KAKO SMO OBRANILI SLOVENIJO
Velika dvorana Kulturnega doma
Španski borci je bila spet
prizorišče zanimive javne tribune,
ki jo je tokrat pripravila Mlada
iniciativa pri Slovenski demokratični zvezi in je imela
naslov Kako smo obranili
Slovenijo. V živahnem pogovoru
so trije slovenski ministri Igor
Bavčar, Janez Janša in Jelko
Kacin s pomočjo voditeljice
Ljerke Bizilj razkrivali ozadje
desetdnevne vojne za Slovenijo.
Igor Bavčar je poudaril, da uspešna obramba ni bila samo delo notranjega in obrambnega ministrstva, leritori-alne obrambe in sposobnega aparata za informiranje, ampak tudi prizadev-nosti civilne zaščite in reševalcev ter vseh tistih Ijudi, ki so skrbeli. da naša
vojska ni imela preglavic v zaledju. Po njegovem mnenju je spopad z JA od-ločila izjemna motivacija in visoka morala ljudi. Že pred letom dni so začeli oblikovati obrambni koncept. ki je temeljil na sodelovanju sloven-ske policije in teritorialne obrambe, najprej skozi ustanavljanje mobilne enote narodnc zaščite. nato pa z obli-kovanjem teritorialne obrambe in po-sebnih enot policije ob ustrezni koor-dinaciji. Pri učinkovitosti obrambe so odločilno vlogo odigrale iznajdljivost, prožnost in pragmatičnost. Ob usod-nih odločitvah je odgovornim ljudem vlivalo pogum in odločnost spozna-nje, da so vsi naši ljudje in politične stranke soglasno podprle odpor proti napadalcu.
Obrambni minister Janez Janša je opozoril. da je vojna bolj stvar morale kot  pa orožja  in  tehnike.  Začetek
vojne sega po njegovem v čas. ko so se začeli sprejemati pomembni doku-menti. ki so utrjevali proces osamo-svajanja Slovenije. Prvi tak pomem-ben dokument je bil sprejet lani na 2. kongresu Slovenske demokratične zveze. To je bila resolucija o suvere-nosti, ki so jo predlagali koalictji De-mos in Republiški skupščini, pa jo je le-ta sprejela 2. julija lani. Od takrat. ko so se najvišji zakonodajni organi odločili. da bo Slovenija postala suve-rena država so ustrezne dejavnosti za-čele potekati pospešeno. Tako se je namreč začel boj za naše nabornike. V luči odločitve za plebiscit so v repu-bliški skupščini sprejemali obrambno zakonodajo ob takšni polarizaciji strank, kot jo doživljamo danes ob sprejemanju Iastninskih zakonov. Če-prav je zakonodaja s tega področja nad civilizacijsko ravnijo Evrope, ji je celotna opozicija nasprotovala. Zanjo so bila sporna minimalna sredstva za TO in ne proračun za JA. Od takrat so stekle tudi operativne priprave za zavarovanje osamosvojitvene poti. čeprav še letošnjega maja skoraj nihče ni verjel v možnost vojaške interven-cije. Ključnega pomena so bile za pri-prave na odpor sprotne in natančne
informacije o namenih armade. Po Janšinem prepričanju smo zaradi pre-cenjevanja nasprotnika marsikaj po nepotrebnem zapravili. Te dni pa se tankovske ovire selijo iz mestnih sre-dišč na vpadnice in južno mejo s Hr-vaško, tako da so naše obrambne sile prvič v zgodovini pred nalogo, da bra-nijo državo v klasičnem smislu.
Miriister za informiranje Jelko Ka-cin je ovrgel mnenje, da je bila vojna dobljena v medijih. Svojo trditev je
podkrepil s primerjavo s Hrvaško: če na vojskovališču in v politiki ni uspe-hov, potem se tudi na tiskovnih kon-ferencah ne da delati čudežev. Med vojno se je vse vodilo iz enega mesta.
Slovenija je tako dokazala. da so učinkovita družba in država ter demo-kratičen sistem, gledano z vojaškega vidika, izredno učinkovit obrambni sistem.
Marjan Kovačevič-Beltram