Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, 25č per copy. Advert.: 1 line 1 column x 1" $1.40 slovenska FOR AFREE SLOVENIA lil V? // . / Odpri M / "7 NlfED srce, odpri roke . . . Letnik VIII Volume VIII TORONTO, 1 OKTOBER 1957 ŠTEVILKA 10. — NIJMBER 10. 29. OKTOBER Spomin na 29. oktober 1918, ko so se pretrgale stoletne verige nemškega suženjstva in ko smo bili vsai za kratko dobo združeni vsi Slovenci razen onih v Slovenski Krajini v lastni državi z lastno vlado, nam bodi vedno pred cčmi kot cilj, ki si ga mora slovenski narod v vsej polnosti še izvojevati: ZEDINJENJE VSEH SLOVENCEV V LASTNI DRŽAVI! Zakaj smo izgubili v Koroško? V knjigi "Feuerbrand in Kaernten" (Požar na Koroškem) piše dr. Steinacher: "Obrniti se moramo na Slovence (namreč pri plebiscitni propagandi). Kaj naj jim rečemo? Naš denar (t.j. avstrijski po prvi svetovni vojni) pada v tečaju. Postali smo revna dežela. Zgubili smo vojno. Proti materializmu se moramo sklicevati na domovinsko čustvo. Kazali bomo na nemško-slovensko skupno usodo v preteklosti, ki naj ostane tudi v bodočnosti. Koroška je gospodarska in kulturna enota. Petdesettisoč Slovenecev proti triindvajsettisoč Nemcem" (to so bile številke ljudskega štetja iz 1. 1910; šteli niso. narodnosti. ninr>-eč nn občevalnem jeziku in je vsak Sloneče lahko prijavil kot občevalni jezik nemščino. Nobenega dvoma ni, da med onimi 23.000 Nemci ni bilo niti 5.000 pravih Nemcev!). Eno je gotovo: kdor je bil zaveden Slovenec, je glasoval za slovansko državo — kot so vsi Nemci in nemčurji glasovali za nemško Avstrijo. V času narodnih taborov (okrog 1. 1870) so bili na Koroškem trije taki tabori: v Podjuni, v bližini Grabštanja pri Celovcu in ob Vrbskem jezeru. NA VSEH TEH TREH TABORIH JE BILO LJUDSTVO SOGLASNO ZA ZEDINJE-NO SLOVENIJO. To je bil nepokvarjen glas narave. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči! To je bil plebiscit, predno je nemška šola pokvarila naš narod na Koroškem. In izid tega plebiscita je bil: HOČEMO ZEDINJENO SLOVENIJO! Zakaj niso tedaj poslušali našega naroda na Koroškem,! Potem pa je prišla nemška šola. Ta je 50 let kvarila naš narod na Koroškem. Vzgajala je naše slovenske otroke za Nemce. Učila jih je: "slovensko je grdo, nemško je ■nobel". Nikdar ni slovenskim otrokom povedala, da so Slovenci. Veljalo je: "v drugem razredu ne ismem več slišati-slovenske besede". Slovenščina je bila samo pomožno sredstvo za prvi čas, ko je otrok začel hoditi v šolo in še sploh nič ni znal nemško. iHAJIMIffiSTIO-KMOR JE BILO verno govori in piše o "mihajlo-vičevstvu", o "Mihaljlovičevih četnikih", o "edinicah jugoslovanske vojske v domovini pod V članku "Mihailovičevstvo-kakor je", omjavljenem v našem listu 30. aprila 1.1., smo obljubili, da se bomo ob priliki pomenili še o mihajlovičevstvu, kakor je bilo. Objubo z objavo naslednjega članka izpolnjujemo. Članek ie sicer nekoliko dališi, zdi se nam pa n3Č?!no važen in obenem zanimiv, saj opisuje nekatere dogodke, ki so širši slovenski javnosti povsem neznani, zato ga objavljamo vsega v eni številki. Sotrudnike, katerih prispevke smo morali vsied tega odložiti na pozneje, prosimo da nam to oproste. — Pisec članka še želi pripomniti, da kljub podobnosti njegovega imena z nekaterimi tu nava-janimi imeni nima nikakih zaslug oz. ni imel nikakega vpliva na vrhovnim poveljstvom generala in potek opisovanih dogodkov; pač pa more biti ta okolnost bralcu vojnega ministra Draže Mihaljlo-jamstvo, da je o dogodkih dobro poučer. Op. ur. viča za borbo proti okupatarju.. kot da to niso prazne besede, ampak da je v Sloveniji res kdaj nezakonito obstojalo kaj takega, kar bi pameten in pošsten človek mogel imenovati "vojska" ali vsaj "četa". Govore in pišejo, kot da je bil okupirani slovenski naroa tako mogočen, da je poleg domobranstva, ki je narastlo v vojsko okrog 18.000 mož in se je borilo proti komunizmu, premogel še drugo "vojsko", ki naj bi se istočasno borila proti okupatorju. Na nekem pomlajevalnem sestanku SLS v Buenos Airesu pred leti (menda je bilo to 1.1954) so v novi program postavili celo točko, da bos slovenski narod, kadar mu oni zavladajo, moral povrniti škodo tistim, ki so se borili proti okupatorju, t.j. partizanom KPS in četnikom. "Borbo proti okupatorju"j e v teh krogih po 15 letih komunistične revolucije vsekakor še vedno zelo v čislih, ker 1 Obletnica kronanja Brezijanske Marije Po poročilih iz domovine je bila 1 septembra velika slovesnost na V uradnih slovenskih krogih — 'Brezjah, kjer so praznovali 50 če ima nepriznan narod sploh še letnico kronanja Marije Pomagaj, kaj uradnega na sebi — se še 31. avgusta zvečer je imel slavnostno pridigo mariborski škof dr. Držečnik, v nedeljo pa ljubljanski pomožni škof dr. Vovk. Slovesnosti se je udeležilo okrog 20.000 vernikov. Porociio o sestanku odbornikov in v delegatov Slovenskega državnega gibanja V dneh od 30. avgusta do 2. septembra so se v Clevelandu sestali izvoljeni glavni odborniki in delegati Slovenskega državnega gibanja iz Združenih držav in Kanade, da skupno premotrijo vprašanja v zvezi z nameni, razvojem in nalogami gibanja. Sestanek je ponovno potrdil značaj Slovenskega državnega gibanja kot delovne skupnosti ljudi slovenskega porekla v svobodnem svetu z nalogo pomagati domovini Slovencev do svobodnega življenja v demokratični republiki Sloveniji. Kot tako se Slovensko državno gibanje bistveno razlikuje od emigrantskih odborov ali organizacij, ki opravičujejo svoj obstoj in delokrog na osnovi zatrievanih predvojnim ali medvonih političnih opredelitev v Sloveniji. Sertanek je preučeval razvoi dogodkov, ki zadevajo Slovenijo, posebno še pomembna nova previranja v komunističnem svetu ter hitrejši tek združevanja v zahodni Evropi. V luči teh razgovorov ie sestanek ugotovil potrebo, da se delo Slovenskega državnega biganja pospeši in razširi' s sodelo-~onie.ii uieti, so «iu|ni Doprinesti' ceiez k asvopojenju Slovenije od komunizma in k vpostavitvi njene resnične državnosti. V skladu z izidom volitev, ki so se vršile med pripadniki Slovenskega državnega gibanja v svobodnem svetu, je sestanek uvedel naslednji Glavni odbor. DR. CIRIL ŽEBOT, PITTSBURGH, PENNSYLVANIA DR. MATE RESMAN, CLEVELAND, OHIO JOŽE ŠPINDLER, CLEVELAND, OHIO DR. LUDVIK LESKOVAR, CHICAGO, ILLINOIS MIRO KREK. M.A., CHICAGO, ILLINOIS DR. JOŽE GORŠIČ, MILVVAUKEE, WISCONSIN Prijave in druga obvestila Slovenskemu državnemu gibanju se lahko pošljejo na naslov: Dr. Mate Resman, 1089 E. 68 Street, Cleveland 3, Ohio, U.S.A. ali pa: SLOVENSKA DRŽAVA, 646 Euclid Avenue, Toronto, Ontario, Canada. V Clevelandu, 2. septembra 1957. oni pričakovani trenutek, ko bi prišle zavezniške čete v bližino" (stri 16),k ajti, oni "so se vedno smatrali kot zvežte Jugoslovane, ki bodo udarili po okupatorju, kadar pridejo zavezniki v bližino" (str. 90), t.j. niti namena niso imeli, boriti se proti okupatorju, dokler je ta še močen in bi bila borba proti njemu še potrebna, ampak so kanili samo nekoliko mahniti po njem za konec, ko že osblabljen beži pred bližajočimi se zavezniki — to pa se pravi poniglavo prežati na odlikovanja in plačilo borbe, v čemer pa ni nič moralno vrednega ali za narod zaslužnega, naj se posreči ali ne. Ker pa VSAKO TAKO POV-DARJANJE "BORBE PROTI OKUPATORJU" še po 15 letih DAJE SVOJ "PRAV" TISTIM, KI SO JO UKAZALI, t.j. krajevnim in mednarodnim komunistom, KER ZLASTI MEČE MADEŽ This is Siciveitia nepoučene tako r;>di za nos vlečejo ] IZDAJSTVA NA VEČINO NARO-z njo. DA, ki se'ji ni pridružila ZLASTI PA NA VSEH 18.000 DOMO- Slovenian girls in national costume PLEBISCIT 10. OKTOBRA 1920 JE ODLOČILA NEMŠKA ŠOLA, SOLA — PONEMČEVALNICA. Brez te šole ne bi bil plebiscit nikdar ne izpadel kakor je! Tudi v Prekmurju so hoteli nekateri izvesti plebiscit po prvi svetovni vojni. Dobro jim je odgovoril neki narodno zaveden slovenski učitelj: "Da, hočemo plebiscit, a šele čez 50 let! Zdaj so Ogri slovenskim otrokom v šoli dopovedovali, da niso Slovenci, marveč Vendi ali pa celo Madžari; zdaj pa moramo imeti čas, da otrokom povemo, da niso ne Vendi, ne Madžari, marveč Slovenci!" Enak je bil položaj na Koroškem. Zasužnjeni narod bi bil potreboval kakih 50 let časa, šele potem bi se bil mogel izglasovati pravičen plebiscit. Sicer še nihče v vseh teh 15 letih ni omenil niti. ene majhne prasKice, ki bi bila količkaj "borbi z okupatorjem" podobna — niti toliko ne kot izzivanja partizanov, ki tudi niso bila nikaka "borba", ampak so imela samo namen priklicati maščevanje okupatorja nad narod (ki jim je kaj rad ustregel). Dekan škrbec v svoji knjigi "Krivda rdeče fronte" (iz 1. 1954) z izjavami prič dokazuje, da se je pod imenom Mihajlovičevih četnikov samo "tajno pripravljala organizacija za borbo proti okupatorju za Kar se je zgodilo na Koroškem, to ni bilo pravično! Najprej ubiti v narodu narodno zavest, potem pa mu veleti: zdaj pa glasuj, ali si za narodno državo ali ne! čuditi se moramo, da je bilo kljub 50 letnemu načrtnemu ponemče-vanju šole oddanih 10. oktobra 1920 še toliko glasov za slovansko državo. Plebiscit 10. oktobra 1920 je izpadel takole: Za Avstrijo je glasovalo 22.025 oseb ali 59.04%, za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo- vilke, druga odstotke): Sele nad Borovljami 511—97%, Blato pri Pliberku 650—85%, Slovenji Plajberk nad Borovljami 276— 79.5%, Bilčovs nad Rožem 331— 79.4%, Bela pri Železni Kapi 1.029 —78%, Žvabek pri Pliberku 183— 75%, Zg. Vesca pri Bilčovsu 139— 69%, Svetnaves v Rožu 321—66%, Bistrica v Podjuni 653—65%, Loče pri Baškem jezeru 410—64%, Le denice pri Baškem jezeru 327— 58%, Libeliče pri Labudu 387— 57%, Logaves pri Vrbskem jezeru vencev pa 15.279 oseb ali 40.96%. ,344—57%, Bistrica v .Rožu 500— Južno od Drave je glasovalo za 55%, Libuče pri Pliberku 348— SHs 10.405 glasov, za Avstrijo pa ,55%, Št. Jakob v Rožu 968—54%, 10.013. Južno od Drave je torej Globasnica v Podjuni 366—54%, glasovalo za SHS 392 oseb več kot Radiše nad Grabštanjem 188—51%. za Avstrijo, severno od Drave pa1 Severno od Drave je glasovala je glasovalo za SHS 4.874 oseb, za' večina za SHS v štirih občinah: Avstrijo 12.012. V 18 občinah Je Bilčovs, Logaves, Radiše in Zgorna večina glasovala za SHS (prva Vesca. številka pomeni absolutne šte-1 K. S. Delegati Slovenskega državnega gibanja iz USA in Kanade zbrani na sestanku od 31. augusta do 2. septembra v Clevelandu, Ohio, U.S.A., kjer so razpravljali o slovenskih problemih. Foto: V.M., Toronto BRANCEV OD KATERIH JIH JE OKROG 12.000 V GROZNEM TRPLJENJU PADLO V ENEM MAHU, vsi z obtožbo in obsodbo da so v dobi zatrjevane borbe proti okupatorju celo sodelovali z okupatorjem v borbi proti osvobodi-tlejem, t.j. borili se prav na nasprotni strani, JE TREBA TO LAZ, PRETVARO IN PONAREDBO o od komunizma ukazani borbi proti okupatorju RAZKRINKATI IN ODPRAVITI S SVETA, OBENEM PA POKAZATI, DA JE IMEL SLOVENSKI NAROD V DOBI IZ TUJINE UKAZANE IN IZ TUJINE PRINESENE KO- "Undoubtedly, what helps greatly to make the Slovene townships so warmly impressive is the intense culture of their inhabitants. Whenever one penetrates, shops, restaurants, private dwellings, one comes upon the trace of books and the mellow unhurried discussion of what is written in them. This differentiates Slovenia from adjoining countries and from the otlher Yugoslav republies. It ic :r.dcc.J a \vcrld of its cwn.....Jn Slovevisro&e- finds the most westerly cultivation of the shepherd farmer's winter art of painting on glass. Perhaps the long winters have contributed to this though certainly they are not the sole cause. The day will come when these genuine primitive gems of painting will be much sought after" . . ." From: "Yugoslav Life and Landscape, by Alec Brown, Elek Books Ltd., 1954, London and New York pa še bolj goreče, ampak jih "nihše ni varal s praznibi besedami" (Ef 5,6), ker so mislili z lastno glavo in so videli, da po tej poti kmalj pridemo v brezdno, iz katerega ni izhoda. V prijazni, pa malo znani vasici MUNISTIČNE REVOLUCIJE SA- Lahovče- ki leži ob' 'veliki cesCi" 'nekako sredi poti med Kamnikom in Kranjem, je "to reč" skupaj MO ENO BORBO: BORBO PROTI KOMUNIZMU z vsemi strašnimi posledicami in da je bil v tej dobi vsak posameznik za slovenstvo samo toliko važen in pomemben kolikor se je te borbe z ozirom na svoj stan, starost, zdrahe, socialni in gmotni položaj udeleževal. KDOR SI PA Z DELEŽEM NA TEJ BORBI NI PRIDOBIL VAŽNOSTI IN POMENA, SI GA TUDI Z NJE OMALOVAŽEVANJEM, ZAMOLČEVANJEM ALI PREZI-RANJEM NJE ŽRTEV NE BO. Kaj je bilo prav za prav mi-hajlovičevstvo in kaj domobranstvo in kaj je eno in drugo pomenilo za slovenstvo, se ja najbolj izkazalo ob napadu partizanov na domobranski postojanki v Lahovčah in Cerkljah na Gorenjskem 10. oktobra 1944 zvečer, kjer je cela vrsta dejanj in navideznih "slučajev" povzročila izid, ki je v maju 1945 omogočil naš beg preko Ljubelja in še danes trajajoče razmere v Srednji Evropi. DVE DOMOBRANSKI POSTOJANKI NA GORENJSKEM Kakor povsod drugod po Sloveniji, tako so se tudi na Gorenjskem organizacije našega silobrana proti spravil posestnik lilija Anton, ki se je v vas priženil iz Sp. Brnika in si je prav do začetka druge svetovne vojne lepo uredil svoj novi dom. Brš ko se je tudi na Gorenjskem začel oborožen odpor naroda proti oboroženemu komunizmu, je postal poveljnik domobranske postojanko, ne izvoljen, ne imenovan, od nikogar poslan, pač pa od vseh potrjen. Za zgled, na koga se je takrat prevalilo breme skupnih zadev, samo en primer: Vas je majhna in nikoli ni imela lastne šole, mladež je hodila v šolo v nekoliko večjo vas Zalog, ki pa leži tik pod gorami, kjer se vrtovi vasi stikajo z gozdovi gora; bila je zlahka dostopna partizanom, zato se je pouk na tej šoli kaj kmalu končal, učitelji si niso upali več poučevati, starši pa ne pošiljati otrok v partizanom izpostavljeno vas, skratka: ukazani "kulturni molk" se je izvajal, šola je samevala prazna. Ko se nihče od nikoder ni zganil, okupator se je kaj malo zanimal za to, ali nekaj gorenjskih otrok hodi v šolo ali ne, je Ilija Anton prezirljivo zamahnil z roko in dejal: "Ah, kaj —naši preseljena! Dobili so tudi idealno učiteljico in v varstvu domobranske postojanke je potekal šolski pouk nemoteno tja do maja 1945, ko je z vaščani in njihovimi otroci šla na tuje tudi učiteljica, ki je po taboriščih nadaljevala svoje delo, kot da se je spet samo šoia preselila. V Cerkljah je pa "to reč ' skupaj spravil brivec Stanko Osenar, ki se jc prav do izbruha druge svetovne vojne tako udomačil v vasi (prišel je z Dobrove pri Ljubljani), da Je bila njegova brivnica nekako neuradno središče vsega katoliškega v far i; katoliška društva so imela takrat navadno po dva sestanka: enega v svojih prostorih, drugega ali nadaljevanje pa v Osenarjevi brivnici, kjer je tekla in žvrgolela žc zastavljena beseda pozno v noč, ob sobotah pa večkrat do poznega jutra, ko je Osenar na hitro odložil brivsko haljo in hitel k prvi maši, po maši pa je spet z vso potrpežljivostjo pomlajal gorenjske kmečke obraze, popoldne pa velikokrat kaka igra v Ljudskem domu, kjer je šminkal s spretnostjo in znapjem, ki daleč presega zmožnosti samouka. Ko je dozorevala misel, da je zoper oborožen napad komunizma potreben silobran naroda, je na njem obvi-selo breme in čast, da "to reč" skupaj spravi, ne da bi bil kdaj izvoljen, ne da bi bil od koga poslan ali imenovan, pač pa od vseh potrjen. — L. 1945, ko nam je takratno politično vodstvo ukazalo našo borbo proti komunismu, .. , . . iotrocvi moraJo v šol° hoditi!" —na s katero se ni moglo sprijazniti ker partizanstvu moral, lotm ljudje, iastno pest je dal zapre« nekaj jje nastala brez njega, S Z ki se niso ustrašili navodil novega 1 kmečkih voz, odpeljali so se v Za-političnega vodstva (brez ur. Ko- (log, naložili vso šolsko opravo in jo rošca, brez dr. Kulovca), da se je j enostavno prepeljali v Laiiovče, sedaj treba spustiti v boj proti, kjer so jo razmestili po praznem okupatorju za narodno osvobojenje, I gasilnem domu, ljudska šola je bila Irol-m. t"rxe r. ^...^jj™; ___: _I kakor KPS s svojimi partizani ali | na ta enostaven in cenen način deželo zapustiti, da se nam bo zgodilo po starem pravilu: KDOR BOJIŠČE ZAPUSTI, JE BITKO ZGUBIL — je bil Osenar z gorenjskimi domobranci vred vrnjen in v Ljub-(Nadaljevanje na drugi strani) t CI AliCklfl/A r\A4AV/A/< MATE RESMAN SLOVENCI IN EVROPA Opomba pisca, članek je prirejen po predavanju z istim naslovom ki sem ga imel v okviru kluba "Krog" v Clevelandu decembra 1954. M.R. Začenjam s sledečo vijo: smo Slovenci, ^emigranti iz političnih razlogov, doma smo se udejstvovali, med nami so bivši javni delavci, med nami so izobraženci. Vem, da ta ugotovitev ni naša popolna oznaka. Zdi se mi pa. da je ta ugotovitev potrebna posebnega povdarka v zvezi z mislimi, ki jih hočem razviti. Naravni zaključek zgornje ugotovitve je pač, da imamo kot takšni določno poslanstvo, določene naloge. Kakšne so naše naloge? Odgovorov na to vprašanje je mnogo. Ne bom jih našteval Eno, je gotovo, da nimamo možnosti, da bi s svojimi dejanji mogli preokreniti razvoj v domovini in spremeniti položaj, vsaj neposredno ne. To dejstvo nam zožuje krog izvedljivih nalog. Izmed teh. ki nam preostanejo, pa se mi zdi, da je trenotno naša najvažnejša naloga, da ocenimo preteklost, ocenimo sedanjost in iščemo orientacijo za bodočnost. To je naloga isredno velikaga pomena in je tudi izvedljiva. Naj bodo te misli skromen doprinos k tej nalogi. Dejstvo emigracije nas postavlja telesno in zemljepisno izven domovine. S tem dejstvom je oslabljena tudi naša duhovna vez z domovino. Iztrgani smo oh slovenske Zemlje in iz slovenskih zadev, ki smo nekdaj bili zapleteni vanje na življene in smrt. Konkretni položaj doma nam postaja vedno bolj tuj. čas; gro naprej, domovina živi naprej brez nas. Zaradi totalitarnega! režima doma nam je silno otež-kočen češči in intenzivnejši duhovni stik z domovino. Doma se poraja nova miselnost, ki sega v večji ali manjši meri na vsa področja življenja. Uveljavlja jo predvsem sila celotnega drža vnega aparata na totalitaren način. Delno pa prihaja tudi sama od sebe, kot posledica grozanskih sprememb. Mi nismo nazoči ob vsem tem dogajanju. Moremo pa z neko mero požrtvovalnosti in truda skušati ujeti miselno utripanje doma in mu slediti. Pri zadnjih stavkih mislim seveda na t r enotni položaj na dogajanja na ših dni. Pod vsem tem pa vemo, da bdijo sile, ki so ohranjale slovenstva v preteklosti in so poroštvo njegove bodočnosti. So to elementi in činitelji trajnega značaja. Slovenci imamo svojo zgodovino in tudi svojo bodočnost. Mislim, da je naša naloga predvsem p remotriti Zgodovino in bodočnost slovenstva v novi perspektivi, posebno še slovensko narodno politično problematiko. Za takšno nalogo nismo onesposobljeni. Nasprotno, imamo še več prednosti. Zemljepisno smo oddaljeni in nismo več tako silno zapleteni v dogodke. Imamo "distanco", ki omogoč objekti-vnejšo presojo vse problematike. Nadalje naj bi trpljenje, ki smo ga prestali in videli okrog sebe in razočaranja, ki smo jih doživeli, v nas zbudili več moralne sile, resnosti in treznosti. Seveda moram pripomniti, da tudi naše begunstvo sedaj že postaj abolj preteklost in ni več v tolikšni meri sedanjost, ker se vživljamo v novi svet, kjer smo pač pristali. Navkljub temu pa še vedno zveni aktualno vprašanje, ki ga je stavil Arnold Tojnbee v svoji zbirki esejev Kultura ne razpotju" o tako zvanih razseljenih osebah. Toynbee se namreč vprašuje, ali se bo vnel kak plamen duhovnega razsvetljenja med razseljenimi osebami, M v današnjem svetu odgovarjajo judovskim izgnancem v tarem veku, katerim je bilo v njih bridkem izgnanstvu ob vodah Babilona tako mnogo razo-detega. želel bi še z neke strani osvetliti pomembnost naših nalog, oziroma naloge :s strani zgodovine. Zgodovina ni neizprosen tek dogodkov po vnaprej začrtani poti, dasi se ob študiju zgodovinskih degobkov in pojaven' kot takšnih Ijani postavljen pred sodišče. Obložili so ga vseh takrat običajnih ugotovit- ta misel močno vsiljuje. Tako je zločinov: da je bil v katoliški dru MIHAJLOVICEVSTVO-KAKOR JE BILO (Nadaljevanje s prve strani) zgradil svojo teorijo zgodovine Oswald Spengler. Arnold Toyn-bee pa se z njegovo teorijo ni hotel zadovoljiti. Iskal je drugačno razlago za razvoj zgodovine, predvsem za nastanek, rast in propad kultur. Našel jo je, kot pravi sam v zgoraj omenjeni knjigi, ob branju Goethejevega Fausta. Takole pravi Toynbee: Goethejev Prolog v nebesih se prične z himno nadangelov, ki slavi popolnost božjega stvarstva. Ker so Stvarnikova dela popolna, si pai Stvarnik ne more postaviti nobenega cilja več svoji ustvarjalnosti. Morda ne bi bilo izhoda iz slepe ulice, da se ni pojavil pred božjim prestolom, Mefisto, kije bil nalašč zato ustvarjen, in izzval Stvarnika, naj mu da na prosto, da uniči eno izmed njegovih najljubših stvari, če mu le uspe. Stvarnik je sprejel izziv in tako dobil priliko, da nadaljuje s svojim stvariteljskim delom. Srečanje dveh osebnosti v obliki izziva in odziva: ali nimamo tu jeklo in kameni, ob katerih kre-sanju se vnema stvarilni plamen? Ko se je Stvarnik odzval izzivanju hudiča, je stavil svoje stvari na kocko. Tako je dobil novih možnosti za svojo stvarilno dejavnost, hudič pa tudi priliko, da kateri krat dobi igro. Tako, pravi Toyn-bee, pojasnjuje princip: izzivanje-odzivanje sicer nepojasnjeno in nenapovedljivo nastajanje kultur, kakor tudi njih razpadanje in propad. Ob misli na obstoječe kulture se Toynbee vprašuje: zakaj ne bi bilo možno odgovarjati ne vrsto izzivanj z vrsto zmagovitih odzivanj ad infinitum? Tako nam je Toynbee globoko osvetlil problem razvoja v zgodovini, sicer v legendarični obliki, pai vendar prepričevalno. človeka izziva čas. položaj v katerem se nahaja in ga postavlja pred odločitve in križpotja, mu stavlja naloge. Od pravilnega odziva zavisi njegova dobrobit in njegova bodočnost. To velja za človeka kot posameznika, velja pa tudi za človeka kot uda naroda in družbe, velja tudi za narod in družbo. Upam, da nam je pojem "naše naloge" in še posebej naša naloga: premotriti slovensko narodno politčno problemiiko iz novih perspektiv na ta način postal jasnejši in njegova pomembnost otiplivejša. Mislim, da nam čas stavlja to nalogo. Moramo jo sprejeti in se pravilno odzvati. Za pravilen odziv pa je potrebno poznanje in pravilno ocenjevanje prilik, dejstev in silnic razvoja. Preteklost in sedanjost nam morata poma gati odkrivati pot v bodočnost in do boljših in pravilnejših odločitev. Misli, ki bodo sledile, naj bi bile skromen poskus doprinosa k ocenjevanju slovenske narodno-poltične problematike v zgornjem smislu. (Dalje prihodnjič) Gomulka v Jugoslaviji Kot smo že večkrat povdarili, se varajo tisti, ki stavijo kake nade na tajnika poljske komunistične stranke Vladislava Gomulko. Njegov nedavni sedemdnevni obisk pri Titu v Jugoslaviji je ponovno potrdil, da je ostal stari komunist in da so vse njegove koncesije veri in ljudstvu samo začasnega znača- NAROČITE SI "BARAGOVO PRATIKO" ZA LETO 1958 Stane s poštnino vred $1.50 kar je poslati v Money Odru; čeku, ali gotovini na spodnji naslov. Letošnja Pratika je zelo zanimiva in vsak naročnik je bo vesel. Ne ostanite brez nje. Naklada je nizka in lahko poide vsak čas. Baragova Pratika 6519 VVEST 34TH STR., BERWYN, ILL., U.S.A. žini rojen, katoliško vzgojen, da je tudi sam katoliško družino ustanovil in "brez strahu pred Judi" katoliško živel, z eno besedo: da nikoli ni bil komunist in da tudi nič ne kaže, da bi kdaj kaj takega moglo biti iz njega. Sam ni tajil, tudi priče so vse to potrdile, tako je bil obsojen na smrt na vešalih — V TRNJEVI KRONI SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA PA OSTANE DRAGOCEN BISER: STANKO OSENAR, POVELJNIK DOMOBRIANSKE POSTOJANKE V CERKLJAH PRI KRANJU. "SLUČAJI" SE PRIČNO VRSTITI DRUG ZA DRUGIM 10. oktobra 1944, okrog 5 popoldne, ko se v tem letnem času dan že pohlevno zapira, se je oddelek lahovških domobrancev s poveljnikom vračal z enega evojih običajnih pohodov in se nekoliko pomudil v Zalogu. "Slučajno'' so tisti večer prišli ^ Zalog tudi mi-hajlvičevci ali četniki ln sicer njihov glavni in majmočnejši — če ne tudi edini—oddelek z vhrov-nim poveljnikom slovenskega mi-haljlovičevstva majorjem Bitencem in tremi duhovniki, vsega skupaj nekaj nad 50 mož — to je bila glavna sila slovenskega mihajlo-vičevstva, ko je bilo na višku svojega razvoja, t.j. proti koncu 1.1944. Vsi so bili v bolj ali manj popolnih uniformah gorenjskih domobrancev. Ko so se četniki in domobranci tako nepričakovano srečali, so se prijatljsko pozdravili poveljnik četnikov major M. Bitenc tudi v uniformi gor. domobrancev, pa brez oficirskih znakov, pa se je obrnil na poveljnika domobrancev in mu dejal, naj bi domobranci to noč ne hodili po Zalogu, ker da bodo nocoj tu četniki, da ne bi v tem.: prišlo do kakih pomot in streljanja. S tem so se razšli: domobranci na svojo postojanko v Lahovče, četniki pa so ostali v Zalogu. Nekako istočasno se je po gozdovih za vasjo Zalog zbirala velikanska množica partizanov, ki so sicer videli četnike in lahovške domobrance v vasi, pa se ob tej pri-'' liki niso zmenili za nje, ker so imeli mnogo važnejšo nalogo pred seboj: z nastopom trde noči je glavnina partizanov odšla napadat domobransko postojanko v Cerkljah, manjši oddelek pa lahovško, da bi ne šli cerkljanskim na pomoč. Med četniki je bil tudi Aleš Ro-bas abiturient škofovih zavodov v St. Vidu, doma pa iz Cerkelj, ki je ob tej priliki po daljSem času prišel v bližino domače vasi. Odšel je za kratek obisk na svoj dom, da vidi starše, brate in sestre, z nastopom trde noči pa se je že vračal k svoji četi v Zalog, že na vrtovih domače vasi je padel v roke partizanom, ki so šli napadat domobransko postojanko — kar tam so ga pobili, naslednji dan so na nekem vrtu našli njegovo truplo; vedeli, da so tudi Cerklje napadene padel je, tihi ponos in upanje in da od tam pomoči ne bo, druge družine. 'postojanke pa vsled oddaljenosti 'raket niti opaziti niso mogle. Do V Zalogu je manjša družba partizanov najbrž nekoliko kršila disciplino; namesto, da bi šli, kamor so bili poslani, bodisi v Lahovče, bodisi v Cerklje, so jo meni nič tebi nič zavili v gostilno "pri Recku" in moško posedli okrog gostilniške miz°. Istočasno pa se je tudi deset četnikov ločilo od svoje skupine in stopilo nekoliko po vasi. Ko opazijo, da so v omenjeni gostilni partizani, takoj napadejo, prišlo je do kratke praske, v kateri je bil eden od partizanov menda ranjen, izid pa je bil po nekaj minutah ta, da so se partizani znašli zunaj gostilne, na prostem, četniki pa vsi znotraj. Partizani so začeli gostilno oblegati — domačim so dovolili zapustiti hišo — in izzivati četnike, naj pridejo ven, četniki so jim odgovarjali, naj raje oni pridejo notri, itd. Ostali partizani so med tem že zda v naj odšli naprej po svojih 'opravkih", pa tudi major Bitenc s svojimi je že odšel proti Lahovčam. Tako se je ob bitkah v Cerkljah in Lahovčah, ki sta bili vsaj s strani partizanov obe dobro pripravljeni, tu, na popolnoma stranski točki, začela odigravati bitka, na katero ni nihče računal, ki pa je postajala čimdalje trša in je slednjič zahtevala več žrtev kot obe prejšnji mobranci so bridklo sprevideli, da sc samemu sebi prepuščeni in da je partizanov v temni noči čimdalje več, ker so bili čimdalje bliže. Priganjali so že k izpadu, poveljnik pa jih je le še bodril, da vztrajajmo v borbi, češ, morda pa le od kod pride kaka pomoč, preden se naredi ta zadnji korak, ki bi bil v danih okoliščinah brezupen skok besni zveri v žrelo. Ko pa je — že po 11 uri, četrto uro borbe brez vsake prekinitve — nesel zadnja dva zaboja streliva iz skladišča med domobrance — mitraljez v zvoniku, njihovo najmočnejše orožje, je že zdavnaj utihnil, ker je partizan z možnarjem vrgel granato v zvonik, ki je padla na zvon, eksplodiral in vrgla toliko ometa s tropa, da je mitraljez skoro pokril :n ga zamašil in v temi ga še ni bilo mogoče spraviti v red, v tem položaju je tudi poveljnik sprevidel, da se trenutek hude odločitve bliža. Toda raketne signale "na po-moš" je videl major Bitenc v Zalogu s svojimi četniki. Na lastno roko je takoj popustil vso ozko politiko mihajlovičevstva ln njihovo zatrjevano "borbo proti okupatorju", zavrgel vsa navodila strankinega vodstva, da se imajo oni le pripravljati "za oni pričakovani "71" SPODNJE PERILO dve. Ko so namreč partizani videli, trenutekj ko pridejo zavezniki v da s samin streljanjem in vpitjeni bližino", da kot politično neodma- tej reči ne pridejo do živega, so začeli hišo minirati in jo obdelovati z bombami in možnarjem toliko časa, da so jo slednjič do tal deževani prevzamejo blast, navodila, ki so se v veliko škodo slovenstva izpoljevala vse dotlej, in se preko vseh teh ozkosrčnih zarot porušili, pri čemer je izgubilo živ-Ldločil> da je treba iti ]ahov/kim Ijenje sedem četnikov ostali so se J sc zbrali v baziliki sv. Petra, da prisostvujejo in sodarujejo ipri najsvetejši daritvi svete maše, katero je daroval dekan kardi-nalskega zbora kardinal Tisserant. Višek dneva pa so bile pozne popoldanske ure, ko so se žosisti znova zbrali v najsvečanejšem, razpoloženju, da pozdravijo in se poklonijo svetemu Očetu. Le tisti, ki je že kdaj sam dožiljal podobno navdušenje mladine na OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH, DRUŽINSKIH »IN PRAVNIH ZADEVAH NA: CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR 278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 Finski skladatelj mrtev tovnega slovesa Jean Sibelius, ki je ponesel finsko ime po celem svetu s svojimi skladbami, med kateritpi je zlasti znana Finlan-dia. Že 1. 1897 ga je finska vlada ! počastila z dosmrtno pokojnino, 20. septembra je umrl v svojem j tako da ni imel skrbi za življenj-domu na Finskem skladatelj sve-|ski obstoj, kakor je bila žal usoda večine slovenskih umetnikov. Med številnimi deli je ustvaril tudi sedem simfonij. Urml je star 91 let prav v trenutku, ko je v Helsinkiju dvignil taktirko angleški dirigent Malcolm Sergeant za izvajanje Sibelijeve pete simfonija. MED SLOVENCI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V TORONTU Vas vljudno vabi na proslavo narodnega praznika slovenske samostojnoti 29. oktobra ki bo V NEDELJO, 3. NOVEMBRA 1957 OB SEDMIH ZVEČER t t MIHAJLOVICEVSTVO-KAKOR JE BILO (Nadaljevanje s druge strani) postojanki je pustil le 10 četnikov, četi, da pa v resnici nekaj pripravljajo proti Nemcem, itd. Po- ..... .... . veljnik jim je na vse to odgovarjal, od katerih pa jih je pozneje 6 (t. ■ . . •, , J ^ J ^ da so vsi, ki so na postojanki, j. večina) izstopilo iz četnistva in tudi uradno prestopilo k domo brancem, ker se jim je že pre-neumno zdelo tisto četniška govorjenje o "boju proti okupatorju", ki ga nikjer ni bilo, in o "sodelovanju domobrancev z okupatorjem', ki ga tudi nikjer ni bilo, ali pa so videli še globlje in slutili za čet-ništvom še bolj umazano igro. Tako se je obnašala največja— če ne edina — mihajlovičevska cdinica v Sloveniji v navzočnosti njihovega vrhovnega vodstva. Po pravisi torej moremo reči, da MIHAJLCJVIČEVSTVO ALI ČET-NISTVO V SLOVENIJI NIKOLI NI OBSTOJALO V TOLIKŠNI MOČI ALI ŠTEVILU, DA BI RESEN ZGODODO VINAR MOGEL GOVORITI O NJEM KOT O SA MOSTOJNI, VOJSKI PODOBNI ORGANIZACIJI ZA BORDO PROTI OKUPATORJU; v kolikor je sploh obstojalo, je obstojalo le kot tajen parazit ali zajedalec javnega domobranstva, preko katerega so politiki-začetniki kanili prehudičiti hudiča, t. j. izpolniti komunistični ukaz, da se je sedaj treba — vsaj na jeziku — boriti proti okupatorju, "ob pričakovanem trenutku, ko bi prišle zavezniške čete v bližino", pa vse, ki so se po merilih komunistične in njihove propagande onemogočili za bodočnost, kčr so "sodelovali z okupatorjem", zlepa ali zgrad odstaviti In se kot politiki "čistih rok" polastiti oblasti. Bila je brezvestna, sebična politična igra po nekih vražjih načelih, pravilih in prisegah, ki bij o z veseljem pri miru pustili, čE NE BI ŽE ZA DOBE REVOLUCIJE SLABILA NARODOVEGA BOJA PROTI KOMUINIZMU,, DANES PA METALA MADEŽ IZDAJSTVA NA VSE ŽIVE IN MRTVE, KI SE JI NISO PRIDRUŽILI. Dokler na vsej črti ni zavrženo mihajlovi-čevstvo, ne more biti zavržefia OF, kajti obe ti oblastiželjni iznajdbi imata enako nedotakljivo nacionalno masko boja proti okupatorju, s katero se potegujeta za naklonjenost naroda. prav za prav eno in ni nobene razlike med njimi, da se vsi enako bore proti komnlzmu in parti-zanstvu, da se teh, ki so prejšnjo jesen na novo pristopili k posadki, Nemcen ni treba nič bati, itd. Tako se je branil in zagovarjal, da so slednjič umaknili revolver izpred njega in ga pustili iti od zidu — odpeljali pa so vse 4 še preostale četnike in 3 domobrance, skupaj 7 bojnih tovarišev, nekatere so tudi zvezali, že omenjeni tolmač s črnuč kar ni mogel prikrivati veselja, ko jih je zvezoval. MIHAJLOVIČEVCI—ČETNIKI DRUGIČ V ROKAH OKUPATORJA Nekega dne nekako sredi feb ruarja 1945 so nenadoma prišli na domobransko postojanko v Lahov ah Gestapovci iz Kamnika, t.j. sam šef oficir Stiasny z nekaj Gestapovci, tolmačem in "raztrganimi" Takoj ob prihodu so kazali uradno resne obraze, njihovo moštvo se je takoj nekako bojno razpostavilo pe postojanki, poveljnika domobrancev Antona Ilja so postavili k zidu eden od Gestapovcev se je postaval nekaj korakov predenj ln naperil revolver nanj — tako, zdaj se pa lahko začne! Oficir Stiasny s tolmačem ga začne zasliševati: da se na postojanki nekaj kuha "proti okupatorju", da ima posadka prikrito, t.j.n eprijavljeno orožje torej najprej: kje je orožje? Poveljnik imenuje dva kraja, kjer je posadka hranila orožje in strelivo, gredo gledat in res najdejo priznano količino orožja, toda Gestapovcem se zdi sumljivo, čemu na dveh krajih, poveljnik jim pojasni, kako se je to ob partizanskem napadu 10. okt. prejšnje ga leta izkazalo za pametno in umestno, ker je bila hiša, kjer je bilo shranjeno orožje, kaj kmalu zasedena po partizanih in je za borbo ostalo dosegljivo samo orožje, shranjeno na drugem kraju. Na vsa ta vprašanja je moral odgovarjati ob napetem revolverju pred seboj in zavesti, da je neprijavljeno in prikrito orožje shranjeno na tretjem mestu — k sreči ga niso našli, izdal ga tudi ni nihče, sicer bi se utegnilo zasliševanje že v tern stanju nevarno presukati. Nato pa glavno In pravi namen gestapovskegap rihoda: da poveljnik na domobranski postojanki prikriva četnike, da jim je s prevaro preskrbel od Gestapa v Kamni Po odhodu Gestapovcev je, seveda, na postojanki obležal mučen vtis vsega prestanega, predvsem je vse morila skrb za odpeljane tovariše. Najmanj, kar se jim more zgoditi, je to, da bodo partizani zažgali kje kak civilni avtobus, ali podrli drog električne napeljave, ali ubili kakega povsem nepomembnega nemškega žandarja — njihovi tovariši bodo pa ustrelje ni kot talci in še bogve koliko drugih Slovencev, ali danes, ali jutri, kdo ve? Ko si je poveljnik domobrancev nekoliko opomogel od prestanega strahu — takole v temno cev nabitega revolverja gledati je res slab razgled — se je z dom obran cem, ki je bolj obvladal nemščino kot on, nemudoma odpeljal s kolesom v Cerklje, da telefonično sporoči nadrejenemu geistapovske-mu komandantu V Kranju, oficirju Dichtlu, kaj se je v Lahovčah zgodilo. Ta domobranski poveljnik namreč svojega položajan ni imel za tak špas in šport kot politiki-začetniki v Ljubljani, ampak se je čutil odgovornega jza vse, ki pod njegovo besedo orožje nosijo in dom branijo, zato je tega oficirja Dichtla, do katerega je imel več zaupanja kot do potuhnjenega Stiasnega v. Kamniku, že od vsega početka obveščal, kaj na postojanki počne; sedaj, ko je šlo za življenje odpeljanih tovarišev, ae je zatekel k njemu po pomoč. Ko je po domobrancu^tolmaču oficirju Dichtlu razložil, kaj se je zgodilo, mu je ta s Kranja naročil, naj se nemudoma dopelje v Kamnik na Gestapo, kjer da bo odpeljane dobil nazaj. Zdrvita s tolmačem nazaj v Lahovče, kjer takoj zapre-žejo in se z nekaj domobranci dopeljejo v Kamnik, kjer jim je Gestapo res vrnila zjutraj odpeljane tovariše-oficir Dichtl je ostal mož beseda in medtem telefonično naročil podrejenim Gestapovcem v Kamniku, da jih morajo izpustiti: domobranci so se okrog 11 zvečer vsi premtri od mraza vrnili na Svojo postojanko -+ veseli, da je spet brez smrti šel mimo dan, ko je življenje mnogih tovarišev viselo na niti. ' z okupatorjevo oblastjo in v okupatorjevi uniformi, da se pred koncem vojne uniči tekmeca za bodočo oblast, dočim okupator, ki ni bil pod komunističnim vplivom in ni služil komunističnim interesom, v četnišstvu ni videl resnega nasprotnika in se ni menil zanj. Zato je Gestapo v Kamniku, ki je služila komunističnim interesom, drugače ravnala s četništvom kot pa Gestapo v Kranju, ki ni bila pod komunističnim vplivom. "URADNO" STALIŠČE DO OF PRED NASTOPOH MAJORJA BITENCA Stališče naših "uradnih krogov' do OF vse do jeseni 1. 1944 zrcali v sledečih dejstvih: V po-i letju 1942, ne dolgo pred njegovo 1 smrtjo, je prišel k banu Natlačenu i župnik z Dolenjske in ga vprošal, kaj naj ljudstvo v svoji stiski stori: ponoči pridejo v vas partizani in uničujejo, češ da vas služi okupatorju, podnevi pride okupator in uničuje, čes da so partizani imeli v vasi oporišče — kam naj se ljudstvo zateče, kako naj se obrne, da se reši? Dr. Natlačen mu je razodel uradno stališče in dognanje takratnega vodstva SLS z besedami: "Zoper OF ne moremo nič!" To se pravi: počnite kar hočete, I s3 USODNA POZABLJIVOST Pozabljivost ja sicer nekaj člo- nikati dejstva, Id jih je navedla PRIZOR IZ ŠTEHVANJA NA KOROŠKEM Major Bitenc je torej prelomil z močno, obvezno uradno tradicijo in na lastno past, proti vsem dotedanjim navadam in pravilom mi-hajlovičevstva, šel na pomoč napadenim lahovškim domobrancem, "okupatorjevim sodelavcem". Ker je že bil v domobranski uniformi, da bi bil varen pred okupatorjem —sicer vrhovni poveljnik protio-kupatorske vojske — je napravil ta domobranski korak, s katerim se je ponovno pridrušil narodovi celoti, kateri ga je hotela odtujiti ozka politična klika s svojo tragi-izvirajoče pravice priznava ves komično politično zasnovo. Kakor framasonsko-židovski sveti To je mnogi drugi, tako je tudi on še bilo prav v času, ko so se začele zdavnaj sprevidel, da je vse tisto porajati vaške straže, po katerih' govorjenje o njihovem "boju pro-je ljudstvo izražalo svoje dokaj' ti okupatorju" in "boju za narodno drugačno mnenje. (Pa naj nihče 1 osvobojenje" "samo iz strahu pred ne misli, da mečem kamenje na'Judi" (Jan 9, 22), ki so nam iz ime dr. Natlačenao smatram ga za prestolnic tega sveta ukazali najodličnejšega predstavnika naše spustiti se v to prazno dirko, da se samoupravne oblasti, kakor Je bil dotlje enoten katoliški narod raz- eno je gotovo: OF je nedotakljiva, ker je ta" in "narodno-osvodobiina fron-ji ta naslov in iz njega v prejšnjem rodu dr. šusteršič; ne eden ne drugi pa se ob svoji prelomni dobi politično ni prav zaskukal, kar pa nič ne zmanjša zgodovinske vrednosti njegovega življenskega dela). Nekako v istem času je bil na grajščini Brdo pri Kranju vojaško izobraževalni tečaj, katerega se je udeleževalo po nekaj domobrancev s skoro vsake gorenjske postojanke, pa tudi mihajlovičevsko-četniško vodstvo iz Ljubljane je poslalo svoje agente v to domv bransko družbo, da bi dobili čimveč pristašev za njihov načrt, kako "ob pričakovanem trenutku'' odstraniti we, ki "sodelujejo z okupatorjem" in so se tako onemogočili za bodočnost, da bi se mogli polastiti oblasti tisti, ki so ostali "čistih rok" oz. so si celo prido-se bili zasluge za narod, ker da so borili "proti okupatorju'' itd. itd. —vse kakor OF, samo na drugi "podlagi". 2e . omenjeni oficir Dichtl je moral najbrž nekaj zvedeti za vse te ljubljanske otrobe— Ljubljana se po špansko pravi Buenos Aires — pa se tudi tu teh borcev proti okupatorju" ni nič bal, kot nezaželene politikante in spletkarje jih je enostavno pognal nazaj v Ljubljano, od koder so prišli, to je bilo pa tudi vse. Ob kapitulaciji Jtlalije okrog 8. sept. 1943, ko se je vsa partizanska sila, po sklepu "velikih treh" pomnožena z italijansko vojsko in okrepljena zlasti z itali-;anskim topništvom, zgrnila okrog Turjaka in neusmiljeno oblegala tja pribegle vaške straže s skoro vse Dolenjske, je na enem izmed okoliških hribov taborila mihajlovičevska "vojska", kolikor jo je takrat pač bilo, ki je dobesedno izpolnjeval sklep in dognanje našega takratnega političnega vodstva: "zoper OF ne moremo nič!" t j. ni se vmešala v pokolj slovenske mladine na Turjaku, ampak je vzvišeno prepustila vse tam zrane njihovi usodi. Ali bi mogla ali ne bi mogla poseči vmes in s kakšnim uspehom oz, neuspehom, je na daleč težko soditi, dejstvo je, da ni posegla vmes, dasi je bila oborožena in v bližini, in do je bilo to njeno ravnanje v skladu z mnenjem in sklepom političnega vodstva: "OF je nedotakljiva!" Da je to navodilo o svetem spoštovanju vsega OF šlo tudi po deželi, ugotavlja tudi dekan škrbec v že omenjeni knjigi, ko objavlja Izjave prič, da "takrat t(j. v poletju 1942) še ni bilo nikjer kakega oboroženega odpora proti komunističnim partizanom . dvoji in upeha. V onem odlo-ilnem trenutku, ko je bil napaden narod, iz katerega je zrastel tudi op sam, je za vrgel vse frazerstvo in računarstvo svojega zarotniškega kroga, v katerega so ga z raznimi vabami potegnili, in posegel vmes in to s tako odločnostjo in preciznostjo, kakor se vojaku spodobi. Od vsega mihajlovičevanja ni ostalo nič, ne zanj, ne za koga drugega, najmanj pa za narod, kajti, ko je prišel "oni pričakovani trenutek, ko so prišli zavezniki v bližino", je okupator tako hitro popihal iz dežele, da niti niso utegnili poslednjič mahniti po njem, zavezniki so se pa Izkazali, da niso NAŠI zavezniki — torej na vsej črti prazna, izgubljena igra; DOKLER JE BIL MAJOR BITENC MIHAJLOVIČEVEC KLJUB VSEM ČASTEM VRHOVNEGA POVELJSTVA NI BIL NIČ VAŽEN, OIM PA JE POSEGEL V BORBO, KI NI BILA PRAV NIČ JUGOSLOVANSKO - MIHAJLOVIČEVSKA, AMPAK IZRAZITO SLO-VENSKO-KATOLIŠKA, JE POSTAL ZA ZGODOVINO VAŽNA OSEBNOST. ali ameriškimi generali more govoriti! Poleg tega _ kakšno politično in strateško korist bi pravočasna zasedba Karavank mogla prinesti vsemu partizanstvu in novi komunistični oblasti! Ne samo, da bi bil sottisočem, civilistov, ki so se v maju 1945 valili prexo Ljubelja na Koroško, onemogočen ta beg, ampak tudi vse nenavidne i ki nimajo nobene koristi vojske južno od Karavank tja doli rodno občestvo, do Grčije — nemška vojska z vsem silnim orožjem, ustaška vojska, Vlasova armada, Nedičevi četniki — bi obtičale na Gorenjskem kot velikanski ujetnik v partizanski kletki, če bi partizani mogli pravočasno zasesti Karavanke! veškega. Nekaterim je prirojena. | Kar slišijo, brž pozabijo. Pravimo {jim, da so "kratke pameti." Tudi j star človek polagoma zaide v po-j zabljivost Kdo bi mu zameril. ; Nekateri stari ljudje pa imajo naravnost čudvoti spomin. V visokih letih se natanko spominjajo letnic in dogodkov. Bolj čudna je pozabljivost pri ljudeh na odgovornih mestih. Politik, oziroma človek, ki na odgo-fvornem mestu daje politične izja-i ve, mara dobro premisliti, ali res ; vse drži, kar pove. Predvsem, ali j je podana izjava dovolj zgodo-! vinsko podprta. Ali so dejstva, ki jih navaja, resnična, diovolj osvetljena iz vidika preteklosti sedanjosti in bodočnosti. Na žalost imamo med Slovenci politike in odgovorne ljudi, ki v svoji politični "modrosti" ne znajo zgodovinsko dovolj oceniti razvoja dogodkov v tako zvani Jugoslaviji od leta 1918 do danes. Enostavno gledajo na preteklost, sedanjost in bodočnost zgolj iz gledišča gole strankarske koristi, morda celo osebne koristi, nikdar' pa ne iz stališča narodne suverenosti in narodnega ponosa. Taka pozabljivost je hotena z namenom, da narod zivodi od pravilne poti na napačna strankarska pota, za na- Do zasedbe Karavank je imelo partizansko vodstvo pravico, ker sklepi "velikih treh" na konferencah v Casablanci in Jalti govore o obnovitvi Avstrije z južno mejo na Karavankah, nihče jim jih tudi ni osporaval, ko so jih zasedli, čim so jih mogli, če pa bi jih mogli zasesti vsaj že v pozni jeseni 1. 1944, bi jim pa na spomlad 1945 nudile krasen spust na Koroško— kar so po potuhnjeni Stalinovi ta-misli kljub sprejetemu skiepu o obnovitvi Avstrije v maju S takimi izjavami, ki so v oči-vidni opreki z zgodovinskimi dejstvi, prevzemajo ljudje na sebe veliko odgovornost in jih bodo težko opravičili pred. narodom, ki je bil pastork * "kraljevi" in tudi v sedanji komunistični Jugoslaviji. Nedavno se je g. Erjavec v Parizu preko "Klica Triglava" iskašljal nad "nekim Geratičem, ki piše v SD hujskaške članke proti Jugoslaviji". Ni važno, da je g. Erjavec posvetil pozornost "nekemu Geratiču", važno je zame dejstvo, ali more g. Erjavec za- delovali še vso naslednjo zimo, da partizani vse do našega umika 1945 nikjer po Kamniških planinah niso imeli obstanka! Oddelek partizanov n. pr. je sklenil prezimiti v 1945 j majhni gorski vasici Slev odaleč itak skušali izpeljati, toda ker so jnotri za Tunjicami, pa so se la-bili prepozni _ Angleži so že z drugega konca drli v deželo — so se morali umakniti; naj bi pa bili partizani vsaj 14 dni prej na Koroškem, kdo bi jih mogel pregnati! Če bi bili pa nekaj mesecev hovški domobranci v januarju 1945 spustili za njimin in jih rpe-senetili v vasi tako nenadoma, da so partizani odnesli zgolj gole pete, tudi na pol pečenega vola, ki so ga pekli na ražnju, so morali so 1945 na'pustiti domobranci so delo do- MAJHNIH VZROKOV POSLEDICE VELIKE Jeseni 1944 je že na vseh frontah kazalo, da smo pred zadnjo vojno zimo. Tudi vrhovno partizansko vodstvo je dobro vedelo, da je ta jesen zadnja prilika, da pokažs nekaj vojaškega in da pripravi nikjer še ni organiziral kak oboro- |'T za ^onec. Dotlej namreč vse 7am nHnn- r™« i,-----^^J partlzansko divjanje po naši domovini ni imelo nič vojaškega na sebi: nekaj požganih prosvetnih prej in bi bila v maju___ Koroškem že ustaljena "ljudska jkončali. češ, naj se "hudič" spe-republika" to bi bilo "ljudskih" jče do konca> ee se Je že začel, pa demonstracij proti prihodu Angle-'*6 Sospodarju so ga dali prigrizni- »ti. Tako je bilo neprostovoljno hajduško življenje postojanke, ki je bila 10. okt. prejšnjega leta že tik pred svojim koncem! Na enak način je čistila teren cerkljanska postojanka, ki tudi ni bila uničena žqen odpor proti komunističnim partizanom, jasno pa je, da smo vsi simpatizirali z Mihajiovičevimi četniki. ..pristop k tem oddelkom P°rUŠenih ŽUpniŠČ' P°drtih ja župnik K. res priporočal mladim ; fantom, nikdar pa ne za' kak oborožen napad ali kako oboroženo akcijo proti komunističnim partizanom" (str. 102). a, pomorjenih neoboroženih kmetov, njihovih hčera, žena in otrok — o vsem se lahko govori mednarodnim propagandistom, la-fhko se o takem početju delajo ; filmi, pišejo avanturistični romani, Skratka: vse se dogaja kot na ka-' ne more se pa o tem govoriti ge-ki spiritistični seji; vse drugo la- j neralom, ki si pod "borbo proti hko počneš, samo luči ne smeš okupatorju" predstavljajo pač vse in katoliško mislil in CUtil"kot"pa i prižgati, da se ne vidi smešno ro- (kaj drugega. Njim bi bilo treba' mihajlovičevsko, bil bolj zvest na- i | kohitrstvo mojstra; ali kakor na, pokazati nekaj, kar je tudi v očeh!šemu staremu kruhu in stari veri' že v in drugih zapadnih "imperia-listov"! Toda vse je ostalo pri "če...", le toliko so poskusili, da so razodeli svojo zahrbtno nakano! Vrhovno partizansko vodstvo se je strateških in političnih posledic pravočasne zasedbe Karavank dobro zavedalo, zato je z jesenjo 1944 s kruto resnostjo načelo to vprašanje s tem, da je sklenilo uničiti gorenjsko domobranstvo, začenši z lahovško in cerkljansko postojanko, ki sta bili prva obrambna črta vse gorenjske ravnine, že uničenje samo teh dveh postojank bi jim odprlo vse Kamniške planine do Kokre in Jezerskega, na-daljne postojanke bi — človeško govorjeno — padale druga za drugo oz. Z zasedbo Karavank obtičale v partizanskem ujetništvu, da same ne bi vedele kdaj. Napad na prvo obrambno črto Lahovče-Cerk-lje je partizansko vodstvo nad vse skrbno pripravilo — cerkljanski domobranci so pozneje v hribih v nekem partizanskem bunkerju našli celo načrt Lludskega doma v Cerkljah — in ga kanilo izpeljati s silo najmanj 800 mož z orožjem, toda vse njihove za-rotniške priprave so se izjalovile v nič zato, ker je major Bitenc v odločilnem trenutku bolj slovensko "Slov. Država". In ta dejstva so: Slovensi smo bili v Jugoslaviji vedno zapostavljeni, izžemani, preganjani raradi težnje po sa moos/ojitvi. V Jugoslaviji Slo-venei nismo bili narod z vsemi atributi narodne časti in narodne osebnosti, ampak le pleme ^jc«-vobancevj Miha Krek je nekoč nekje dejal: "Vse slovenske reke teko na jug. Prav tako je tekel na jug tudi ves Slovenski davčni denar, nazaj ga je bilo pa zelo malo. Dejstvo je, da so srbski he-gemonisti dosledno poteptali vse obljube in jim je bila že beseda avtonomija zločin in izdajstvo! Naj vzame g. Erjavec kot zgodovinar, v roke številke 'Slovenca" od let 1918 do 1935, ko se je SLS oženila z JRZ, pa bo videl, da no hujskamo, ampak govorimo le to, kar je narod (ne posamezni politiki) skusil nalastni koži. Sicer pa je tudi g. Erjavec bil nekoč pripadnik slovenskeja državnega gibanja. Ker pa ni videl, da bi mu to kaj neslo, je zajadral v vode jugoslovanstva, kjer mu menda vsaj trenutno bolje kaže! Hudo je, če hoče biti zgodovinar pozab-ljiv, da opraviči svoje ravnanje! Nedavno smo imeli priliko brati v Klicu Triglava še eno drugo izjavo sicer zelo odlične slovenske osebnosti. Povzeta je bila pa srbskem listu "Radikal". Izjava se glasi: "Sam Bog je pripeljal naše narode v skupno državo Jugoslavijo in naša dolžnost je, da zdaj živimo med seboj kot bratje.. Čim bolj se moramo spoznati med sabo, zbližati se in spoštovati in da — ker je taka božja volja — živimo zedinjeni". (Podčrtal pisec). Pri tem je pozabil na svojo izjavo, ki je bila svojčas tudi že tiskana: "Srbov ne bomo spreobrnili. S takimi pa, kakršni so, ne moremo naprej"! Res je, kar sem ze večkrat zapisal v SD, da Bog vodi posame-zanike in narode. Res je tudi. da vse, kar se zgodi, je z božjo pripustitvijo. Tudi v tem, da imamo sedaj komunizem in Tita na naši zemlji, je prst božji. Bog hoče ljudi s takimi—le dopustitvami pripraviti do spoznanja, kaj in kakšno zlo je kominizem. Drži, da je Bog dopustil, da so se trije južnoslovanski narodi: Slovensi, Hrvati in Srbi znašli v dršavi SHS ali Jugosloviji. Ali so šli ti trije narodi, zlasti Hrvati in Slovenci res prostovoljno v to skupno državo, ja pa drugo vprašanje. Če bi Slovensi vedeli, kaj je v resnici za majniško deklaracijo— žaru—žitev s Srbi, bi jo brezdvo-ma odklonili, zlasti če upoštevamo dejanski položaj v letu 1914— 1918. Ali je res božja volja, da' "živimo zedinjeni"? Zdi se mi, da ima ta izjava tega sicer odličnega Slo- usodno noč. Enako so delovale'^ ^^^^ o tale postojanke po Gorenjskem, L duhu tak0zvane£ SIov. ki so nadzorovale Karavanke od neaa 0JuOra , „ Kofc nad Tržičem pa ' ' 9 °db°ra odnosno članw do Jezerskega, z eno besedo: partizani so v maju 1945 ZA NAMI prišli na Karavanke, ne pa pred nami, sku šali so se vtihotapiti na Koroško, ko so jo tudi Angleži že zasedali, pred njimi jih pa ni bilo tam takrat je bila pa prilika že zamur jena! Vse to se je dogajalo in razvijalo iz enega samega domobranskega nastopa majorja Bitenca in njegovega moštva — pač velika nagrada za zvestobo zemlji in narodu, nesluteno velike posledice majhnega, takrat komaj opaženega vzroka! Potek vshe teh dogodkov je za nas gaslen nauk: SAMO ZVESTO-J BA VEČNIM NAČELOM DOMAČI i ZEMLJ-I IN DUŠI NARODA JE dobrim : BLAGOSLOVUENA IN PRINESE SADOVE, KI JIH UŽIVAJO RO-j O O VI. Vse drugo je nepotrebna ' obtežba duha. Lojze ILIJA Tako je ravnal okupator s to mihajlovičevsko-četniško "narodno-! osvobodilno" zaroto, kadar ji je ku domobranske legitimaeje, češ da prišel na sled. četništvo je bolj 60 novi domobranci pristopili k preganjalo komunizem večkrat tudi i -- -----.------------"iiuiu iu si j kakem karnevalu: vse drugo lahko j vojaka dobro in pomembno stra- kot pa "praznim besdam" puhl*' i počneš, samo mask ne smeš trgati teško dejanje." 'politike in je prostovoljno proti' z obrazov. Enak aksiom je veljal; In tako dejanje bi bilo: ZA-1 dotlej veljavnim nazorom vodstva, Trenutno'" jeTaprt Tistem "kri ju.' • Beograd— (Reuters) Milovan Djilas, pisec knjige "The New Class", bo priiel radi teknjige pred okrajno sodišč v mestu, 50 milj od prestolice dne 4. oktobra. tedajza OF: Ne dotikaj se te "na- ■ SEDBA IN OBVLADANJE KARA- ' posegel vmes in preprečil uničen1"«' i _ rodne" ustanove, če hočeš še kdaj.VANK ŠE V ZIMI 1944/45 _ o, teh prvih dveh domobranskih^ OGLAŠUJTE V "SLOVENSKI kandidirati ... čem takem se pa tudi z angleškimi postojank, ki sta tako obstojali in • DiR2A!VI"I JRZ, ki si po krivici nadevi jej o ime SLS. če bi bili res SLS, bi ne nadaljevali take brezglave politike, ki vodi v nova razočaranja. V dobi od leta 1918, ko smo SLovenci šli skozi dobo razočaranj, preganjanj, izmozgavanj, ko Je bilo ime Slovenec zamenjano z dravobancem, ko so bili vodilni slovenski možje zaprti samo radi slovenstva, ko smo imeli šen-čurski proces, je slovenski narod spoznal, da m dobro biti s tako zvanimi "brati" v eni skupni hiši. Sposnal je, da je stokrat bolje, bolj naravno In pametna, da živi pod svojo lastno, če tudi skromno streho. Da je narod prišel do tega spoznanja, ki ga je še bolj utrdila doba okupaicje, je gotovo tudi božja volja. Tudi to spoznanje je Bog dopustil. Upam, da ne bo kdo trdil, da učim krivo vero. Primerjamo s tem spoznanje velikega Slovenca nadškofa Je-| gliča: "Bili smo varani" . . "Kani smo narod zapeljali" . . Ne vlačimo vedno "božje volje" v dnevno politiko in je ne me-šajmo z voljo določenega političnega kroga, ki je daleč proč od resnične volje naroda. Mifcro Geratič