijeniki so bili: za plansko komisijo Janez Petrovič, za finance
Ljubo Koler, za socialno skrbstvo Anica Langus, za prosveto Franjo
Sebait, za delovne odnose Jože Sevčnik, za trgovino in preskrbo Mi-
lan Turk, brez neposredne zadolžitve pa so bili: Jože Vidic iz Trnov-
ske vasi, Alojz Amuš Iz železniških delavnic, Franc Kosi iz Velike Ne-
delje, Ivančič iz Lovrenca in Sever iz Loperšic.
Vse v državi je bilo podrejeno industrializaciji in elektrifikaciji.
Pri tem okrajni in krajevni organi niso imeli učinkovitega vpliva. Ven-
dar so bUe spomladi 1948 nacionalizirane zasebne obrtne delavnice
in ti]govinc, kjer šo imeli pomembno vlogo.
Najpomembnejše naloge so bile na področju kmetijstva, ki je
moralo zagotoviti poleg lastne oskrbe tudi znatne viške za prebival-
stvo v mestih in industrijskih centrih. Za okraj so setvene plane in
plane odkupov predpisovali na posameznih ministrstvih vlade LRS.
Okraj je te plane »razbijal« na KLO, ti pa na i>^amezna gosp^ar-
stva oziroma lastnike zemljišč. Potem pa so aktivisti šli v akcijo za
»kontrahažo« in za izpolnitev obvezne oddaje. (Sele v letu 1951 so
ljubitelj slovenske besi^e uspeli, da so vsaj delno nehali »razbijati«
in so začeli razdeljevati, latinsko popačenko »kontrahažo« pa so za-
menjali s sklepanjem pogodb.)
Nadaljevanje prihodnjič
tednik
— 9. junij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
NEKDO BO VEDNO PRIHAJAL, DA
NE BO UMRLO UPANJE . ..
Vsak človek nosi v sebi upa-
nje, upanje za svoje zdravje, ži-
vljenje, in marsikdo še ni občutil
sreče, kadar je bilo upanju po-
darjeno življenje od nekoga, ki
iTiu ne veš imena, da bi mu lahko
rekel vsaj HVALA. To so tisti
ljudje, ki si v naglici življenja
najdejo čas tudi za drugega, za
njegovo stisko, ki znajo živeti tu-
di za tisto plat življenja, ki je ta-
ko krhka, nična, minljiva — na-
ša, človeška.
Veliko smo v teh dneh lahko
prebrali o tistih, ki so vedno pri-
pravljeni pomagati sočloveku —
o krvodajalcih.
Tudi krajevna organizacija
RK Gorišnica se že vrsto let tru-
di pri vseh krvodajalskih akci-
jah. Dolg je seznam z imeni kr-
vodajalcev. Hvala vsem za vsako
kapljo krvi, ki bo reševala naj-
večjo vrednoto — življenje mate-
re, očeta, otroka ...
Vem, ne prejemate zlatih odli-
kovanj, ker jih ne potrebujete,
ker hočete s svojim velikim deja-
njem ostati neimenovani.
Na sliki boste prepoznali ne-
kaj vaših krvodajalcev in zdrav-
niško ekipo s transfuzijske posta-
je Ptuj, ki jo ljubeznivo vodi dr.
Jožica Vrečko. Naj njej in nje-
nim požrtvovalnim sodelavkam
za njihovo humano delo rečemo
iskrena HVALA.
Vsak zase živimo življenje, ki
nosi v sebi sence trpljenja in bo-
lečino, pa tudi sonce in srečo.
Ali ni lepo, kadar v stiski sreča-
mo človeka, ki nam ponudi svojo
toplo dlan?!
Zadnje čase se vse več umetni-
kov, pevcev, sljkarjev ... vklju-
čuje v humane akcije. Mar ni to
tista človečnost, zaradi katere ži-
vimo, zaradi katere smo si tako
blizu, zaradi katere nosimo ime
»Človek«? o, da bi jih bilo
vedno več. Vem, da bo vedno ne-
kdo prihajal, da se bo vedno ne-
kdo daroval, da ne bo prekmalu
umrlo moje in tvoje upanje.
Marija Kline
(Foto: Cilka.)
V vrtu
Težko bi našli vrt, v katerem bi
ne bilo vrtnic, pa tudi po javnih
zelenicah vse pogosteje krasi na-
še okolje »kraljica vrtov«, kot je
upravičeno dobila ime ta cvetna
trajnica. Vrtnica sodi med naj-
bolj razširjeno in najbolj prilju-
bljeno cvetje — zaradi prelestnih
cvetov, izbranega vonja in traj-
nosti cvetenja skozi vso vegeta-
cijsko dobo. V primerjavi z dru-
gimi cvetnicami vrtnice ne sodijo
med najzahtevnejše okrasne rast-
line, pri negi niso preveč občut-
ljive, niti na bolezni in škodljiv-
ce, kljub temu pa jim moramo
nuditi ustrezno oskrbo, da se bo-
do lahko trajno bohotile na na-
ših vrtovih in nam krasila okolje.
Odcvetele cvetove moramo
sproti odstranjevati, s čimer pre-
prečimo, da bi rastline porabile
hrano za tvorbo plodov, namesto
za tvorbo cvetnih nastavkov.
Odcvetelo cvetje odrežemo s
škarjami dva do tri očesa pod vr-
hom. Tako rastlino vzpodbudi-
mo, da čim prej odžene in iz za-
listnikov ponovno zacveti.
Zaradi velike listne površine
skrbimo, da so rastline vedno
oskrbljene z dovolj vlage, kar do-
sežemo z rednim plitvim rahla-
njem tal in dodatnim zalivanjem.
Redno odstranjujemo plevel, zla-
sti pa je škodljiv nadležni slak, ki
se ovije okrog poganjkov vrtnice
in jih tako ovira pri razvoju in
rasti.
Poleti dognojujemo z nitrofo-
skalom, ki vsebuje več dušika, s
katerim se pospeši rast listne po-
vršine, z vsebnostjo fosforja in
kalija pa tvorba cvetnega nastav-
ka. Dve do tri pesti gnojila zagr-
nemo z zemljo ob rahlanju tal.
Koristno je mulčenje, zastiranje
tal s travo ali kako drugo organ-
sko snovjo, med katerimi je da-
leč najboljša in najkoristnejša šo-
ta. Po 15. juniju ni več priporoč-
ljivo gnojenje vrtnic s trdnimi
gnojili, ker bi rasle do mraza, les
v tem primeru slabo dozori in
zimski mraz ga poškoduje. Ob
škropljenju škropivu dodamo li-
stno gnojilo, 0,2 % foliar ali
0,2 % vuchsal.
Bolezni in škodljivci, kot je to
primer skoraj pri vseh okrasnih
rastlinah, so stalni spremljevalci
vrtnic, poznamo pa jih kakih 70
vrst. Najpogostnejši so pepelasta
plesen, ki jo preprečimo z 0,05 %
bayletonom ali 0,1 % karatha-
nom ali 0,5 % euparenom, rdeča
listna pegavost, pred katero škro-
pimo z 0,2 % dithanom M 45 ali
0,2 % metasystoxom ali 0,1 % fo-
limatom ali drugim podobnim,
in pršice, ki jih uničimo z 0,2 %
keltanom. Intenzivnost in doba
trajanja cvetenja vrtnic je odvi-
sna predvsem od pravilne pre-
hrane, nege in zdravstvenega sta-
nja.
V SADNEM VRTU posveti-
mo nekaj pozornosti negi grmi-
častega jagodičevja. Črni in rdeči
ribez ter kosmulje gojimo navad-
no v obliki grma. Najsibo, da so
grmi vzgojeni v obliki kotlastega
grma ali pahljače v smeri vrste,
morajo biti veje razporejene ta-
ko, da dobijo dovolj zraka in
svetlobe in da lahko oblikujejo
rodne brste po vsej dolžini
ogrodnih vej, sicer notranjost gr-
ma kmalu ogoli. Močenje so bili
grmi pred vegetacijo rezani, bolj-
ša je bila njih nega, to je obdela-
va, prehrana in zaščita pred bo-
leznimi in škodljivci, bolj se grmi
sedaj gostijo z mladimi poganjki
iz koreninskega vratu.
Da bomo zagotovili pravšnje
nadomestilo mladih vej, jih se-
daj, v začetku meseca junija,
ustrezno preredčimo oziroma
oplejemo. Pustimo le 5 do 7 naj-
lepše razvitih letošnjih poganj-
kov, enakomerno razporejenih v
obodu grma, vse ostale številne
mladike pa odrežemo, da ne bo-
do zasenčevale grme in jim odv-
zemale hrane.
Ribez in kosmulja koncem ju-
nija že zorita, zato bodimo pre-
vidni pri škropljenju s strupeni-
mi pesticidi, zlasti proti ušem, da
ne bomo zastrupili pridelka. Bo-
lje je, da ta škropljenja pred obi-
ranjem opustimo in jih izvedemo
takoj po obiranju. Ribezu veliko
škodo čestokrat povzročitae pe-
pelasta plesen in ribezova rja, to
sta bolezni, ki ju preprečujemo z
nestrupenimi fungicidi, zato v
pravilnih presledkih vsakih 10
ali 14 dni tudi v času zorenja po-
škropimo grme z 0,2 % antraco-
lom BT ali mešanico 0,1 % karat-
hana in 0,2 % dithana M-45.
Miran Glušič, ing. agr.
Ob prazniku slovesno
Prejšnji teden je v krajevni skupnosti Videm mi-
nil v znamenju jubilejnega — desetega praznika.
Na nedeljski sklepni svečanosti — seji skupščine
krajevne skupnosti — so najaktivnejšim krajanom
podelili bronasta priznanja Osvobodilne fronte.
Prejeli so jih Anica Svenšek iz Lancove vasi, Franc
Drevenšek iz Pobrežja, Stanko 'Vaupotič iz Tržca,
Frac Žerak iz Vareje in Franc Horvat iz Drave.
Kulturni program so pripravili člani mešanega
pevskega zbora prosvetnega društva iz Vidma, za
veseli del pa so želeli poskrbeti videmski gasilci,
pa jim jo je zagodlo deževje. A niso vrgli puške v
koruzo in bodo prireditev pripravili to nedeljo.
Ker bo to hkrati tradicionalna vidovska nedelja,
pričakujejo še več obiskovalcev.
jš
Ogroženi krajani v KS Ivana Spolenaka
Pred kakimi desetimi leti smo
krajani Ob Železnici sofinancira-
li asfaltiranje »svoje« ulice. Ta-
krat je bila izvedena samo proti-
prašna prevleka in še do danes
ni fine plasti.
Ulica se je od takrat spremeni-
la v pravo republiško ali medkra-
jevno cesto, krajani pa opažamo,
da v njej skorajda ni kontrole
prometa. Dogaja se, da celo Ce-
stno podjetje s prometnimi znaki
preusmerja promet po ulici Ob
Železnici, ko je poplavljena med-
krajevna Zagrebška cesta proti
Turniščam pod železniškim pod-
vozom, kljub temu da Cestno
podjetje te ulice ne vzdržuje.
Po ulici sedaj vozijo najtežji
tovornjaki — prikoličarji, nalo-
ženi z buldožerji, raznimi grad-
benimi stroji ter drugim visoko
naloženim tovorom zaradi nizke-
ga podvoza pod železniško pro-
go, težki nad 30 ton.
Ulica je preozka za srečevanje,
za tako težki promet, asfalt pa je
uničen.
V ulici od hajdinske postaje
proti Ptuju ni_ prostora za pešce
in kolesarje. Železniške delavni-
ce Ptuj so postavile železno ogra-
jo le 60 cm od asfalta, ograja pa
je visoka 80 cm. Sedaj se človek
ne more umakniti avtomobilu, če
se dva srečujeta, ker je cesta pre-
ozka, ograja pa previsoka, da bi
ljudje skakali prek nje in si tako
reševali življenje.
Dne 24. maja je bil povožen
pešec in je naslednje jutro podle-
gel poškodbam v ptujski bolniš-
nici. Avto ga je porival ob ograji,
dokler ga ni vrglo prek nje.
Krajani zahtevamo, da pride
komisija za promet na kraj sam
in si ogleda kovinsko ograjo tako
blizu asfalta. Želimo, da ograjo
odstranijo, da se bodo pešci in
kolesarji lahko umikali, ne pa da
nepremišljenost načrtovalcev
plačujejo z življenjem. V ulici Ob
Železnici pa naj prepovejo tovor-
ni promet, razen za dostavo bla-
ga.
Težke tovornjake parkirajo v
tej ulici in tako odvzamejo ves
pregled udeležencem v prometu,
ki prihajajo iz drugih ulic in se
vključujejo v ulico Ob Železnici.
Krajani zahtevamo v tej ulici
večje nadziranje prometa, ker se
s strahom vključujemo v promet
zaradi neprimerne hitrosti vseh,
ki vozijo po njej.
K. T.
»Hja!« me pogleda rdečelična Zefika. »Zakaj bi te moj otrok
moga biti takši? To, kaj vi provite, je za gosposko deco! Moja pa naj
dela v goricah, kak jaz delan, pa de rdeča, kak sen jaz, pa deda de si
tiidi najšla!«
»Tako ne smete govoriti!« zaustavim ploho njenih besed. Pogled
mi obstane na Nežiki, zgarani ženici, ki tiho melje s slabimi zobmi
svoj trdi kruh:
»Cesa se bojite, Nežika?«
»Ven se ne . . .« v zadregi pobesi oči.
»Gledam vas, na obrazu vam vidim, da se bojite ... Rada bi vam
pomagala,« se obrnem k vsem, »da se ne bi več mučili.«
Poučijo me s svojo stoletno modrostjo:
»Brez muke nega kruha! Za muko smo se rodili.«
Kako naj pobijem to staro modrost, ko pa so z njo živeli skozi
stoletja in še nimajo drugačnih izkušenj? Ne vem, kakšna je v primer-
javi z njihovo moja modrost, ko jih želim poučiti:
»Se se bomo mučili, a zdaj ne več za druge! Zdaj smo sami go-
spodarji goric in vsega, kar imamo, izboljšali si bomo življenje .. .«
Oči jim nezaupljivo pobliskujejo. Ne vsem. Ta ali ona bi rada iz-
razila drugačno misel, pa jo lahko le nakaže:
»Saj, saj... ven te ...«
Iz grabe so se priplazile sence in za ta večer razbile n aša prizade-
vanja, da bi našli skupno govorico. Ko odhajajo proti svojim tema-
čnim domovom, se ne zavedajo, da jo v resnici že imamo: v naših
otrocih.
•»Spi, Bisera, spi!« pobožam svojega, ki je zaspal, preden sem mu
utegnila reči lahko noč.
Poletje se je prevesilo proti sredini avgusta. Z Danico postoriva,
kar zmoreva ob sveči. Ozirava se za zvezdami, zavzeto poslušava čiri-
kanje murnov — vsi drugi glasovi so utonili v noč. Jaz že ležim na
tleh poleg Bisere, ko Danica še brenka na kitaro. Tudi ona bo legla na
tla — ko bodo kasneje pisali našo kroniko, bo v njej tudi podatek, da
sva z Danico prva dva tedna spali na — skorajda — golih tleh ...
Do Ljutomera hodim uro in pol. Pot je ozek kolnik, vijuga se
navzgor in navzdol med goricami, mimo viničarij, skozi kostanjeve in
bukove gaje. Koče so pokvečene, z odpadajočim ometom, z majhni-
nii, zaprtimi okenci, s pelargonijami na njih ... Psi se pred kočami tr-
4. nadaljevanje
gajo z verig in lajajo za menoj. Oglašajo se klopotci. Na razritem kol-
niicu mi odleti peta s čevlja, kmalu nato še druga. Vzamem čevlje v ro-
ke, bose noge se mehko pogrezajo v tenak prah . . . Ali bi me zapelji-
vec lahko mamil s slajšimi besedami, kot so razgledi, ki se mi ponuja-
jo na vsakem zavoju poti? Utrujena pozabim na utrujenost ob lepoti
pokrajine. Še viničarije, menda edine umazane lise na njej, so si olep-
šale okenca in prage z rdečimi šopki rož . . .
Bosa, razpraskana in zaprašena zavijem v mesto, na prosveto.
Predsedstvo okrajnega šolskega sveta.
Potrkam na vrata.
V pisarni sedi za mizo mlad temnopolt moški, vprašujoče me po-
gleda, ko obstojim na pragu.	~
»Iz Jeruzalema prihajam ...« V zadregi se ozrem po bosih no-
gah. Ne utegnem povedati svojega imena, tako naglo je vstal in mi
ponuja obe roki:
»Ah, vi ste tista tovarišica!... Mara?... Vem, ste že tam, ste že
začeli?«
Znova sklonim glavo proti bosim nogam. On pa še zmeraj drži
mojo roko:
»Saj bo šlo, kajne da bo? Te dni pridem gor... Sicer pa so mi z
ministrstva sporočili, da so nam poslali najboljšo moč!«
»Kaj tisto!...« Odmahnem z roko in mu pokažem čevlje brez
pet: »Drugih nimam.«
»Takšni seveda ne morete hoditi,« se zasmeje. »To bomo takoj
uredili, samo številko mi povejte.«
Pustil me je samo v sobi. A kmalu je nazaj in bosa sedem na po-
nujeni mi stol.
Soba se koplje v soncu. Čutim, kako jo človek za pisalno mizo
napolnjuje še z nečim drugim, z nečim neulovljivim, kakor da vse, kar
obstaja — z menoj vred — dobiva nove, neznane razsežnosti. Da oti-
pljivo začutim drugačnost od vsega, kar je bilo.
»Velike" naloge so pred nami,« spregovori nekako slovesno.
»Težke tudi . ..« (Ali ve, da /am spimo na tleh, da so okna brer
šip, da si še nismo skuhale tople jedi ... da imam otroka?!)
»Zmogli jih bomo!« Njegove oči so tople kot njegov nasmeh. Be-
sede pa so drugačne, stvarne: »Tam bo zdaj veliko vinogradniško po-
sestvo, prvo te vrste v Sloveniji. Socializirano. Finančna plat vrtca je
njihova stvar. Dajali vam bodo mleko. Povežite se z upravnikom po-
sestva, z njim ne boste imeli težav, tudi sam ima kup otrok. Skupaj
boste načrtovali glede opreme in drugega ... Te dni bomo sklicali se-
stanke mater, prišli bomo z okraja in jim razložili, zakaj ustanavljamo
Dom igre in dela za njihove otroke ... Od nas boste dobili vsako po-
moč. Dena ni problem, ko gre za otroke!«
A to so otroci viničarjev! .. . Gledam ga, tega človeka, tega čed
nega mladega človeka s poduhovljenim obrazom, z očmi, ki jih je sa-
ma dobrota, kakor da ves čas gledajo pred seboj množico otrok, ki
stegujejo k njemu svoje drobne roke ... in si vso pot nazaj ponavljam
njegove besede:
Denar ni problem, ko gre za otroke! . ..
Stojim pred oknom v jutrišnji jedilnici. In gledam, kako z vseh
strani lezejo v hrib matere v širokih nedeljskih krilih in z rumenimi,
poškrobljenimi rutami na glavah. Na dvorišču stopajo druga k drugi
in si pošepetavajo. V sklenjenih rokah vrtijo vejico mažilke in nasrše-
no bliskajo z očmi po obnovljenem poslopju. Razoglavi, zaprašeni
prihajajo tovariši z okraja, drug za drugim stisnejo roko upravniku
posestva Pisarju in njegovi ženi Mariji.
Z Danico se spogledava — čas je, da tudi midve stopiva na dvo-
rišče.
Pri srcu me stisne skrb. Prvič bom imela pred seboj vse te ljudi,
toliko mater, ki so jim ukazali, da morajo priti na sestanek, pa so pri-
šle. Ali mi bodo povedale, kar mislijo, nam bodo čez nekaj dni posla-
Nadaljevanje prihodnjič
6 - ZA KRATEK ČAS
9. junij 1988 — TEfIMffV
Dober den. Kaj, dober den ? Slab den. Ce pa tak dež gre, ke
Vidin, kak mi pokošeno seno rose in je krma že rjova kak lisica.
Premoj duši, letos pa nemamo sreče s sušejon trove, ki potli seno
in zimska krma za naše štirinožne prijatelje grota. Z mojo BČS
(butln, čupaj seno), ki jo tudi na sliki vidite v obliki kosilnice z ro-
glovi, sma tejko travnikov pokosla, da se mi zdi, ke sen že celi v
kosilnico nareti. To ovo večer sen priša v štampet k svoji Mici in
začenja motor vujžgovati, ke bi lehko kosilnico vklopa. Še provi
cajt sen se zaveda, da nesen na travniki, pač pa pri ženkici. . .
Tak se pač zgodi, če delo preveč človeka zmeša in okupira.
Pa saj vete, kak smo včosik rekli: Kak se kosci streže, tak
mu kosa reže. Ja, pa zdaj je to hec, gdo nam tote motorne, trak-
torske in nasploh avtomatizirane kosilnice pomogajo. Hujdič pa
je bija včosik, kdo smo od prve zore pa vse tan do ednajste vure
koso za rep cukali in si poleg tak zapeli, ke so še travniške rožice
poslušale: Mrzle rose, ojstre kose, rada travca se kosi, jaz pa
zmiraj premišlujem, keri zdaj pri moji Mici spi... Tak smo bli
zmontrani po košji, ke smo kak vreče pokapali v senco pod dre-
vje. Pa smo vse preživeli in potli, gdo je trova suha bila, z dekli-
nami vred krmo na štali poklačli. Malo je pikalo, malo je ščipa-
lo, pa je vseeno luštno bilo.
Tak je to negda bilo, gnes pa vse stroji naredijo, tudi dekli-
ne pokločijo, če je treba. Vse fkuper pa nič ne pomoga, če sunce
ne sije. Z elektriko še nemremo sena sišiti, če glih se tudi to že do
nareti. Svet pač gre naprej in mi se sučemo z njim.
Pa naj bo zadosti, saj de toti kot skoro pun, pa tudi izpod
meglic že malo sunček mežika. Včosik smo rekli: Bog daj deža,
ke bi lehko leža ... Zaj pa provimo: Bog daj sunca, ke bi se leh-
ko po travniki gunca . . . Srečno. Vaš LUJZEK
tednik - 9- 1988
IZ NAŠIH KRAJEV - 7
ROKOMET
Znova
četrti
Ekipe rokometnega kluba
Drava so bi|e minuli konec ted-
na zelo aktivne.
Pionirji so nastopili v soboto
dopoldan v Smartnem pri Litiji
in osvojili četrto mesto, čeprav
so bili zelo blizu velikemu uspe-
hu. V prvi tekmi so z zadetkom
razlike (13:14) izgubili z ljubljan-
skim Slovanom, nato pa s tremi
zadetki razlike premagali domači
Usnjar. V tekmi za tretje mesto
niso imeli sreče, saj so s Termo-
polom iz Škofje Loke izgubili s
13:14. Za Dravo so igrali: Belič,
Mešl, Vrbnjak, Djordjevič, Toka-
lič, Mikulič, Vt^rinec, Širovnik,
Krajnc, Ribič, Cmila in Margu-
šič, trener pa je Alojz Klaneček.
Republiški naslov so osvojili
mladi Celjani, drugi pa so Lju-
bljančani.
Starejše pionirke so nastopile
v Ajdovščini ter osvojile prav ta-
ko četrto mesto. V svoji skupini
so z 10:3 premagale Zagorje in s
13:21 izgubile z domačim Mlino-
testom. V srečanju za tretje me-
sto jih je z 21:14 premagalo Vele-
nje. Nastopile so: Jurletova, Ku-
harjeva, Sparlova, Voduškova,
Žagarjeva, Farkaševa, Topolov-
čeva, Horvatova, Koštrova in
Jurgečeva, ekipo pa je vodil Pe-
ter Starki. Prvakinje so domačin-
ke pred Kranjem.
Od desetih možnih so ekipe
Drave v tej sezoni nastopile kar v
šestih republiških finalih ter bile
štirikrat četrte in dvakrat pete.
Članice v soboto niso igrale,
saj njihove nasprotnice iz Brežic
v Ptuj niso prispele. Mladinke so
z 11:18 izgubile z Velenjem.
Člani in mladinci pa so v zad-
njem kolu uspešno gostovali v
Gornji Radgoni. Mladinci so do-
mače vrstnike premagali s 27:21,
člani pa svoje nasprotnike s
33:30. Člani Velike Nedelje so s
šestimi zadetki razlike izgubili v
Mariboru, Ormož pa je s 26:18 v
Mestni grabi premagal Toko.
Mladinci Ormoža so z visoko
zmago <42:7) proti vrstnikom To-
ka samo potrdili svojo premoč.
Jutn (v petek) bo v Mestni gra-
bi v Ormožu finalni del tekmova-
nja za pokal mladosti v Podrav-
ju. Nastopili bodo veterani Veli-
ke Nedelje ter člani Branika in
Ormoža, začeli pa ga bodo ob
17. uri.	L k.
Republiška regata v jadranju na deski
s pomladansko sezono aktiv-
nosti so pričeli tudi v brodar-
skem društvu Ranča Ptuj, kjer je
trenutno združenih le nekaj nad
40 članov. Tako so ob spustu v
ptujsko jezero že dokončno ure-
dili svojo brodarsko hišico, va-
njo napeljali vodovod in elektri-
ko, tako da jo lahko sedaj upora-
bljajo v vse namene. Izdelujejo
pa že nov, precej večji betonski
pontonski privez za okoli 40 čol-
nov.
Minuli petek, 3. junija, so se
sestali na letni programski skup-
ščini in ugotovili, da so bili v mi-
nuli sezoni glede na razmere kar
precej uspešni. Dogovorili so se
tudi o nalogah v letošnjem letu.
V nedeljo, 5. junija, pa so kljub
nestalnemu vremenu uspešno iz-
vedli kriterijsko republiško rega-
to v jadranju na deski. Na ptuj-
skem jezeru je v vetru in dežju
merilo svoje sposobnosti 20 tek-
movalcev iz treh slovenskih klu-
bov. Najbolje sta se uvrstila tek-
movalca, ki bosta zastopala tudi
jugoslovanske barve na olimpia-
di v Seulu — v težki kategoriji
Žvan, v lahki pa Vidakovič.
-OM
Za jadranje na deski je bilo vreme kar ugodno, saj je bilo vetra na pre-
tek. (foto: L. Cajnko.)
STRELSTVO
Andrej Pulko pionirski prvak
z malokalibrsko puško
Na občinskem pionirskem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko
puško, ki je bilo minulo nedeljo, je naslov obč. prvaka z veliko pred-
nostjo osvojil Andrej Pulko s Hajdine, član SD Turnišče.
Iz trojnega položaja (3 x 10) je nastreljal kar 244 krogov. Takšen
rezultat komaj dosežejo le re(fki člani. Se boljši rezultat pa je dosegel
v tekmovanju iz ležečega položaja (leže 30 strelov). Nastreljal je kar
263 krogov (od 300 možnih) in je tako dvakratni obč. prvak za leto
1988.
V	streljanju iz trojnega položaja so mu sledili: Gorazd Selišek
(Draženci) 226 kr.. Danilo Gojkovič (Tur.) 212 kr.. Vlado Lovrenčič
(Opekar) 209 kr., Marjan Zupanič (Tur.) 196 itd.
V	streljanju iz ležečega položaja pa: Primož Vidovič in Danilo
Gojkovič z 243 krogi (oba Tur.), Stanko Vogrinc (Tur.) 241 kr., Uroš
Vidovič (Tur.) 240 kr., Gorazd Selišek (Draž.) 236 krogov itd.
Tudi pionirka Majda Raušl (Vitomarci) je dosegla dober rezultat.
Norme za republiško prvenstvo, ki bo 19. t. m. v Ljubljani, je do-
seglo 7 pionirjev in 2 pionirki.
Pričakujemo dobre uvrstitve, pa tudi osvojitev nekaj republiških
medalj, med njimi tudi zlato.	a.
V močni
konkurenci
uspešni
Namiznoteniški igralci in
igralke Petovie so pred kratkim
nastopili na kvalifikacijah za dr-
žavno pionirsko prvenstvo za po-
sameznike, posameznice in dvo-
jice. Prvenstvo je bilo minuli ko- j
nec tedna v Umagu, na njem pa
so nastopili Lucija Kamičnik,
Larisa Krois in Blaž Brodnjak.
Kamičnikova je zasedla 13. me-
sto, v dvojici s Kroisovo pa sta
bili šesti. Blaž Brodnjak je poka-
zal dobro igro in se s tremi zma-
gami in dvema porazoma uvrstil
na enainštirideseto mesto. Vse tri
uvrstitve so dobre, saj se je za na-
stop na kvalifikacijah za državno
prvenstvo potegovalo kar tisoč
dvesto pionirjev in osemsto pio-
nirk iz celotne Jugoslavije, d. I.
Prvi na 15 km
V okviru priprav na nastop v
Seulu in v skladu z dogovorom s
proizvajalcem športne opreme
Adidas je Mirko Vindiš nastopil
tudi na 15-kilometrskem teku pri
Altausseeju v Avstriji. Na teku je
zmagal pred Kremplom iz Mari-
d. 1.
Izola—Aluminij 3:2
v zadnji prvenstveni nogometni tekmi v slovenski nogometni ligi
so mladinci Aluminija iz Kidričevega izgubili z vrstniki iz Izole. Tek-
ma je bila ves čas enakovredna, domačini pa so izkoristili več prilož-
nosti kot gostje. Tako so mladinci Aluminija pristali na zelo dobrem
četrtem mestu v SML, kar je za novinca v višjem rangu tekmovanja
zelo velik uspeh.
Usoda je hotela, da so mladinci iz Kidričevega odločali o tem,
kdo bo izpadel iz SML. Najprej so odpisali ekipo Šoštanja, kjer so
zmagali s 3:2, nato so doma premagali ekipo Maribora z istim izidom,
nato še v Kidričevem ekipo Ilirije s 5:0.
Uvrstili pa so se tudi v osmino pokala ZSMS. V tem tekmovanju so
v Murski Soboti premagali ekipo Mure s 3:1. V sredo pa so gostili
mladince Kovinarja iz Maribora.	Klajnšek
Tekmovanje v podvodni
orientaciji
Na startu pred potapljanjem v
hladno in motno Dravo.
(Foto: L. Cajnko.)
Po uspeli republiški regati v
jadranju na deski je v nedeljo, 5.
junija, ob spustu brodarskega
društva Ranča ob ptujskem jeze-
ru potekalo še tekmovanje pota-
pljačev v podvodni orientaciji.
Organizator tekmovanja je bil
oddelek za ljudsko obrambo SO
Ptuj v sodelovanju z občinskim
štabom za civilno zaščito ter BD
Ranča. Sodelovale so štiri ekipe
s po tremi potapljači, najbolje pa
so se odrezali domačini — člani
specialne potapljaške enote Ptuj
— pred Dravo iz Varaždina, tret-
jeuvrščenim potapljaškim dru-
štvom Maribor in četrtimi — po-
tapljači iz Gornje Radgone. Med
posamezniki je dosegel prvo me-
sto Ivan Ostojič iz Varaždina, 2.
Marjan Andrič iz Maribora, 3.,
Andrej Krajnc iz Ptuja, 4. Milan
Matijevič, prav tako Ptuj.
—om
Klub malega nogometa Vitomarci
Ker je mali nogomet edina možna organizirana
oblika športa in rekreacije v Vitomarcih (zraven
streljanja), združuje klub 38 članov in ti s svojo de-
javnostjo, ki ni le športna, temveč tudi organizaci-
ja raznih prireditev, veselic, popestrijo družabno
življenje ljudi v tem kraju. Najpomembnejši pa je
seveda zaslužek, ki ga namenjamo za financiranje
športnih objektov in stroškov tekmovanja. Tako
smo iz teh sredstev zgradili električno razsvetljavo
na igrišču, zgradili oder za prireditve in kupili av-
to, ki ga uporabljamo za prevoz na tekmovanja.
Tudi sedaj smo v največjih aktivnostih za organizi-
ranje NOČNEGA TURNIRJA, ki je tradicionalni
— šesti in ga poznajo po vsej Sloveniji in Hrvaški.
Nočni turnir v malem nogometu bo v soboto, 11. ju-
nija, ob 19. uri na nogometnem igrišču. Nagradni
fond Je 2.000.000 din. Nagrade bodo podeljene na
prireditvi NOGOMETNA NOČ, ki bo 18. junija
ob 20. uri prav tako na nogometnem igrišču, kjer
vas bodo zabavali SREBRNA KRILA, VLADO
KALEMBER s CRVENIMI KORALI in ansam-
blom Toneta KMETCA iz Ptuja. Člani kluba ma-
lega nogometa Vitomarci vas vabimo, da obe so-
boti preživite v uživanju ob igrah mojstrov malega
nogometa, lahko pa seveda pridete tudi z ekipo
(mimogrede — prijavnina je 60.000 din) in se po-
merite z drugimi; drugo soboto pa pridejo na svoj
račun tisti, ki želijo slišati Srebrna krila in Vlada
Kalemberja ter se zavrteti ob zvokih T. Kmetca.
Jedača in pijača bo po še starih veseličnih cenah.
K. M.
Prvak Drava, v ligo A Hajdoše in Markovci
V	nedeljo, 5. junija, je bilo odigrano zad-
nje kolo v vseh nogometnih ligah MNZ Ptuj.
Rezultati: liga A: Skorba—Hajdina 4:3,
Gerečja vas—Slov. vas 2:2, Drava-^Boč 2:2,
Središče—Pragersko 4:1, Aluminij—Osanka-
rica 2:3.
Liga B — zahod: Hajdoše—Apače 7:1, Zg.
Polskava—Sp. Polskava 1:4, Partizan—Tržeč
3:1, Videm-Mladinec 3:1.
V	ligi-B zahod pa je prepričljivo zmagala
ekipa iz Hajdoš. Nogometaši iz Hajdoš so
zraven prvega mesta v svoji skupini osvojili
tudi prvo mesto v tekmovanju za pokal mar-
šala Tita na območju MNZ PTUJ, potem ko
so izločili vrsto znanih ekip (Markovci, Alu-
minij, Osankarica) in potem v finalu še pre-
magali nogometaše iz Rogoznice s 3:1. Ekipo
iz Hajdoš pa krasi še ena odlika, in sicer so
zadnji dve sezoni najbolj disciplinirana eki-
pa. To dokazuje tudi pokal za športno igro.
Da je ekipa dosegla tako dobre rezultate, gre
pripisati strokovnemu delu ljudi v klubu, ki
dajejo velik poudarek strokovnemu delu od
najmanjših — pionirjev in do članov. Za
uspešno delo v klubu so v prvi vrsti zaslužni
predsednik kluba Stanko Glažar st., trener
ekipe Franc Panikvar in tehnični vodja ekipe
Slavko Burjan. Seveda pa gre zasluga tudi
vsem igralcem in drugim marljivim članom
kluba. Nogometaši iz Hajdoš si želijo le malo
večji posluh in pozornost s strani vaškega od-
bora, p^osebno sedaj, ko bodo tekmovali v
najkvalitetnejšem razredu.
I. RAZRED
1.Drava	21 16 3 2 68:18 35
2.	Stojnci 21 . 10 7 4 39:28 27
Končano
42. prvenstvo LAO
Po petih tekmovalnih dneh se je v nedeljo, 5. junija, v Mariboru
končalo 42. prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Na tekmo-
vališčih v Mariboru in bližnji okolici se je pomerilo prek 800 vojakov
in starešin, in sicer v atletiki, košarki, odbojki, plavanju, rokometu,
streljanju in vojaškem mnogoboju. V skupni razvrstitvi je zmagosla-
vni pokal ostal v rokah domačinov prvenstva — vojakov in starešin
mariborske garnizije, za katero je uspešno nastopilo tudi 12 vojakov
in 11 starešin vojašnice Dušana Kvedra Ptuj. Drugo mesto so si pri-
borili vojaki in starešine iz ljubljanske garnizije, tretje pa iz Ajdovšči-
ne.
Kot je povedal vodja udeležencev prvenstva iz ptujske vojašnice
starešina Stanislav Novak, so bili z udeležbo in organizacijo vsi zado-
voljni. Še posebej pa so veseli svojih dobrih uvrstitev, saj niso v nobe-
ni od disciplin dosegli slabšega mesta od tretjega. Vsem, ki so voja-
kom in starešinam pomagali pri pripravah na prvenstvo, se toplo'Za-
hvaljujejo.	_OM
Večina udeležencev armadnega prvenstva iz vojašnice Dušana Kvedra.
Vseh nismo uspeli zbrati zaradi vojaških obveznosti. (Foto: M. Ozmec.)
Prvenstvo veteranov
TVD Partizan Videm pri Ptuju in komisija za množičnost pri
ZTKO Ptuj organizirata prvenstvo veteranov občine Ptuj v malem no-
gometu. Navedeno prvenstvo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer
spomladanskega in jesenskega, v njem pa lahko nastopajo le igralci,
rojeni leta 1955 oziroma starejši. V letošnjem prvenstvu sodelujejo
ekipe Ptuj, Turnišče, Kungota, Kidričevo, Ivan Spolenak, čevljarstvo
Miloš, Hajdina in Videm.
Do sedaj so se srečanja v prvih kolih odvijala na rokometnem
igrišču na stadionu Drave v Ptuju, 5. kolo — pa tudi vsa ostala — pa
bodo na igrišču v športnem parku Hajdina.
Razpored 5. kola, ki bo v petek, 10. junija, je: ob 18.00 uri HAJ-
DINA-PTUJ, ob 19.00 IVAN SPOLENAK-CEVUARSTVO MI-
LOŠ, ob 20.00 VIDEM—KIDRIČEVO in ob 21.00 KUNGOTA-
TURNlSČE.
Prvenstvo je ena stalnih športno-rekreativnih aktivnosti. ZTKO
si je v letnem programu zadala kot cilj pritegniti čimveč rekreativcev
in delovnih ljudi k organizirani športni rekreaciji.
Torej Ptujčani in krajani Hajdine, pridite v večernih urah vsak
petek v športni park Hajdina ter si oglejte zanimiva srečanja vetera-
nov v malem nogometu.	^B
Hedvika najboljša v državi
Na državnem prvenstvu v atletskih mnogobojih je minuli konec
tedna v Beogradu Hedvika Korošak nastopila v sedmeroboju. Med
starejšimi mladinkami je bila najboljša, dosegla pa je 4776 točk. Dru-
ga je bila Rističeva iz Proleterja in tretja Vukovičeva iz Slobode Ča-
čak.	d. 1.
Bazen bodo odprli prvega julija
v torek, 7. junija, se je ormoški bazen spremenil v gradbišče. Po
načrtih naj bi ga sanirali do prvega julija. Do takrat naj bi končali
gradbena in montažna dela. Ta jih bodo veljala 150 milijonov dinar-
jev; denar so zagotovili v komunalni skupnosti. Gradbena dela so
zaupali Komunalnemu podjetju, montažna pa mariborskemu Cevo-
vodu.
Sanacijo ormoškega bazena bodo končali v prihodnjem letu, ko
nameravajo poskrbeti še za elektriko in filtre.
Za enkratno kopanje bo letos treba plačati 2500 dinarjev, otroci
tisoč dinarjev manj. Odrasli bodo za sezonsko karto plačali petdeset
tisoč, otroci trideset tisoč dinarjev.	MG
Tamar—Vršič—Mojstrovka
Planinsko društvo Ptuj organizira 18. in 19. junija planinski izlet
na Vršič. Namenjen je udeležencem planinske šole in velja za končni
izlet letošnje planinske šole. Pridružijo pa se lahko tudi drugi ljubite-
lji planin.
Odhod iz Ptuja bo 18. junija ob 6. uri izpred ptujske pošte.
Cena izleta: 14.000 za prevoz po osebi, od 3.500 do 7.500 dinar-
jev za prenočišče. Potrebna je visokogorska planinska oprema; hrana
iz nahrbtnika ...
Vodje izleta sta Franci Petrovič in Drago Ačimovič.
Prijave sprejemajo v društveni pisarni v petek in torek od 16. do
18. ure.	d. 1.
Ob 125-letnici Rdečega križa ter ob dnevu civilne zaščite Ju-
goslavije 20. juniju so občinska organizacija Rdečega križa, ob-
činska gasilska zveza, upravni organ za ljudsko obrambo in ob-
činski štab za civilno zaščito razpisali preverjanje usposobljenosti
enot prve medicinske pomoči ter gasilskih enot civilne zaščite.
Preverjanje bo v soboto, 11. junija, ob 8.00 uri na stadionu
NK Drava.
Namen preverjanja je utrjevati znanje za preprečevanje ne-
sreč ter zagotoviti kvalitetno pomoč sebi in drugim, s pridobiva-
njem znanja krepiti obrambno moč naše skupnosti, obnavljati
teoretično in praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati nji-
hovo trajno usposobljenost, razvijati izurjenost za usklajeno delo,
med občani — pripadniki civilne zaščite — pa razvijati zanimanje
za prvo pomoč, gašenje požarov ter dejavnosti Rdečega križa,
gasilskih društev in civilne zaščite v celoti.
V preverjanju sodelujejo ekipe za prvo medicinsko pomoč in
enote za gašenje požarov iz krajevnih skupnosti, delovnih in dru-
gih organizacij ter ekipe iz občinskih enot civilne zaščite. Združe-
no bo s priložnostno proslavo ob dnevu civilne zaščite Jugoslavi-
je, zdravstveni center Ptuj-Ormož pa bo predstavil opremo zdrav-
stva za delo v vojni ter za delo na terenu v primeru hujših narav-
nih nesreč.
Dek>vne ljudi in občane Ptuja vabimo, da si ogledajo preverja-
nje usposobljenosti navedenih enot civilne zaščite.
8 - ZA RAZVEDRILO
9. junij 1988 - tednik
tednik - 9- ^988
OGLASI IN OBJAVE - 9
Pari med zabavnimi igrami. Te so bile »uglašene« na poznavanje bodo-
čih zakoncev. Pari so točke dobili iz petih iger.
Trg mladinskih delovnih brigad je bil letos že drugič prireditveni pro-
stor. Škoda le, da je zmanjkalo prostora za vse ...
(Foto: M. Ozmec)
V SOBOTO IZBRALI PTUJSKI PAR '88
24. junija se bosta poročila Manica in Milan
Na Trgu mladinskih delovnih brigad se je v
soboto zbralo okrog dva tisoč ljudi; že po tra-
diciji jih je bila večina brez vstopnic — prodali
so jih le šeststo • Program izbire para je bil v
osnovi sicer dobro pripravljen, na trenutke pa
se je pokazalo, da je bil improviziran • Prire-
ditev bo v bodoče tradicionalna.
Turistično-zabavna prireditev, na kateri so
v soboto izbrali par za kmečko gostijo, je or-
ganiziral Haloški biser. Pri realizaciji sta po-
magala tudi Občinska turistična zveza Ptuj in
Zavod Radio-Tednik. Ti so že v aprilu odlo-
čili, da se bodo z izbiro para za kmečko gosti-
jo vključili v program Ohceti v Ljubljani. Na
razpis v Tedniku so se prijavili štirjo^mladi
pari. Trije so vztrajali do konca in nastopili
na sobotni prireditvi. Darinka Perhač z De-
strnika in Štefan Pesek iz Prepolj se zaradi
bolezni sobotne prireditve nista udeležila.
Dokončno odločitev o ptujskem paru '88
naj bi prinesle sobotne 'žabavne igre. Pari pa
so si že pred tem zagotovili bolj ali manj
uspešen start glede na število poslanih gla-
sovnic. Za Manco in Milana je v Tednik pri-
spelo 961 glasovnic, za drugi par 456 in tret-
jega 637. Igre je za pare pripravil Mito Tre-
falt. Le-ti so bili v igrah skoraj izenačeni. Ne-
kaj več točk sta zbrala le Viktorija Skok in
Zlatko Kolarič. Z 32 točkami sta se uvrstila
na drugo mesto. Tretji par — Hermina Čer-
ček in Milan Šegula — sta imela 28,5 točk.
Zmagovalni par Manica Copak iz Stanošine
in Milan Vinko iz Dežnega pa je dosegel 33,5
točk.
Ptujski par '88 je za zmago prejel nekaj ze-
lo lepih nagrad, med njimi je tudi sedemdne-
vno bivanje v hotelu Lanterna v Poreču.
Na račun so v soboto prišli tudi bralci Ted-
nika in obiskovalci prireditve. Žreb je med-
nje razdelil nekaj zelo lepih nagrad temeljnih
organizacij Kmetijskega kombinata in Tedni-
ka. Za veselo razpoloženje je igral ansambel
Preporod, z zakonskimi izkušnjami sta razve-
selila Prleška Francika in Janez Košnik iz
Košnikove gostilne, Anton in Dušan Junger
pa sta vižala v imenu domačih godcev.
Bralci Tednika so pravilno izpolnili 2119
glasovnic. Žreb se je takole odločil: vstopni-
co za Igranje namiznega tenisa v ptujskih to-
plicah je prejela Jožica Selinšek iz Ptuja, za
savno Rajko Vaupotič iz Felbacha v ZR
Nemčiji, abonentsko vstopnico za toplice
Ivan Vamberger, Libanja 51, pošta Ivanjkov-
ci, 20 kilogramov močnih krmil Anka Hren-
ko iz Nove vasi pri Ptuju, enako nagrado je
prejela tudi Marija Kozel iz Majšperka; kar-
ton vina sta prejela Branka Zemljič iz Nove
vasi in Ivan Zajšek iz Stanošine, enoletno na-
ročnino za Tednik Ana Zajšek iz Stanošine,
bon za gostinske storitve v hotelu Poetovio
Bojan Žolger iz Majšperka, glavno nagrado
— sedemdnevno bivanje v hotelu Lanterna v
Poreču — pa Herman Cerček iz Štukov 30. V
boben sreče so v soboto šle tudi vstopnice
oziroma njihovi kuponi. Izžrebali so jih
osem.
Manica Copak in Milan Vinko sta po kon-
čani prireditvi presrečna izjavila: »Zmage
nisva pričakovala. Vedela sva, da imava veli-
ko glasov, toliko pa jih kljub temu nisva pri-
čakovala . ..«
MG
Preskusna proizvodnja na vodoravnem vrtalnem stroju poteka pod nad-
zorstvom češkega tehnologa.
V
Dolanah
dela
novi
stroj
Branko Polanec.
(Foto: M. Ozmec.)
Tretjega junija je bil v obratu
DO Olga Meglič v Dolanah sicer
običajen delovni dan, kljub temu
pa slovesen. Pričeli so preskusno
proizvodnjo na vodoravnem vr-
talnem stroju češke proizvodnje,
težkem 42 ton. Gre za prvi tak
stroj v ptujski občini.
Na preskusno proizvodnjo so
se pripravljali dobro leto, monta-
ža stroja pa je trajala dober me-
sec in pol. Vodoravni vrtalni
stroj, za katerega so plačali 420
milijonov dinarjev, bo pomemb-
no vplival na bodočo proizvod-
njo. Omogočil bo kakovostnejšo
proizvodnjo in obdelavo.
Branko Polanec, tehnolog
CNC, ki se največ ukvarja z no-
vim strojem, je povedal, da ga
bodo po uspešnem preizkusu
vključili v redno proizvodnjo.
MG
Zapomnite
si ta
znak...
MORDA VAM BO SPREME-
NIL ŽIVLJENJE
Ta stavek gledalci RTV Ljub-
ljana slišijo skoraj vsak večer
prek televizijskih sprejemnikov.
Morda se ob stavku in prikaza-
nem videoznaku oziroma simbo-
lu marsikateri Ptujčan vpraša,
kaj to pomeni, kakšna reklama je
zdaj to, kakšen novi proizvod bo
prišel na tržišče in podobno.
Vendar bi ob tem povedal, da re-
klama ni za kakšen proizvod, ka-
terega bi uporabljali v našem
preobremenjenem življenju. Če
pa se v geslo SONCE—VODA—
ZRAK-SVOBODA vživimo ne-
koliko bolj, bi lahko rekli, da gre
za nekakšen proizvod oziroma
»proizvodni program« za naše
telo in počutje.
Pa se vrnimo k samemu znaku
in geslu. Na začetku je potrebno
poudariti, da sta znak (vidite ga
lahko kot skico) in geslo, napisa-
no v njem, propagandni projekt
pod naslovom Razgibajmo živ-
ljenje. S tem je bil končan posto-
pek sprejemanja projekta propa-
gande pri TKS in ZTKO Slove-
nije, ki bo za področje športne
rekreacije v prihodnjih letih iz-
rednega pomena, ker bo vplival
na povečanje množičnosti v
športni rekreaciji. V Sloveniji
smo pred leti že razvijali podo-
ben program TRI M v več obli-
kah in z njim smo precej poveča-
li zanimanje za rekreacijo v nara-
vi.
Seveda pa se v enem članku
pomen te široko zastavljene akci-
je v športni kulturi ne da pred-
staviti. Prav tako pa se v to akci-
jo oziroma propagandni projekt
vključuje tudi ZTKO Ptuj z dve-
ma komisijama, in sicer za šolski
šport ter za množičnost. V na-
slednji številki Tednika bomo
predvsem poudarili pomen
športne rekreacije ter v celoti
predstavili projekt RAZGIBAJ-
MO ŽIVLJENJE. Pri tem pa pri
ZTKO Ptuj upamo, da bo naletel
na odprta ušesa med vami, kraja-
ni in občani Ptuja, kajti s tem vas
želimo vzpodbuditi, da tudi sami
storite nekaj dobrega za svoje te-
lo in življenje. Morda pa vam bo
ta znak res spremenil življenje.
ZB
PADEC V SMRT
V Krčevini pri Vurbergu je v
soboto, 4. junija, pozno popold-
ne 67-letna Marija Kotnik imela
opravke na gospodarskem po-
slopju, kjer je pripravljala pro-
stor za spravilo sena. Iz neznane-
ga vzroka (trenutna omotica ali
nepazljivost) je omahnila skozi
odprtino in padla tri metre glo-
boko, kjer je obležala nezave-
stna. Takoj so jo odpeljali v ptuj-
sko bolnišnico; tam so ugotovili,
da je že mrtva, saj si je pri padcu
zlomila tilnik.
UMRL V BOLNIŠNICI
Pri motelu Podlehnik je na
magistralni cesti v nedeljo zvečer
prišlo do trčenja dveh osebnih
avtomobilov s tujo registracijo.
Turški državljan Muharem Ko-
daman je začel prehitevati oseb-
ni avto, ki ga je vozil Norbert
Korff iz Stuttgarta v ZRN. Prav
takrat je Korff zavil v levo, na
parkirni prostor motela, turški
avto pa je trčil vanj. Voznik
Korff je bil hudo poškodovan,
prav tako njegova sopotnica He-
lena Motzer. Takoj so ju prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico, kjer je
Korff zaradi poškodb umrl.
OTROK ZANETIL SLAMO
Konec prejšnjega tedna je bilo
na območju severovzhodne Slo-
venije več požarov in večino so
zanetili otroci v igri z vžigalica-
mi. Taki primeri so bili v Miklav-
žu na Dravskem polju, na bistri-
škem Pohorju, pri Murski Soboti
in v Čermožišah v KS Žetale. Pri
Antonu Korezu, Cermožiše 81
(bralcem je domačija znana, saj
jo je pred dvema letoma porušil
snežni plaz) je v soboto, 4. junija,
okoli pol dveh popoldne nastal
požar na gospodarskem poslop-
ju. Zgorelo je leseno ostrešje in
stropi, okoli 7 ton sena, krožna
žaga z elektromotorjem, motorna
žaga in nekaj drugega orodja. Po
približni oceni znaša gmotna
škoda čez 10 milijonov dinarjev.
Gasilci iz Žetal so iz hleva rešili
živino in požar omejili. Ugotovili
so, da je požar nastal zato, ker se
je otrok igral z vžigalicami in pri
tem zanetil slamo.
FF
Predsednik gasilskega društva Ptuj Stjepan Čanačič je zaradi šir.
jenja neresničnih vesti in govoric o požaru, ki je v soboto, 21. maja
načel stanovanjsko hišo v Krambergerjevi ulici 7 — pri Marinovih -J
v Ptuju, sklical v sredo, 1. junija, strokovni posvet, na katerem so
opravili natančno analizo požara.
Ugotovljeno je bilo, da so bili gasilci iz Ptuja zelo učinkoviti ne
glede na to, da je bil Ptuj v času izbruha požara brez električne ener-
gije in so morali gasilce alarmirati prek telefona. Prvi gasilski voz GD
Ptuj je prispel na kraj požara v 2 ali 3 minutah, drugi v petih in tretji v
desetih minutah. Z učinkovito akcijo so požar v nekaj minutah poga-
sili.
Stjepan Čanačič je demantiral vesti iz časopisov, v katerih je o
tem požaru pisalo, da je 21-letni Iztok Mlakar v požaru zgorel. Opo-
zoril je, da je bil vzrok smrti zadušitev, res pa je, da je mladenič dobil
v požaru lažje opekline.
-OM
osebna kronika
RODILE SO:
Hermina Cafuta, Ul. Žetalske-
ga Jožeta 8 — Suzano; Evelina
Majerič, Potrčeva 61 — deklico;
Marija Vnuk, Nova vas pri Ptuju
23 — dečka; Majda Zmazek, Bu-
kovci 87/a — Sandro; Silva Pu-
har. Trg MDB 4 — Jasno; Jožica
Šeruga, Mestni Vrh 89 — dečka;
Sahbaz Bajrič, Ormoška 9 — Ja-
smina; Ana Bec, Sakušak 24 —
deklico; Štefka Pernek, Sedlašek
77 — dečka; Ana Sok, Cvetkovci
8 — Dominiko; Silva Kovačec,
Lešnički Vrh l/a — dečka; Jože-
fa Lenart, Videm 4/a — dečka;
Matilda Kolar, Doklece 3 — de-
klico; Zdenka Vršič, Zagojiči
10/a — deklico; Kumrije Brojaj,
Kajuhova 1 — Valentino; Mi-
haela Jeza, Kamnik, Podlom 7
—	deklico; Štefanija Niedorfer,
Litmerk 4 — dečka; Emica Cest-
nik, Zg. Hajdina 98 — Tino; Kri-
stina Intihar, Dolena 7 — dečka;
Dragica Majcen, Bratislavci 44
—	deklico; Helena Majhen, M.
Brebrovnik 57 — deklico.
POROKE:
Franc Kristovič, Brstje 8, in
Matilda Plavčak, Brstje 8; Zlat-
ko Brec, Nova vas pri Markov-
cih 96/a, in Darinka Cvilak, No-
va vas pri Markovcih 14/b; Bo-
jan Granda, Paradiž 29, in Mari-
ja Mintas, Zlagonje 54; Franc
Drevenšek, Maribor, Kamniška
2, in Angelca Krajnc, Maribor,
Kamniška 2; Bojan Tofant,
Krempljeva 6, in Karmen Ivar-
tnik, Potrčeva 50/a.
UMRLI SO:
Alojzija Rajšp, Vintarovci 14,
roj. 1921, umrla 26. maja 1988;
Ivana Grabar, Kicar 108, roj.
1901, umrla 31. maja 1988; Mar-
jan Požar, Gruškovec 12, roj.
1957, umrl 27. maja 1988; Jožef
Knez, Potrčeva 42, roj. 1903,
umrl 1. junija 1988; Alojzij Bu-
košek, Koritno 10, roj. 1905,
umrl 2. junija 1988.
[TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
ln>lcova 5, poštni predal 90.
Jreja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.