20. JAN. 1968 LETO VII ST. 2. 'GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Resolucija o temeljih gospodarske politike za leto 1968 Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sta na svojih sejah ob koncu preteklega leta sprejela resolucijo o temeljih gospodarske politike za leto 1968. Najvažnejše ugotovitve o gibanju našega gospodarstva v letu 1967 in nalogah, ki nas na tem področju čakajo v letu 1968, so v resoluciji v glavnem navedene takole: Posnetek Iz naše^ tovarne elektromotorjev v Železnikih, kjer skušajo doseči z novimi kon* tinuiranimi naročili pogoje za normalno poslovanje in gospodarjenje Ko sta zbora zvezne skupščine preučila ekonomski položaj in gospodarska gibanja, v letu 1967, sta na osnovi tega v svojih sklepih ugotovila, da se uresničujejo temeljni smotri reforme. S tem, da -smo odpravili najbolj izrazita inflacijska žarišča,' srno dosegli pomembno stopnjo stabilizacije. Vzpostavljeni so usklajeni odnosi med splošno ponudbo in povpraševanjem', kar je vplivalo na • boljšo prekrbo gospodarstva, bolj, ustaljeno gibanje c&i in počasnejše; naraščanje žiy-1 ljenjskih stroškov. V tako ustvarjenih razmerah smo pomembneje liberalizirali' ce-ne. Spričo vseh teh sprememb so ekonomski nagibi izrazite-' je vplivali na sklepe samoupravnih organov v poslovanju delovnih organizacij. Tako nastajajo temeljne možnosti, da bi se izboljšalo funkcioniranje ' celotnega družbenega in gospodarskega sistema, ki sloni na neposrednem proizvajalcu kot nosilcu gospodarskega in družbenega napredka. S tam je-hikrati ustvarjena podlaga, na-kateri je treba v .naslednjem, razdobju nadalje izpopolnjevala gospodarski sistem- iin. tako spodbujati k (boljšim rezultatom gospodarjenja ter-ustvarjati nove možnosti za razvoj samoupravljanja. Z reformnimi ukrepi in srednjeročnim pianom so buli začrtani odnosi v splošni' delitvi družbenega proizvoda kakor tudi dinamika delitve do leta 1970. Toda v drugi polovici 1966. leta in v. letu 1967 je prišlo do razprede- . Initve v škodo akumulativni sposobnosti gospodarstva. ; Omejitvena kreditna politika je v pomembni, meri prispevala k doseženim uspehom v stabilizaciji. Niso pa bili bolj aktivno izkoriščeni ' nekateri instrumenti gospodarskega sistema., predvsem s področja politike delitve in osebnih dohodkov, proračunske politike in uporabe zakonskih in drugih Ukrepov za uravnoteženo finansiranje socialnega zavarovanja in dru- gih oblik porabe, kakor tudi davčne, politike. Problemi ., gospodarskega razvoja, posebno pojemajoča rait industrij šli? proizvodnje in njen neposre dni. vpliv na proizvodnost, rentabilnost in ekonomičnost, kakor tudi problemi zaposlenosti, nastopajo v veliko ostrejši obliki na nezadostno razvitih področjih. . Pozitivni procesi prilagajanja razmeram, nastalim z reformo, ki so že značilni za številne delovne organizacije, se še niso dovolj • razširili' na vse' gospodarstvo. Zaradi tega še , še kažejo , tendence po kchservi-ranju sedanjega stanja, po nadaljnjem avtarkičnem razvoju, dalje nezadosten razvoj integracijskih procesov, zahteva po dedov-oih olajšavah, nezadostna skrb za to, da bi uporabljali sodobnejše tehnične in tehnološke dosežke in da bi zboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Glede na sprejete' ocene in stališča • zastavlja zvezna skupščina kot temeljno nalogo ekonomske politike in gospodarskega razvoja v letu 1968: pospešila rast gospodarstva • v razmerah, ko ; se nadalje , spreminja njegova struktura.in učinkovitost, kakor tudi okrepiti gospodarsko stabilnost. V letu 1968 je mogoče doseči realno povečanje družbenega proizvoda kakor; tudi industrijske proizvodnje za 3 do 4 odstotke, pri čemer naj ta rast sloni zlasti. na nadaljnjem povečanju izvoza, hitrejšem usklajevanju proizvodnje s spreminjajočim se povpraševanjem na domačem tržišču: in. napovečani 'tafe-stfcijski dejavnosti.- V letu 1968 je treba zagotoviti, da se bo nadalje zmanjšal primanjkljaj v plar čilna bilanci in da se' bodo povečale, devizne rezerve. Pogoj za to je tudi, da se uvOz povečuje počasneje, kakor pa narašča izvoz.. Pri tem je treba zagotoviti, da bo izmenjava bolj uravnotežena po posameznih valutaraih pod- (Dalje na 6. strani) l izrednega zasedanja Novi zvezni devizni predpisi za poslovno leto 1968 so vse tiste, ki imajo opravka z uvozom-izvozom temeljito presenetili. Prvič zato, ker so bili objavljeni z veliko zakasnitvijo — namesto pred pol leta, šele sedaj v januarju — in drugič, ker so prinesli na-meStp pričakovane še večje liberalizacije in postopnega prilagajanja tržiščem v tujini, nove še ostrejše pogoje poslovanja, ki bodo pri prizadetih proizvodnih podjetjih znižali že itak pičlo akumulacijo, že po prvih ocenitvah so pri nas izračunali, da se nam bo-: do ob upoštevanju novega deviznega režima in povečane carinske stopnje povečali'stroški poslovanja v enem letu za nič manj kot 880 milijonov S dinarjev, seveda če ne bomo povečali cen našim proizvodom. To pa še ni vse. Zaradi spremenjenega carinskega poslovanja so obtičale vse pošiljke sicer pravočasno naročenega reprodukcijskega materiala in surovin, namenjene našim tovarnam, na carini in v nekaterih obratih oz. tovarnah so že delno ustavili proizvodnjo. Semiška tovarna kondenzatorjev bo tako v najboljšem primeru izpolnila januarski plan z 20%. Novi zvezni devizni predpisi so tako Občutno prizadeli poslovanje našega pod-jetja, da je sklenil predsednik DS ZP inž. Marjan Japelj sklicati: na podlagi pojasnil uprave 1 ZP posebno zasedanje DS ZP. Z namenom, da se po eni plati člani DS ZP seznanijo z ¡novimi drastičnimi uikrapi Zvezne administracije; in po drugi, da DS ZP razčisti v našem podjetju sporna določila in ukrene vse, da še ta določila spremene oz. prekličejo. Minuli petek je zasedal DS ZP na katerega, so povabili; poleg novinarjev poimetnbnej-, šib -listov v državi, tudi predstavnike občinske skupščine Kranj lir ■ nekatere republiške ' ter zvezne poslan- . ce. Tako so bili navzoči: sekretar, občinskega komiteja! ZK Kranj Martin Košir, predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar, predsednik, odbora republiške skupščine Aci Puhar in poslanec zveznega zbora za gospodarstvo Franc Bertoncelj. Spremenjeni devizni režim nasprotuje intenci jam gospodarske reforme Po uvodnih besedah predsednika DS ZP inž'. Marjana Japlja je prevzel besedo direktor Nabavne organizacije Vlado Sodin in povedal naslednje: . V zvezi, s spremenjenimi. deviznimi predpisi se je naše podjetje znašlo v izredno kritičnem položaju, saj je ostalo brez nekaterega nujno potrebnega materiala. . Ko pregledujemo, zakaj. je zastala proizvodnja v - tovarni KONDENZATORJEV, v Semiču in ELEKTHOMEHANI-KI v Kranju, ugotavljamo, da je v večini primerov prispel reprodukcijski material pravočasno na carino, vendar ga ni možno ocariniti, ker devizni predpisi niso že definirani. Gre predvsem za uvoz reprodukcijskega materiala po režimih LBO in RK, to je polproizvodov črne metalurgije, raznih kemikalij, krogličnih ležajev itd. . Hkrati z novim deviznim režimom so se precej pove- . čale tudi carinske stepnj e za nekatere uvožene surovine in. reprodukcijski material kar bo imelo precejšen vpliv na določanje novih predaj n h con.- . Če k temu dodamo še ■ ogromno škodo, ki bo našla'a Zaradi vsaj polletne zamude pri objavi ; novih,, predpisov, potem lahko le ugotovimo, da še,, je naše podjetje srečalo s problemi, ki jih samo na more rešiti. Vsakoletne spremembe gospodarskih predpisov in še posebej predpisi zunanjetrgovinskega poslovanja nam stalno povzročajo težave. Devizni režim je v zadnjih letih doživel temeljite spre-, membe, saj vemo, da smo iz sistema kontingentiranega uvoza in izvoza v letu 19£5 prešli na sistem delitve devizne ‘kvote po republikah. S podružnico JUGOBANKE smo sklenili pogodbo, po . kateri., smo si z vezavo izvoza na uvoz sami ustvarili devize za lastno reprodukcijo. V skladu z intenčijami gospodarske reforme, sprostitve tržnih mehanizmov, inozemske konkurence in razmejitve cen je bil izdelan nov devizni sistem z režimsko opredelitvijo in klasifikacijo materialov na GDK, LBO, LB in DK. Nov sistem je obetal izboljšanje, za večino gospodarskih in predvsem indu--atrijskih podjetij s tem, da so dobila možnost, da si sama kroje usodo z vezavo - uvoza na izvoz po režimu GDK. Liberalizacija drugega materiala'je bila vsfciajena z restrikcijami dinarskih kreditov in deviznimi možnostmi gospodarstva. Ob sprejemanju dokumentov so nam merodajni zvezni organi zagotavljali, da gre Za sistem dolgoročnega značaja in, da je pričakovati v naslednjih letih (Dalje na 2. strani) Z izrednega zasedanja DS ZP (Nadaljevanje s 1. strani) nadaljnjo liberalizacijo režimov GDK, DK in D. Danes lahko samo ugotavljamo, da tudi ta sistem ni bil dolgoročen in da je bil že po prvem letu neuspešen. Lanskoletni nesmiselni uvoz blaga bomo morali sedaj odplačati Vsiljuje se vprašanje, zakaj državna administracija z Izvršnim svetom na čelu ne more zagotoviti stabilnost deviznega sistema, ki nosi v sebi prav gotovo pozitivne in-tencije za nadaljnji razvoj. Zakaj šele ob zaključku poslovnega leta ugotavlja izredni debalans v zunanji trgovini in zakaj ukrepa šele ob zaključku leta? Zakaj je lani dopuščala angažiranje konvertibilnih sredstev za blago drugorazredne vrednosti, ki ga mimo tega še doma v dovolj velikih količinah proizvajamo? Po drugi strani pa niso mogli zagotoviti domači proizvodnji zadosti deviz za uvoz reprodukcijskega materiala. Rigorozni ukrepi, ki so sledili ukrepom za izravnavo zunanjetrgovinske bilance, so presenetili gospodarske organizacije. Kohfuznost uvajanja novih meril daje vtis anarhije v zunanjetrgovinskem poslovanju. Naše podjetje to neposredno občuti skupaj z drugimi proizvodnimi organizacijami, ki verjetno niso na boljšem. voju in prepuščajo' usodo kolektivov posameznikom ali pa državni administraciji. DS ZP ostro obsodil ponovno administrativno urejevanje gospodarstva Po končanem obširnem pojasnilu in komentarju direktorja Nabavne organizacije Vlada Sodina se je razvila obširna debata. Govorili so: inž. Lojze Žumer, predsednik začasne, uprave v Železnikih, inž. Alojz Grčar, direktor tovarne Boris Kryštufek, finančni direktor Slavko Fatur, vsi iz ELEKTROMEHANIKE, Franc Kočevar iz Semiča in drugi. Vsi so izrazili zaskrbljenost glede na novi devizni režim in prikazali škodo, ki jo bo utrpela naša proizvodnja v prihodnje. Rezultat debate je bila splošna obsodba stalnih sprememb deviznega režima in sprejet predlog, po katerem bo štiričlanska komisija formulirala zahtevo pred zvezno upravo o spremembi novih določil. Osnova za spremembo določil naj bodo tile predlogi: 1. ZIS oz. Sekretariat za zunanjo trgovino naj takoj predpiše prehodne odločbe za prvo trimesečje letošnjega leta s tem, da se sprosti carinjenje reprodukcijskega materiala po režimu LBO, pred razdelitvijo kvote vzhodnih deviznih sredstev na podjetja. Kot osnova naj Se vzame vsota dodeljenih deviznih sredstev po režimu LBO vzhod iz prvega trimesečja lani. 2. Prav tako je treba nujno sprostiti uvoz reprodukcijskega materiala po režimu RK s tem, da se limitira uvoz za prvo trimesečje na višino sredstev, porabljenih v prvem trimesečju lani. 3. Podjetju je treba omogočiti uvoz reprodukcijskega materiala na odprt račun za dobo 60 dni tako, kot je bilo lani predvideno. 4. Plačila v tujini naj se ne omejujejo na tako nizke vsote, ker to ustvarja v podjetju in banici ogromno administrativnega dela ter stroškov. Limit naj bo isti kot lani. Ob zaključku zasedanja DS ZP je bilo ponovno poudarjeno, da se naše podjetje z novim deviznim sistemom v taki obliki ne. strinja in da obsoja neodgovorno eksperimentiranje v gospodarstvu. DS ne more razumeti, da je treba vsako leto menjati bistvene elemente oz. menjavati sisteme in da zvezna administracija ne more pravočasno zagotoviti vzporedna tehnična navodila za pravočasno uresničevanje sprejetih predpisov. Za to so nedvomno odgovorni zvezni organi in osebe, ki jih vodijo. Le-te je treba končno poklicati na zagovor, ker povzročajo vsako leto gospodarstvu ogromno materialno |; škodo, ustvarjajo pa tudi težko politično vzdušje v organizacijah. Marjan Kralj Aparati: Proizvodnja v decembru Izvršitev proizvodnih nalog sečno v decembru pa s v mesecu decembru 1967. za tovarno električnih aparatov ima vse tiste, značilnosti, katere smo zasledovali vse mesece v drugem polletju preteklega leta. Dinamični plan proizvodnje po fizičnem obsegu ni bil izpolnjen in smo ga dosegli le v višini 83,86 %. S tem pa je zopet nižji tudi ¡kazalnik kumulative, ki se je dokončno za preteklo leto zaustavil pri 88,35%» Tudi december, kot vsi predhodni meseci, pa nam je dal uspešno preseganje proizvodnih nalog za izvoz, saj smo v tem mesecu izpolnili planirano obveznost več kot 9 krat-no. Tudi kumulativa v izvozu je ugodna ter je njen kazalnik dosegel 138,81 %. Po posameznih skupinah izdelkov smo v mesecu decembru dosegli najboljše rezultate pri stikalnih aparatih, saj je bil mesečni dinamični plan visoko presežen in ima indeks izpolnitve 163,92 %. Vendar pa tudi tako ugodna izvršitev ni bistveno popravila indeksa v letni izvršitvi, saj je ta dosežen le z 69,66 % in je le malenkost boljši od kazalnika v skupini industrijskih elektronskih naprav, ki so z 62,25 % na zadnpjm mestu, čeprav je bila tudi v tej skupini mesečna izvršitev ugodna z rezultatom 107,83 %. Razen rezervnih delov in uslug, katere smo po letnem načrtu izpolnili s 94,45 %, me. 184,37%, smo v letu 1967 zabeležili najboljšo izpolnitev pri najmočnejši skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in Signalnih naprav, kjer je kazalnik kumulativne realizacije 88,64% za domače tržišče, za izvoz pa 185,04 %.' V decembru pa so bili v tej skupini doseženi uspehi za domače potrebe le v višini 69,07% na račun izvoza, kjer smo dosegli rekordno izpolnitev z 930,80%. Po delovnih enotah je za leto 1967 izpolnila najbolje plan fizičnega obsega proizvodnje DE 700, obrat v Dobrepolju. Sledi ji DE 500, obrat na Savski cesti,, dočim je letni načrt najslabše izpolnila DE 600,- obrat SVN v Stegnah, čeprav je imela ta enota v decembru visoko realizacijo prejšnjih zaostankov ni uspela nadoknaditi. Tudi vzroki izpadov so v osnovi isti v decembru, kot smo jih ugotavljali v preteklem obdobju. Prvo mesto prav gotovo zavzema pothanj-kanje specificiranih napočil, posebno s področja zaščitnih relejev in elementov avtomatike. Tudi kasno dospele specifikacije so v precejšnji meri povzročile, da finalizacija ni bila tako uspešna, kot bi jo bili v tovarni sposobni opraviti. Na dirugem mestu je izpadom botrovalo prepočasno (Dalje na 6. strani) Spet privilegiran položaj za nekatere organizacije Naše podjetje je bilo seznanjeno z novimi merili deviznega sistema šele letos 5. januarja. Kakšne posledice bo to imelo na bodeče poslovanje še ne vemo, niti v kakšnem obsegu bodo. Prav gotovo pa bo naše podjetje prizadeto in zopet bomo doživeli prelivanje ustvarjenega dohodka na druga področja. Omejevanje uvoza pomeni za podjetje bistveno povečanje izvoza za enak obseg uvoza kot v minulem letu. Omejevanje uvoza osnovnih surovin črne metalurgije, krogličnih ležajev itd. stavi ja naše podjetje v nekonkurenčen položaj do inozemskih proizvajalcev, ker bomo kupovali reprodukcijski material po višjih cenah. Posamezne grupacije si 'žele ustvariti privilegiran položaj s tem, da prisiljujejo nabavo materiala pri njih s pogoji, ki jih same postavljajo ih izdajajo : drugim organizacijam potrdila za uvoz le tistega materiala, ki ga same ne proizvajajo. Seveda so taki ukrepi naperjeni proti napredku v gospodarstvu, proti osnovnim intencijam reforme, ker jaeajo centralistične težnje po urejanju gospodarskih zadev na državnem ni- Resni napori za organizacijo elektronskega računskega centra Zadnja seja UO ZP je bila spet zelo obširna. Kar osem točk se je zvrstilo na dnevnem redu, ki ga je članom UO ZP predložil predsednik inž. Jože Bauman. Za naše bralce smo izbrali v tem sestavku kratke informacije o treh pomembnih in perečih gospodarskih zadevah: deblokacijl starega žiro računa, organizaciji elektronskega računskega centra in predvideni integraciji našega podjetja z SIZ in RUDI CAJAVEC. O vseh preostalih točkah bomo spregovorili v poročilu z naslednjega zasedanja DS ZP. Stanje na starem žiro računu se zadnjega pol leta ni kaj prida spremenilo. Račun je še vedno blokiran — po zadnjih podatkih — za dohrih 5 milijonov dinarjev, 2,5 milijona pa je poleg tega še netoženih zahtevkov. Krivdo za to, da račun še vedno ni likvidiran, nosijo organizacije, ki iz svojega rednega priliva prek PSQ niso v redu nakazale prispevkov na stari žiro račun po planu sanacije. Z izjemo organizacij ELEMENTI, NAPRAVE in USMERNIKI, so vse druge prekinile s poravnavo obveznosti. Po izjavi finančnega direktorja slo zato objektivni vzroki, ker je podjetje z dolžni- mi zneski reševalo uvoz — drugega izhoda pač ni bilo. Glede na to, da se blokada starega žiro računa vleče že nekaj let in zadnje čase sploh ne premakne z mrtve točke, bomo morali tej zadevi posvetiti nekoliko več pozornosti. Res, da je podjetju uspelo znižati blokado od najvišje vrednosti približno 11 milijard S dinarjev na sorazmerno skromni znesek sedanjih 5 milijonov N dinarjev, vendar je treba upoštevati precej stroškov, ki nastajajo z zavlačevanjem likvidacije računa in pa ponovno možnostjo prelivanja sredstev med organizacijami. Organizacija elektronskega računskega centra za obdela- vo podatkov je vendarle krenila z mrtve točke. Zbran je teain strokovnjakov, ki se intenzivno ukvarjajo s proučevanjem zamotane problematike obdelave podatkov, prav tako pa je predviden že novi predstojnik centra (inž. Jože Bauman). Določeni so še termini za programerske tečaje in kot vse kaže bo organizacija potekala mnogo hitreje odslej, čeprav bo potrebno po izjavi inž. Barmana celo leto za uvajanje v nov sistem obdelave podatkov. Zanimivo pri vsem tem je, da ne bomo uporabljali že prispeli elektronski računalnik CDC 2100, marveč precej večjega CDC 3300. Slednji je ne samo večji, ampak tudi znatno hitrejši od prejšnjega, investicija zanj pa bo manjša, saj ga bomo kupili skupaj z Univerzo, Republiškim izvršnim svetom in še nekaterimi drugimi manjšimi uporabniki. Stroški se bodo delili na tretjino, kar bo močno vplivalo na rentabilnost nabave računalnika. Velikost računalnika je tolikšna, da bo Hovoorganizdrani center največji in najmodemeje opremljen v državi in bo hkrati veljal kot odlična referenca za prodajo računalnikov CDC, čigar zastopnik v naši državi je ISKRA. Zadeva o predvideni integraciji med našo ISKRO, zagrebškim podjetjem RIŽ in banjahišfcim R. ČAJEVCEM se po izjavi generalnega direktorja tov. Logarja zadnji čas na premaknila naprej zaradi tega, ker smo pri nas dali prednost notranjim organizacijskim vprašanjem, nadaljnjo razpravo o integraciji pa smo odložili za kratek čas. Zadnje dni so razgovori o integraciji spet oživeli, zlasti po zaslugi podjetja RIZ. Predstavniki obeh podjetij so imeli vrsto razgovorov z bankami, saj so finančna vprašanja temelj uspešne integracije. Sedaj je vzklila nova varianta integracije. Po njej naj bi potekala v diveh fazah. V | prvi fazi naj bi se nekako do poletja združila ISKRA in RIZ, v drugi fazi pa naj tli |sa obema IprSdnužiil še RUDI ČAJEVEC. Zadeva je vredna premisleka in podrobnega študija. - KM - Gospodarska reforma nas sili, da se moramo vedno krepkeje spoprijemati na domačem in tujem trgu s tekmeci iz zahoda, ki razpolagajo z naprednejšo tehniko in sodobnejšo tehnologijo od naše. Prednost, ki jo imajo tuji proizvajalci, ni slučajna. Plod tega so predhodno dobro opravljene tehnične raziskave in razvojno delo. Težišče tekmovanja za pridobitev novih trgov in kupcev se v. sodobno ' razvitih gospodarstvih danes ne nahaja v tolikšni meri v prodajnih organizacijah, kolikor v raziskovalno-razvoijojih organizacijah proizvajalcev. O izidu tekme med konkurenti odločata največ sposobnost in naglica v razvoju novih ali izpopolnjenih, čim cenejših in za trg zanimivih izdelkov. Osnova za programe raziskovalnih in razvojnih de.l, ki se običajno postavljajo za daljša obdobja,, so predhodno opravljene tržne analize. Programi se sproti ;dopolmjujejp glede na novosti na trgu, ki jih prinaša nagli razvoj tehnike v svetu. Najhitreje med vsemi industrijskimi panogami se razvija elektronska industrija. (ZDA so imele leta 1947 približno 1.000 podjetij e področje elektronike, leta 1966 pa 5.000 podjetij). V njeno raziskovafoo-ražvojao dejavnost se vlagajo, kot bomo kasneje videli, za naše pojme presenetljivo visoka sredstva. Da’ bi ugotovili, kakšne so možnosti naše lastne -razisko-valno-razvojne dejavnosti glede na razpoložljiva finančna sredstva, navajamo naslednje podatke: . TABELA 1 Leto Delež stroškov za raziskave in razvoj v odnosu do vrednosti fizičnega obsega proizvodnje (v %) Skupni znesek vlaganj za raziskave in razvoj (v milijardah S din) 1962 5,3 1.262 1963 3,6 1.194 1964 4,3 2.033 1965 3,4 1.774 1966 2,2 1.394 -Zelo preseneča ugotovitev, da smo leta 1966, ko smo z znatno znižanimi carinskimi stopnjami po reformi široko odprli vrata domačega . trga tujim ¡proizvajalcem, vložili v raziskavo in razvoj relativno manj sredstev, kot pred reformo, v času obrambe našega, gospodarstva z razmeroma visokim carinskim zidom. Pri proizvodnji v vrednosti 63 milijard. S din, ki smo jo imeli leta 1966, smo vložili v raziskovala o-razvoj no dejavnost približno enako vsoto, kot leta 1962, ko je vrednost naše proizvodnje znašala komaj eno'tretjino ene iz leta 1966, oziroma ■ okroglo 23 milijard S din K temu bi dodati še zanimivo dejstvo, da smo leta 1963, ko smo dali razvoju relativno najmanjša sredstva, dosegli najugodnejši finančni, rezultat od ob« stejh podjetja (1961). Oglejmo si, kako vlagajo v primerjavi z nami v razisikovalno-razvojno dejavnost druga clcktraindustrij-ska podjetja v svetu: -TABELA 2 Delež letnih stroškov za raziskave in razvoj v odnosu do. opravi j enega letnega blagovnega prometa (prodane in fakturirane vrednosti blaga) 19$6 v % 1965 v % 1964 v % 1963 v % 1962 v % International Telephone and Telegraph Corporation (ITT), New York (ZDA) 10,4 10,2 11,3 ' 12,0 13,8 Control Data Corporation (CDC), Minneapolis (ZDA) 16,1 12,5 12,6 11,4 8,1 Siemens A. G. Berlin (Zahodna Nemčija) 5,8- ___ pi AEG, Frankfurt (Zah. Nemčija/— 5,0 — c-'. .. — Nippon Electric Co., Ltd, Japonska 7,0 __. ' . __ Hitachi, Japonska — — 5,0 — — Za zadnja štiri podjetja nimamo na razpolago podatkov za celotno obdobje 1962 do 1966. Pripominjamo, da vred'; nost opravljanega letnega prometa, ki. služi pri navedenih podjetjih kot osnova za prikaz deleža za raziskave in razvoj porabljenih sredstev, lahko približno primerjamo z obsegom vrednosti letne proizvodnje, ker se standar-. dne zaloge pri teh'proizvajalcih običajno bistveno ne spreminjajo. Iz navedenih podatkov povzemamo: . 1: največji delež stroškov za raziskave in razvoj v odnosu do letnega blagovnega prometa izkazuje ameriška elektro — oziroma elektronska industrija; 2. zahodno-nemška in japonska" elektroindustrija 'izkazujeta neprimerno manjši delež stroškov za raziskave in razvoj, kot ameriška elektroindustrija, približno polovico manj, toda kljub temu delež rii manjši od 5%; 3. naš delež za stroške raziskav in razvoja v odnosu do vrednosti fizičnega obsega, proizvodnje se je v zadnjih štirih letih tako znižal, da pri stopnji 2,2% za leto 1966 tovitvijo, da hitra rast ITT ne znaša niti polovico deleža, izhaja iz možnosti, da vna-ki ga izkazujejo podjetja za- prej čuti in predvidi potrebo hodno-nemške in japonske po izdelkih, ki jih bo člove-elaktroindustrije, in komaj štvo uporabljalo v prihodno približno 1/5 deleža podjetij sti. Zanimiva je tudi izjava, ameriške elektroindustrije. ki jo je dal glede pomena Točnejšo predstavo o sred- raziskav v industriji prof. dr. stvih,- ki jih že omenjana Vferner Klean, sodelavec kon-podjetja vlagajo v svojo raz- čarna Siemens: »Napredete iskovaino-razvojoo dejavnost, znanosti je tako nagel, da kakor tudi o gospodarskem podjetje, M razpolaga še s pomenu tah podjetij nam tako dobro tehniko, mirna za-omogočajo naslednji podatki: dostne gotovosti za svojo.prihodnost. Raziskave so neob-TABELA 3 hodna nujnost, če hoče biti _______ še naprej konkurenčno«. Firma Lete 5 'a o ,3 r=¡ wi > o ^ & «n n g ii ,§>‘S rSj KS H O S«1« '3 js o ÍS 8 9 ►j P.-2, H § e ;o Ul a Sp n S "tí o s ß fi H rf3 M r-j 'D Q V) g S ITT 1966 204.000 2.121 220 275 CDC 1966 11.000 106 17 21,3 Siemens 1966 257.000 1.950 112,5 140,6 AEG 1966 125.000 1.000 50,0 62,5 Nippon Electric 1964 38.000 231 16,2 20,3 Hitachi 1964 129.000 l.foo 55 68,8 (Znesek 106 milijonoiv do- da se izkoristi človekova us- larjev pri CDC predstavlja zgolj vrednost prodanih in fakturiranih izdelkov, brez prejetih najemnin za poso- tehnOlogij, novih izdelkov in novih vrst storitev. Lata 1966 je delalo na raziskavah in jene elektronske računalnike razvoju približno 20.000 znan- in brez upoštevanja vrednosti za opravljene druge storitve, ki štejejo tudi v dohodek podjetja. CDC in ITT sta naša poslovna partnerja.) Med- navedenimi podjetji je ' nekaj gigantov elektroindustrije. Največja vlaganja v raziskave in razvoj* 220 milijonov dolarjev ali 275 milijard S din, izkazuje koncern ITT. V enem poslovnem letu je vložil, ta koncern v raziskave in razvoj za 42 milijard starih dinarjev večjo vsoto od vrednosti celokupne proizvodnje našega podjetja od njegove ustanovitve (leta 196!) pa. do leta 1966, ki je znašala 233 milijard S din. Koncern ITT je .relativno največ vlagal v raziskave in razvoj v -letih 1962/1963, sadove teh ..vlaganj je pa žel v letih 1965/1966. Njegov blagovni promet je znašal 1.1962 1,090 mšMjonpv dolarjev; V nadaljnih štirih latih ga,, rje podvojil in dosegel blagovni promet od 2.121 milijonov dolarjev in čisti" dobiček v višini 89 milijonov dolarjev. Poglejmo, kako sodi o tem uspehu samo vodstvo-koncer- na. Podatki so vzeti iz njegovega poslovnega poročila za leto 1966: »Doseženi rekord je uspeh dela vodstva v in v letu 1959 zastavljenega si delovnega koncepta. Ta koncept je predvidel po značaju proizvodnje raznoliko sestavo družbe, ki naj bi imela dobro strokovno vodstvo in bila krepka v raziskavah in razvoju ... Ustrezno svoji poslovni gibčnosti si je moral ITT ustvariti tudi primerne'možnosti za postavitev dolgoročnega programa raziskav - in razvoja. Cilj programa je bil, stvenikov. Stroški za te dejavnosti so znašali 220 milijonov dolarjev. V proizvodnjo je bilo vključenih v tem letu prelit 200 novih in izpopolnjenih izdelkov. V proučevanju in delu je več kot 1.500 pomembnejših raziskav in razvojnih nalog...«. , Poročilo navaja dalje, na katera -področja.so usmerjene raziskave in-zaključuje z ugo- Spričo takšne poeomositi, ki se posveča tehničnim raziskavam .irji razvoju v svetu, kot glavnim gibalnim silam industrijskega in gospodarskega napredka, smo zaskrbljeni za prihodnost naših tovarn in podjetja glede na pojav, ki ga Opažamo doma ,v zadnjih letih. Iz leta v. leto padajoča povprečna stopnja prispevka za raziskave in razvoj,, ki je dosegla leta 1966 i 2,2% svoje najnižje stanje cd ustanovitve našega podjetja, dopušča domnevo, da so ponekod še prisotni ostanki stare predrefoemske miselnosti, ki je'dajala prednost proizvodnji pred razvojem. Takšna miselnost je v osnovi zgrešena in nevarna. Z’gospodarsko reformo se je situacija spremenita. Ni mogoče proizvajati vsega, nagleda na ceno in kvaliteto. Domači trg jc postal premajhen za naše , Zmogljivosti,. in, 'ca hočemo živeti, moramo izvažati. Izvažati pa po-* -silil spoprijemati Se bolj ko doma s tekmeci, ki proizvajajo sodah- • liejše, kakovostnejše ift caftSj-(Daije na 6, strani) »ISKRA« Tovarna kondenzatorjev SEMIČ objavlja dve prosti delovni mesti TEHNOLOG V TEHNOLOŠKI PRIPRAVI DELA Pogoji: Dipl. inženir elektro stroke šibkega ali jakega toka z odsluženim vojaškim rokom. Pismene prošnje z dokumenti o šolski izobrazbi sprejema kadrovska služba tovarne kondenzatorjev v Semiču v roku 15 dni od dneva objave v časopisu Delo. - - RAZGLAS »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ objavlja prosto delovno mesto PLANER METODIK v delovni enoti »Plan in nabava«. POGOJI: diplomirani ekonomist s 4-letno prakso. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek »ELEKTROMEHANIKE« — KRANJ do 5. februarja 1968. Uredništvo odpira polemiko o perečem problemu »IZUMITELJSTVO IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE V ISKRI« Pojdimo v korak s časom Človekovo zibanje večino hitreje narašča. Vedno hitreje se razvija tehnika, medicama in druge veje znanosti. Računski stroji rešujejo v parih sekundah naloge, -ki jih včasih cede brigade strokovnjakov po večmesečnem delu ne bi tako zadovoljivo in brez napak rešile. Kdo pa je omogočil tak napredek? Edini odgovor je: Človek! oz. njegova sposobnost misliti in logično sklepati. Vsakdo nekoliko pripomore k temu razvoju. V svetu se vlagajo ogromna sredstva v razvoj. S sistematskim razvojnim delom odkrivajo posamezniki in skupine strokovnjakov vedno nove probleme, spuščajo se vse globlje v morje neznanja im raziskujejo njegove globine. Se mi lahiko primerjamo z Evropo, Ameriko in Rusijo? Kaj smo storili,: da bi šli v korak z. razvitimi deželami? Brez dvoma veliko! Pri nas izdajo mnogo več patentov občanom kot pa delovnim organizacijam. Vprašam se zakaj in kako je to mogoče. Delovne organizacije imajo moderne aparate, Strokovnjake — pa vendar!? V Zahodni Evropi je razmerje izdaj patentov močno nagnjeno v korist delovnih organizacij. Mi. Jugoslovani raj še drago kupujemo licence, le malo naših podjetij pa je prodalo isv-oje licence v tujino. Pri nas, kot da ne zaupamo domačim avtorjem. Mnogi naši izumitelji prodajajo v inozemstvo svoje patente, ker je domača industrija nezainteresirana. V neki delovni organizaciji v Bosni je strokovnjak dobil nalogo modernizirati tehnološki postopek. Vrsto let je delal na. tem problemu. Razvijanju svoje naloge se je p> svetil z dušo in telesom. Konstruiral je nove Stroje in končno mu je uspelo razviti popolnoma nov postopek a povirni stroji. Zaradi svojega dela je zanemarjal družino ih trošil za eksperimente' svoj denar. Brez dvoma, da je naredil več, kot je od njega zahtevala naloga. Od podjetja je zahteval odškodnino pa so ga zavrnili češ, to je bila njegova službena dolžnost. Svoj. izum je zaščitili in delovni organizaciji ni hotel brez' odškodnine odstopiti svoje znanje, zato je dobil odpoved. Odšel je v Francijo k neki sorodni firmi in od tam v naših časopisih objavil nekatere misli. Pravi, da si tudi v .najbolj skritih mislih ni predstavljal, da ga bodo tako sprejeli. Ža patent je dobil 10.000 dolarjev in 4.000 frankov mesečne plače. Da pa bi bila ironija še večja, sedaj ista tovarna, ki mu je dala odpoved, kupuje za drag denar od francoske firme te stroje in tehnološki postopek. Kako je v »Iskri« s tem? Mi imamo pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah, ki je izdelan na osnovi zakona o izumih in tehničnih izboljšavah. Člen 96 tega zakona oziroma člen 6 točka 2 našega pravilnika med drugimi ne dovoljuje zahtevati nagrado za tehnično izboljšavo ali izum konstruktorjem, tehnologom in sodelavcem razvoja. Tako sicer trdi zakon, vendar se zakon tolmači na več načinov. Pri nas ga tolmačimo napačno. Tudi zgoraj omenjeni sodelavoi so upravičeni, da dobijo nadomestilo za tehnične izboljšave saj vemo, da pa pri nas velja načelo nagrajevanja po učinku. Primer!- Več strokovnjakov išče isto rešitev in eden med njimi jo najde. Brez dvoma je oškodovan, če ni nagrajen, ker j-e več naredil kot ostali in ni pravično, da ima isti osebni dohodek. Vse rešitve, ki presegajo okvirje zadane naloge in predstavljajo dobro tehnično izboljšavo/ morajo biti nagrajene. Z napačnim tolmačenjem člana 96 je moč razumeti, naj posamezniki, ki se v podjetjih ukvarjajo z izumiteljstvom, delajo na področjih, kjer niso strokovnjaki. Gradbeniki. npr., konstruirajo stroje,. kemiki. — gradijo hiše, strojniki, delajo kemične analize ipd. Smešno, kaj ne! Vendar je to. res. S pravilnim odnosom do izumiteljske dejavnosti lahko doščžemo odlične rezultate. Vsakdo naj dela na področju, za katerega je strokovnjak. S pravilno, stimulacijo pa bomo na vsak način pospešili to dejavnost in imeli, vsi koristi, delavci,, podjetje. In tudi skupnost, Seveda se pri' tem lahko pojavijo izrabljanja posameznikov. Proti .temu lahko sprejmemo predpisfe kot ¿¡pr. da avtor ne more biti nagrajen za izboljšavo svoje stare konstrukcije, kor bi moral že prvič T datf najboljšo rešitev, konec koncev pa imaifio 'v tovarni še' štrokoVab' komisij o, ki' lahko ugotovi dejansko stanje. - To je samo nekaj misli. Zdi še' mi nujno, da tovarna čimprej sprejme dopolnitve pravilnika in pospeši izumiteljstvo. Imamo mnogo težko rešljivih problemov. Razpišimo natečaj, dajmo nagrade in ni vrag, da ne bi nekdo , »pogruntal« prave poti. Pohvalimo avtorje izumov in tehničnih izboljšav, j dajmo1 jim diplome, pokažimo te_ ljudi vsem, ne pa, da njihova imena zaradi nevoščljivosti sodelavcev skrivamo, kot da so prestopniki in ne hvale vredni sodelavci. Josip Štirn., dipl. inž. Pripomba uredništva: O tem problemu smo v našem časopisu že večkrat pisali, žal se zadeva-še ni premaknila-nikamor. Ali »fovšarija« res tako gori, da nihče ne upa pogasiti ta ogenj? Uredništvo odpira zadevno polemiko, zato 'se obrača na vse komisije za izume in izboljšave po naših tovarnah, da javno, prek našega glasila povedo svoje mnenje. — Rok 27. januarja. Hkrati vabimo vse člane Iskrinega kolektiva, ki jih to zanima, naj pošljejo uredništvu Kranj, Savska loka 4 svoja mnenja in pripombe, ki bodo objavljene v polemiki »Izumiteljstvo in tehnične izboljšave v ISKRI.« Vsi objavljeni prispevki bodo honorirani. Kot vsako leto je bil tudi v lanskem decembru višek prodajne sezone. V naši prodajalni v Ljubljani so morali z manjšim prodajnim personalom streči kupcem, kajti nekaj prodajalcev je moralo prodajati pa tradicionalnem novoletnem sejmu na Gospodarskem razstavišču Morda vsi kupci niso bili hitro postreženi, vendar so prodajalci - naredili vse, da je bilo zastojev čimmanj. Ned našimi jubilanti (Rada se spominjam prvih let dela v »Iskri«) Tov. Vera Jelič je 12. apri-1967 praznovala 2(Metndco dela v »Elektromehanski«. Ob slavju v tovarni je ob novem -letu med 131 jubilanti prejela v spomin tudi ročno uro. Ni bila navdušena za razne izjave, vandar je na daljše prigovarjanje povedala,, da se je že kot 15-letno dekle zaposlila v tovarni »Iskra«, ker je morala zaradi hude bolezni prekiniti šolanje- na medicinski šoli. 12. 4. 1947 je prvič prestopila vrata »Iskre« v Kranju. Z delom je najprej pričela kot delavka v mali strugami v produkciji, nato je bila 11 let v navijalnici, sedaj pa opravlja' delo vknji-ževalke v obratu števcev. Omenila je, da se zdo rada spominja prvih let dela v »Iskri«, da je bil kolektiv takrat bolj enoten, da so takrat opravili precej udarniškega dela, pa to ne samo v tovarni, ampak tudi na terenu in da je bilo več kolektivnih izletov. Ob koncu je dejala, da je z delom, ki ga opravlja, zadovoljna, le da bi bilo prav, če bi bilo delo bolj vrednoteno, ker to vzpodbudno vpliva na človekovo osebnost in njegovo delo. Z-1 ISKRA TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO V proizvodnem programu tovarne so tudi naslednji izdelki: — Klasična tiskana vezja na pertinaksu, witroplastu in toflenu s »stop« lakom in montažnim tiskom. Primerna za radijske sprejemnike, televizorje, ojačevalnike, telefone in enostavnejše naprave. — Galvanizirana tiskana vezja na vseh materialih (pertinaks, vvitroplast, toflen, fleksibl itd.). Primerna za preklopnike stikala, drsne kontakte in vse zahtevnejše el. aparature. — Tiskana vezja, galvanizirana s prevleko Sn/Pb 60/40, primerna za najzahtevnejše elektronske aparature, pri katerih se zahteva trajnost delovanja (vojaške naprave, računalniki itd.). — Dvostranska tiskana vezja na vseh materialih, klasična in galvanizirana. Uporabljajo se pri miniaturnih elektronskih napravah. — Obojestranska tiskana vezja z galvaniziranimi luknjami omogočajo spoj in se uporabljajo pri najzahtevnejših napravah. — Napisne tablice, tiskane in eloksirahe, vseh vrst in oblik. — Dekorativne napisne tablice, izjedkane in eloksi-rane. — Samolepilne etikete in napisne tablice na aluminijasti in papirni foliji ter foliji iz umetne .mase. — Vse druge vrste sitotiska na steklu, papirju in ostalih materialih. Zagotavljamo hitro dobavo, nizke cene in odlično kakovost! Iščemo nove sodelavce ISKRA Prodajno servisna organizacija Ljubljana IŠČE NOVE SODELAVCE Centralni servisni obrat Ljubljana A) V delavnici generalnega remonta avtoelektričnita izdelkov: TEHNIČNI REFERENT Pogoji: Srednja strokovna izobrazba ali VK delavec jakega toka s 5-letno prakso v avtoelektrični stroki. Po možnosti 3 leta tehnološke prakse v proizvodnji MEHANIK Pogoji: Izpit za KV mehanika v avtoelektrični stroki z dveletno prakso in odsluženim vojaškim rokom. KONTROLOR Pogoji: Srednja strokovna ali VK izobrazba strojne stroke z najmanj 3-letno prakso na področju kontrole. NAVIJALEC Pogoji: KV delavec z 2-letno prakso v stroki el. strojev. B) V delavnici naprav za avtomatizacijo v industriji TEHNIK Pogoji: TSš ali VK delavec s 5-letno prakso na vzdrževanju prodnih strojev in el. opreme (vzdrževanje programatorjev). C) V delavnici telefonije TEHNIK pogoji: TSŠ ali VK delavec šibkega toka s 5-letno ¡prakso na vzdrževanju in popravilih avtomatskih telefonskih central sistema CROSSBAR. MEHANIK Pogoji: VK ali KV mehanik šibkega toka, do 3 leta prakse na vzdrževanju in popravilih avtomatskih telefonskih centra]. ~ • j TEHNIK 9 Pogoji: TSŠ ali VK delavec šibkega toka s 5-letno j prakso na vzdrževanju VF in brezžičnih zvez. Posebni pogoji: Za delovna mesta B in C se zahteva ¡1 vozniški izpit B kategorije. ij Tehnično ekonomski biro za servisno dejavnost j TEHNIČNI REFERENT •ta vodenje pogodbenih servisnih delavnic Pogoji: TSš ali VK delavec jakega toka z lOTetno prakso na popravilih in vzdrževanju gospodinjskih el. aparatov, električnega orodja. j Posebni pogoji: 1. Zaželeno je, da ima kandidat od zahtevane prakse ■ najmanj 3 leta prakse v gospodarsko tehnični službi (GTS). 2. Lastno vozilo in vozniški izpit B kategorije. REFERENT za vodenje tehnične' dokumentacije Pogoji: TSš ali VK delavec el. stroke s 5-letno prak-. so od tega najmanj 2 leti tehnične arhivske službe, j Delovna mesta je možno zasesti s 1. 2. 1968.- Prednost imajo pri izbiri kandidatov štipendisti ’ PSO, štipendisti ZP Iskra in delavci ZP Iskra. Ker j Prodajno servisna organizacija ne razpolaga s, sta- j novanji, imajo prednost kandidati s stanovanjem na področju Ljubljane. Osebni dohodek po Pravil- j niku o delitvi OD Iskre PSO. Sprejeti delavci bodo 1 morali opraviti poskusno delo. ;| Vsi kandidati za navedena delovna mesta naj poš- j ljejo svoje vloge na naslov: ZP ISKRA Kranj, Pro- j dajno servisna organizacija LJUBLJANA, Organiza- 1 cijsko-kadrovski sektor, Masarykova 15. ',i! Iz Elektromehanske Leto smo uspešno zaključili V decembru tovarna ni dosegla po planu predvidene proizvodnje. Razlika sicer ni velika, vendar pa tolikšna, da nismo dosegli želene proizvodnje v Vrednosti 230 milijon N din, čeprav je bil letni- plan presežen za skoraj 4 odst. Proizvodnja v deeem-bru je bila približno taka, kot vse mesece lanskega leta in ni več prišlo do tako visoke proizvodnje kot prejšnja leta. To lahko smatramo tudi kot uspeh, saj se je proizvodnja normalizirala in teče precej enakomerno skozi vse leto. PROIZVODNJA V DECEMBRU 1967 Obrati — panoge % Rotacijski stroji 100.8 števci 90.1 Stikala 95.2 Kinoakustika 100.1 Telefonija 112.1 Urni mehanizmi 134.8 Orodjarna 61.2 Merilne naprave 146.8 Produkcija delov 52.1 Vzdrževanje 1093.4 Skupaj 98.4 Pregled kaže, da je bil december povprečni mesec lanskega leta, dočim je, 'preijšna leta imel; -mesep december izredno visoko proizvodnjo. To ,se je dogajalo zato, ker tekom leta večkrat ni. bilo mogoče izdelkov dovršiti iz različnih razlogov Spodrsljaj u v decembru je botrovalo nekaj težav, deloma pa tudi želja, da paj bi delo teklo normalno tudi v mesecu januarju, ne pa da se v decemb.ru skuša Za vsako ceno narediti čim več — ne glede, kaj bo v naslednjem mesecu. Obrat rotacijskih strojev je predvideno proizvodnjo dosegel, čeprav ni bila izdelana celotna količina strojev EVS-06 in to zaradi težav z rotorji. Obrat števcev je imel tudi v mesecu decembru težave zaradi prehoda na razred 2. Zato je bilo izdelanih nekoliko manj števcev, kot prejš-ne mesece. Precejšni izpad pa je povzročila zopet stikalna ura, ker je bila izdelana približno polovica predvidene količine. Vzrok za izpad je bil v pomanjkanju ne-mirk. Obrat »stikala« je tudi v mesecu decembru skrbel za to, da se zaloge gotovih izdelkov ne bi preveč povečale. Skušal je izdelovati?« tisto, kar-je za tržišče zanimivo, ne pa za vsako ceno izvršiti plan proizvodnje. Kinoakustika tudi v decembru ni izdelala predvidene količine projektorjev 8 milimetrov. Projekcijske žarnice so namreč prispele prepozno, da bi bilo mogoče oddati na skladišče vse izdelane, projektorje., Več je bilo izdelanih projektorjev za film 16 mm, saj jih tržišče nujno rabi, poleg tega smo pa bili v zaostanku po planu. s. ATN — V telefoniji je v decembru delo teklo normalno, vendar v želji povečevanja kapacitet. S povečanjem na nekaterih delovnih mestih so se pokazale potrebe po vskla j evanju tudi na ostalih S delovnih mestih in bo ta proces tekel tudi naslednje mesece. Obrat urnih mehanizmov v Lipnici je tudi v decembru iztdelal znatno večje količine števcev pogovora, kakor je bilo predvideno. Obrat je imel še vedno težave zaradi sestavnih delov iz plastičnih mas. Merilne naprave so v mesecu decembra dosegle rekordno proizvodnjo in upamo, da bo proizvodnja naraščala tudi v naslednjih mesecih. če analiziramo delo v posameznih obratih v letu 1967, vidimo, da samo kinoakustika ni dosegla predvidene proizvodnje. LETNA PROIZVODNJA Obrati — panoge % . Rotacijski stroji 104.6 števci 103.1 Stikala 105.9 Kinoakustika 95.9 Telefonija 103.2 Umi mehanizmi 105.9 Orodjarna 120.9 Merilne naprave 153.3 Produkcija delov 90.1 Vzdrževanje 217.1 . Skupaj 103.7 Pri rotacijskih strojili trži-, šče ni absorbiralo predvidene: proizvodnje strojev EVS-10, zato je bilo izdelanih manj kot ■. je, ' predvideval. plan. Zato pa je bila izdelana, večja količina strojev, EVS-06, ki smo jih izvažali v Švico, števcev je bilo izdelanih kar 40.000 kosov več, kot je predvideval plan. "Zaradi znanih težav pa je bilo izdelanih le polovico predvidene količine Stikalnih ur. Stikala-so znižani jplan proizvodnje še nekoliko preše: gla, čeprav v zadnjih mesecih zaradi spremenjenih potreb tržišča, mesečni plani po vrednosti niso bili doseganj. Kinoakustika predvidene proizvodnje ni dosegla v glavnem zaradi' poznega začetka montaže projektorja 8 mm. Nekaj manj je bilo izdelanih tudi projektorjev za film 16 mm, saj so bile v prvi polovici leta v montaži hude težave s prejšnjim adapterjem. DeJb je steklo šele. ko je prišel v montažo novi adapter. Telefonija se je v preteklem letu uredila, tako da v dragi polovici leta ni bilo več zastojev in je začelo delo teči. enakomerno. Zato so se v zadnjih mesecih vlagali napori za povečanje proizvodnje, saj se za lato 1968 pred obrat postavlja znatno večja naloga. Obrat umih mehanizmov je .bil večji del leta v hudih ’težavah zaradi zmanjšanja proizvodnje dvotarifnih številčnikov; Izpadle proizvodnje v kratkem času ni bilo mogoče nadomestiti z novo. Zaradi tega je bilo treba nekaj delavcev premestiti v Kranj. V, zadnjih dveh mesecih se jo stanje uredilo, saj se je povečala proizvodnja števcev, pogovorov, ki se izdelujejo tudi za izvoz. Obrat merilnih naprav je že v 11 letu svojega obstoja dosegel zeio lej» uspeh. V prihodnosti od tega obrata še veliko piičaku-: jemo in moramo storiti vse, da se bo razvijal. čeprav je bil letni plan presežen le za 3.7 %, pa predstavlja ta po vrednosti kar 823 milijonov S din. še večji uspeh pa predstavlja povečanje proizvodnje z ozirom na leto 1966. PRIMERJAVA PROIZVODNJE 1966 — 1967 Obrati — panoge - % Rotacijski stroji 111.5 števci 102.5 Stikala 131.2 Kinoakustika 164.4 Telefonija 120.7 Umi mehanizmi 260.5 Produkcija 123.6 Skupaj 119.9 To povečanje znaša kar 20 odst., kar je za obstoječe razmere izredno visok, odstotek.; Največje povečanje je dosegla kinoakustika . in to kar za 64 %1 Pri umih mehanizmih izgleda °/o sicer, zelo visok, vendar to volja le za eksterno proizvodnjo, dočkrt skupna proizvodnja ni bistveno porastla. Lep uspeh je dosegla tudi telefonija, posebno če upoštevamo, da se je v prvi polovici leta še morala' boriti z začetnimi težavami. Lahko smo ponosni na uspehe preteklega leta. Lahko trdimo, da je tovarna prebrodila krizo, ki jo je doživljala še predkratkim. Vemo sicer, da tudi v letu 1968 ne bomo brez težav, mogoče' bodo celo večje kot v letu 1967. Pričakujemo pa, da bb enotnost članov kolektiva premagala vse težave, Naša tovarna je dovolj' zgodaj spoznala, da reforma ni samo fraza, dobro vemo, da k uspehom lahko pripomore samo boljše delo! Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl. ing. Obvestilo Klub štipendistov Združenega podjetja Iskra bd organiziral v soboto dne 27.1.1968 smučarski trening za »ISKRIADO«. Prijavite se v referatu za štipendije, Ljubljana, v zgradbi občine šiška oh Celovški cesti do vključilo četrtka 25.1.1968. Tam boste lahko dobiti tudi vse ostale informacije. Klub štipendistov Več vlaganja v raziskovalno... Proizvodnja v decembru 3. razvijati gospodarjenje v tej dejavnosti dosledno na podlagi njegovih treh osnovnih sestavljenk: časa, cene in kakovosti dela. Najvažnejši je čas. Kdor počasi razvija, izgublja bitko. Za nas velja, da prepočasi razvijamo. Torej so v času rezerve, ki jih je moč izkoristiti. Posredno bi te rezerve služile samemu razvoju za krepitev njegove materialne baze, neposredno bi se pa izražale v sodobnejši, cenejši in zato bolj konkurenčni proizvodnji. Učinkovitost razvoja slabi tudi nestalnost njegove fi-n amano-materialne baze, ki se menjava iz leta v leto. če hočemo imeti učinkovit raz- no povprečno stopnjo v odnosu do vsakoletne vrednosti fizičnega obsega proizvodnje. To je približno stopnja, ki smo jo poznali še leta 1965, ki pa je, kot smo videli iz prednjih podatkov, daleč pod stopnjami, kalkršne uporabljajo za kritje stroškov raziskav in razvoja proizvajalci v razvitejših . gospodarstvih na svetu. Pripomniti moramo, da se v okviru te povprečne 'stopnje za podjetje, določijo za poedine tovarne, enako dosedanji praksi, posebne, višje in nižje stopnje, pač glede na vrsto in značaj njihove proizvodnje in glede na potrebe njihovega razvoja. Po vsem, kar je bilo napisanega o raziskavah in raz- (Nadaljevanje s 3. strani) še izdelke od naših. To jim omogoča njihov razvoj, pri katerem, to smo videli, ne štedijo s sredstvi. Da vzdržimo tekmo s takšnimi tekmeci, maramo prodajati izdelke pod običajno ceno, z raznimi popusti, bonifikacijami in podobno. Pri dobavljenih izdelkih slabše kakovosti je to še celo občutljivo. Tako izgubljamo na trgu denar, za katerega smo menili, da ga lahko prihranimo pri razvoju. Izgubljamo še več, konkurenčno sposobnost, ugled in dober glas, vrline, ki ogromno pomenijo v poslovnem svetu. Slabitev razvoja, ki je hrbtenica vsake proizvodnje, pomeni tudi slabitev naše poslovne sposobnosti. Posledica takšnega stanja bi hila, da bi morali, če bi si hoteli zagotoviti obstoj, vse češče segati po tujih iznajdbah in patentih, ki ■ bi jih morali radi naše oslabljene poslovne sposobnosti vedno dražje plačevati. Sklicevanje na pomanjkanje denarja za razvoj ni upravičeno. Res je, da ima podjetje zaradi svoje kapitalne graditve velike finančne obveznosti in da potrebuje za plačilo teh precejšnja sredstva. Drži pa tudi, da ima velike, še neizkoriščene rezerve, ki se skrivajo v: nezadostno koriščendh zmogljivostih, prenizki produktivnosti, nesmotrnem koriščenju kapitala (prekomerno visokih zalogah in terjatvah do kupcev, zaradi česar plačujemo bankam visoke, nepotrebne obresti), pomanjkljivi organizaciji dela, nezadostno izkoriščani strokovnosti, previsokem izmetu v proizvodnji in končno tudi v premalo učinkovitem razvoju. Z realizacijo teh rezerv je mogoče doseči več kot zadostna sredstva za kritje stroškov razis-kpvaincnrazvajnega dela v obsegu in na ravmij ki bi ustrezala veličini in potrebam našega podjetja. Premisliti velja, kaj je bolje: krepiti raziskavalno-raz-vojno dejavnost, ki naj bi bila poroštvo za tehnični in gospodarski napredek podjetja, kot to delajo podjetja v vseh razvitejših gospodarstvih na svetu, ali sprijazniti se z dejstvom postopnega odmiranja proizvodnje, ki sčasoma ne bo mogla dati trgu tega kar on rabi, našim proizvajalcem pa ne potrebnega kruha. Da bi bolj približali našo YariskoyaIno-ra2vaj.no dejavnost rami, na kakršni se nahaja ta dejavnost v deželah z razvitejšim gospodarstvom in da bi dosegli boljše učinke, bi morali po našem mnenju med drugim: 1. opreti dobro proučene dolgoročne programe rarisko-valno-razvojnih del na predhodno opravljene temeljite tržne analize; 2. doseči najožjo povezavo med proizvodnjo in razvojem; voj, mu moramo zagotoviti stalno in čvrsto finančnoma-tarialno bazo. Računi, ki jih je izdelalo tehnično-tprogramsko področje podjetja kažejo, da bi Klo mogoče zagotoviti, potrebno stalnost in čvrstost materialne baze razvoja, če bi za nefkaj prihodnjih let določili nespremenljivo 3,3%- (Nadaljevanje s 1. strani) ročjih, na višji stopnji skupne izmenjave. Bistven sestavni del politike, s katero pospešujemo rast gospodarstva, je, da zagotovimo možnosti in dosežemo hitrejši razvoj gospodarstva nezadostno razvitih republik in pokrajin, v skladu s politiko, začrtano s srednjeročnim planom. Prvi pogoj za uresničitev temeljnih smotrov ekonomske politike je, da pospešimo proces modernizacije gospodarstva, predvsem z znanstveno organizacijo dela, sodobno tehniko in tehnologijo, razvijanjem integracije, široko uporabo dosežkov znanstveno raziskovalnega dela v državi in z uporabo tujih izkušenj, ob nenehni krepitvi in izpopolnjevanju znanstveno raziskovalnega dela v delovnih organizacijah, z zboljšanjem strukture zaposlenih, s politiko izobraževanja kadrov in — na teh osnovah — hitreje zboljšati proizvodnost dela. Take procese je treba spodbujati tudi s kreditno politiko poslovnih bank in s politiko programiranja dela znanstveno raziskovalnih inštitutov. Kar zadeva ukrepe, ki naj vplivajo na nadaljnjo razširitev izmenjave s tujino, je določen obseg in način pridobivanja deviznih sredstev v letu 1968 za urejeni del uvoza z namenom, da bi omogočili popolnejše ravnovesje v izmenjavi; uvedli smo spremembe v blagovnem režimu, s katerimi se bo okrepila dosežena stophja liberalizacije v zunanji trgovini in bodo odpadle tiste pomanjkljivo- voju, se postavlja na koncu vprašanje, ali so delavni kolektivi naših tavam pripravljeni, da prisodijo tem dejavnostim pripadajoče jim mesto, če bodo to storili, ne bodo dokazali samo svoje gospodarske zrelosti, ampak zagotovili si bodo tudi svoj jutrišnji kruh. stiv zaradi katerih smo v minulem letu uvažali tudi, ko je bilo to odveč; sprejeli smo ukrepe, ki naj prispevajo k ustreznejši ureditvi izmenjave z državami, katerimi ta poteka na podlagi bilateralnih pogodb. Z namenom, da uravnotežimo izmenjavo in zavarujemo domačo proizvodnjo po načelih, določanih z reformo, bomo sprejeli tudi spremembe in dopolnitve zakona o carinski tarifi ih predpise o uporabi retencijske kvote. Z namenom, da bi nadalje izpopolnili sistem dohodka in osebnih dohodkov, morajo delovne organizacije v delitvi dohodka povezovati uresničevanja načela delitve po rezultatih dela s politiko odnosa med akumulacijo in osebno porabo, ki ustreza potrebam razvoja. V ta namen bodo delovne organizacije v okviru posameznih dejavnosti, panog in grupacij na podlagi samoupravnih dogovorov preučile kriterije in družbena -merila, ki bodo samoupravnim organom V, delovnih skupnostih opora za njihove sklepe glede delitve dohodka na osebne dohodke in akumulacijo, pni čemer bodo imele pred očrni dolgoročno koncepcijo razvoja. Pri tem bomo odpravili limito stopnje prispevka iz osebnih dohodkov za proračune družbenopolitičnih skupnosti ter socialnega zavarovanja. Da bi razbremenili gospodarstvo, je treba stopnjo prispevka iz osebnih dohodkov za zvezni proračun zmanjšati na 4,7, stopnja prispevka republik in občin za proračun in socialno zavaro- (Nadaljevanje z 2. strani) usvaijanje novih izdelkov, predvsem v celotnem izboru področij pri posameznih ti-pah. Tu maramo sicer upoštevati, d,a je marsikatero razvojno rešitev potrebno in možno obdelati šele v traku in proizvodnji, vendar bi morale biti prav zato cene o potrebnem času za takšno obdelavo bolj natančno določene in pri tako občutljivih primerih ne bi smeli s prevelikim optimizmom ocenjevati roke, ko bo* redna proizvodnja tildi tržno sposobna. Pomanjkanje gradiv je sicer tudi od časa do časa zaviralo normalni potek proizvodnje. Tu so bile najtežje situacije s kooperanti in delno tudi z uvoznimi gradivi, posebno tam, kjer smo morali zaradi sprememb v normativu gradiva naravnost izsiljevati dobavne roke, kar je pri tem poslovanju že prava umetnost. Vendar lahko na splošno trdimo,, da je bila problematika skoraj nepomembna in da je bilo to vprašanje reševano v latu vanje pa naj ne prekorači 25 odstotkov skupno. Razen tega je treba, čs hočemo doseči razen proračunskih izdatkov, ki jo zagotavljajo instrumenti iz leta 1967, omogočiti, da bodo izkoriščene oblike dohodkov, ki bi jih socialistične republike samostojno uvajale in določale njih višino. Zvezni izvršni svet bo do 15. marca 1968. leta obvestil zvezni in gospodarski zbor. zvezne skupščine o uveljavitvi tega stališča resolucije.' V politiki delitve sredstev za splošno porabo se mora prav tako pokazati večja usmeritev v tista področja, ki so posebnega pomena za gospodarstvo in družbeni razvoj (izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in podobno). Iz ustreznih sredstev federacije bomo v letu 1968 krili' obveznosti glede tujih dolgov, obveznosti do sklada federacije za kreditiranje razvoja gospodarsko nerazvitih krajev, predvidena sredstva za kreditiranje'izvoza opreme, v okviru drugih sredstev pa bomo dali, kolikor bo mogoče, prednost gradnji elektroenergetskih objektov. V tem pogledu je zlasti treba, da v okviru združb proizvajalcev' in zbornic zagotovimo dogovarjanje gospodarstva . z namenom, da se razvija integracija, specializacija proizvodnje, kooperacija, proizvodno tehnično sodelovanje in skupno vlaganje kakor tudi dogovarjanje o organiziranem nastopanju v zunanjetrgovinski izmenjavi. S predpisi je treba določiti tudi pooblastila družbenopo- 1967 neprimerno bolje kot v prejšnjih latih. Tako problematike pri oskrbi z reprodukcijskimi gradivi skorajda ne moremo šteti za vzrok slabšega izpolnjevanja fiizi-čmega načrta proizvodnje. Zato nas v letu 1968 takšno stanje sili, da bomo predvsem prvima dvema omenjenim ej problemoma posvetili največjo pažnjo. Doseči moramo to, da bomo z urejenimi ekonomskimi odnosi zainteresirali tako razvojno organizacijo, kot’ prodajo, da bodo proizvodnjo v tovarni smatrali kot • svoj plan in svojo osnovno nalogo — kot je to skrb vseh članov kolektiva v tovarni, posebno pa njenih samoupravnih organov in njenega vodstva. Vsi skupaj moramo težiti, da bodo vse v načrtu zajete naloge razvojno in tehnološko dognane, da bo v planiranih količinah in po planiranem asortimentu tudi dovolj specificiranih naročil in da bodo ta naročila ob roku, v stalni kvaliteti in potrebnem izboru tudi narejena. L. jetičnim skupnostim. in njihovim organom, da zahtevajo v nekaterih primerih dogovorno usklajevanje politike delovnih organizacij, kar se tiče delitve delà, razvojne politike, nastopanja na tujem tržišču in drugega. Procese integracije je treba pospeševati tudi 2 ustreznimi ukrepi v sklopu ekonomske politike. Zvezna skupščina bo med letom vzela v pretres ; in sprejela ukrepe, če. bi gibanja nakazovala večje odmike od predvidene politike in osnovnih proporcev, zlasti glede na: — uresničevanje predvidene dinamike razvoja, gospodarstva, posebno naraščanja industrijske proizvodnje; — stabilnosti trga in cen; — uresničevanje predvidenih gibanj v razvoju gospodarskih odnosov s tujino, povečanje deviznih rezerv in likvidnosti y mednarodnih plačilih; — uresničenje predvidenih odnosov v delitvi oziroma v primeru, da se splošna in osebna poraba, ne bi gibala v skladu z dinamiko predvidene dejavnosti in da udeležba delovnih organizacij v delitvi družbenega proizvoda ne bi bila dosežena v skladu s smernicami reforme in plana; — uresničenje predvidenega povečanja zaposlenih mJadih kvalificiranih kadrov; — uresničenje predvidenega povečanja investicij- v osnovna sredstva in v stanovanjsko graditev. To so nekatere najbolj važne smernice gibanja našega gospodarstva v letu 1968. P. G. Danilo Martelanc Resolucija o temeljih gospodarsko PSD zastopa dunajsko firmo Goerz Eleotro na jugoslovanskem tržišču Po večletnem proizvodnotehničnem sodelovanju »Iskra« tovarna instrumentov Otoče — s poznano avstrijsko firmo Goerz Electro — Wien je bila v letošnjem letu sklenjena pogodba, ki ureja sodelovanje pri proizvodnji električnih merilnih instrumentov, hkrati pa je »Iskia« PSO po tej pogodbi postala ekskluzivni zastopnik te firme za Jugoslavijo. Proizvodni program firme Goerz Electro, ki jo naši kupci največ poznajo po tehnično dovršenih univerzalnih instrumentih, je izredno zanimiv in razen v redkih točkah dopolnjuje Iskrin prodajni program merilnih instrumentov in naprav. Najzanimivejši merilni instrumenti za naše tržišče so bili razstavljeni na vseh letošnjih sejmih, kjer smo razstavljali program merilne tehnike. Zanimanje kupcev za merilne instrumente firme Goerz Electro je veliko. Težavo pri prodaji pa predstavlja dejstvo, da nudimo instrumente za devizna sredstva. Na ta način pri kupcu dostikrat nastopa še drugi posrednik — uvoznik, ali. pa do posla sploh ne pride. V tem sestavku želimo opozoriti bralce na posamezne instrumente iz proizvodnega programa firme Goerz, ki so zanimivi tudi za naše obrate in laboratorije. rilnih obmcfčij, .notranjo upornost 666 ohm/V pri enosmernem in izmeničnem toku. Multiskript 3 ima 22. merilnih območij, notranja upornost za enosmerni tok 20.000 ohm/V, za izmenični tok 5.000 ohm/V. ■g— Precizijski univerzalni instrument za enosmerni in izmenični tok z vgra-Jienim tekmopretvornikom in avtomatsko zaščito, ki deluje pri preobremenitvah. 47 merilnih območij od lOmV do 500 V, 0,5 mA do 5 A enosmerno; 0,5 V do 500 V, 10 mA do 5 A izmenično. Točnostni razred — 0,2 pri enosmernem toku — 0,5 pri izmeničnem toku pri frekvenčnem območju 10 do 20.0000 Hz. Multiskript Instrument ima vse lastnosti, ki smo jih vajeni pri univerzalnih instrumentih, obenem pa je pisalnih, ¡ki žapisuje rezultate meritev na registrirni trak; Multiskript 2, ima 27 me- Merilna naprava za naj-preciznejše meritve izmeničnih tokov, napetosti in moči v frekvenčnem območju 30 — 3009 Hz. Napravo odlikuje visoka točnost, ki je dosežena z vgrajenim enosmemo-iz-meničnim . komparator-jem. Prva taka naprava pri nas je bila prodana prav te dni Upravi za mere in dragocene metale v Beogradu. Zahtevajte vse podrobne komercialne in tehnične informacije/v PSO — Branža merilna tehnika, telefon 312-933 Ljubljana. F. O. Iz sJciepov samoupravnih organov se preimenuje v kadrovsko področje z dnem 31. 12. 1968. v, © UO ZP sprejema na jasli znanje informacijo o nadalje-SKLEPI 13. SEJE UO Vanju priprav, za integracijo (10. 1. 1968) med ZP ISKRA KRANJ, RIZ- © Upravni odbor združene- S1?, ?£^re^? §£Sg CAJAV-ga podjetja je predlagal, da. . , ,nja Luka in soglaša se v petek, dne 12. 1. 1968 ob , intenziviranjem priprav in 12. uri skliče v Kranju izred- izdelavi dokončnega no zasedanje delavskega sve- pr?, rirf^D ta združenega podjetja v zve-/v,, ' • • . ~ sPr©jema. poro zi s problematiko nabave re- ° Problematiki m moob-promateriala po novih , deviz- 7pCa, S^^^ega direktorja nih predpisih v letu 1968. Na j \ a ^rone vse potrebno, ..............£ll§ mm da bo rešeno naslednie: zasedanje naj se vabijo tudi predstanmiki zveznih in republiških organov ter zunanji novinarji. rešeno naslednje: — problematika lokacije do 15. 1. 1968. — vprašanje sofinansiranja ^ „A . za elektronski računski cen- ® UO.ZP je. obravnaval po- t,er tako, ha iie bodo ogrozi,0 o poteku deblokacije ženi interesi združenega pod-ln likvidacije starega žiro ra- jetja tako glede uvajanja av- c™a- . g . .. .v tomatske obdelave podatkov V zvezi-s sedanjo fmancno kakor tudi zastopanja CDC. situacijo UO ZP smatra, da d) UO ZP soglaša s pred-bodo dejansko pogoji za de- ]ogam 0 organizaciji rednih blokado starega žiro računa tečajev v okviru Višje uprav-ustvarjeni. šele z norim na- ne šp}e ter predlaga v ta načinom finančnega poslovan- men jz sredstev, predvidenih ja, ki bo vpeljan, z letom za šolanje po elaboratu in 1968, kjer bodo organizacije Biroja za računalnike oz. PSO imele .dejanske, pogoje, da znesek ca. 6 — 7 milijonov svoje obveznosti do stare- g din kot 'dotacija šoli ■ ga žiro računa izpolnijo, kot e) Generalni direktor ZP je je podano v planu. odgovoren za tekoče reševa- ® Pri obravnavanju pro- npe kadrovske in eventualne blemdfike eiektronškega cen- finančne problematike v zve- tra je UO ZP sprejel naslednje sklepe: a) UO ZP soglaša z ustanovitvijo centra za avtomatsko . obdelavo podatkov v zi s šolanjem kadrov in uvajanjem avtomatske obdelave podatkov. „ f) UO ZP zadolžuje finan-čno-računovodsko področje in . predloženj obliki in. jo daje investicijsko področje, da ib v razpravo po organizacijah delata finančno konstrukcijo ZP ISKRA in delavskemu združevanja sredstev za usta-svetu ZP v potrditev. novitev računskega centra s Razprava po organizacijah sedanjimi sofinanserji. mora biti končana do 15. 2. Rok — 30. L 1968. 1968. b) UO ZP soglaša z imenovanjem v. d. direktorja navedenega centra, ki mora biti izvršeno najkasneje do 29. 2. 1968. c) Iz razlogov, navedenih v materialu, preneha obstajati organizacij sko-kadmovsko področje v sedanji obliki in. BUHI I SKLEPI 13. SEJE UO (26. 12. 1967) © Upravni odbor je sprejel predloženi gospodarski plan za leto 1988 z naslednjimi predlogi za spremembo /oz. -dopolnitev: Precizijska naprava za enosmerni in izmenični tok — Razmerje med osebnimi dohodki in skladi naj ostane 73,1 :26,9 %. — Zaradi zanemarjenja j>er-spektive tovarne in razširjenja proizvodnega programa s strani Programskega sektorja ZP je UO zadolžil tehnične strokovnjake v tovarni, vodjo Sektorja IV, ZZA in dva odgovorna na PSO, da analizirajo sedanjo . situacijo in ugotovijo glede na proizvodni program 1968 katere izdelke se splača razvijati, kar velja tudi za nadaljnje obdobje. Poimensko bo stalno'komisijo določit direktor, ki ho tudi poročal samoupravnim organom o .njenih ugotovitvah. - Komisija naj preveri, če je možna pogodbena vezava med razvojem, tovarno in prodani Komisija naj pripravi vse potrebno za uvedbo licenčno pogodbenega odnosa med tovarno in razvojem. — Stroški skupnih služb naj za leto 1968 ostanejo enaki planiranim za leto 1967. jubilantov ob dvajsetletn V prejšnji številki je bil objavljen članek o slavnostni seji v tovarni »Elektromehanika«, kjer so se zbrali jubilanti 20-letnega dela v ISKRI. Ker je uredništvo prejelo več dopisov, naj objavimo še imena vseh jubilantov, to željo izpolnjujemo danes. © PRODUKCIJA DELOV 1. Beguš Ivan 2. Benedik Franc 3. Bozovičar Karel 4. Brezar Berta 5. Brezar Jože 6. Cof Ivana 7. Dodič Ana 8. Gabrovec Franoka 9. Gabrovec Silvo 10. Glavač Marija 11. Globočnik Ivan 12. Gregorač Polde 13. Gril Silvo 14. Klemenčič Berta 15. Koper Avgust 16. Kovač Franc 17. Naglič Francka 18. Novinc Alojz 19. Perner Marija 20. Stare Danica 21. Štern Jože 22. Veber Ludvik 23. Verbovšek Anton 24. Zakrajšek Marija 25. Zupanc Jožica 26. Zupan Vinko 27. Maček Franc 28. Premru Srečko © ROTACIJSKI STROJI 1. Hočevar Ljubica 2. Lavtar Ivanka 3. Jerkovič Majda Žreb je razdelil 22 nagrad Število 617 poslanih križank Emanuel ČELEŠNIK (Elek-(največje doslej!) kaže,* da je tronika) Horjul naše uredništvo ravnalo prav, 8. 2.000 starih dinarjev: ko je objavilo novoletno na- Stanka ZADRAVEC (Elektro-gradmo križanko. Žal je bilo mehanika) Kranj med rešitvama precej nepra- 9. 2.000 starih dinarjev: Sta-vdlndh. Le-teh seveda pri žre- ne DERMOTA (Elektromeha-banju po običajnih merilih riika) Kranj nismo mogli upoštevati, pač 10. 2.000 starih dinarjev: pa smo pri vseh rešitvah Irena ERŽEN (Elaktnomeha-upošitevali napake oz. po- nika) Kranj manjkljdvosti same križanke. g||g§|g nagrad p0 i.ooo P°seJ®a komisija, v kateri stardl dinarjev pa prejmejo: je sodeloval tudi zastopnik Anka LESKOVAR (Elektro- kranjske tovarne iz katere je mehanika) Kranj bilo skoraj 80 % prispelih re- Dora HUNJEX (Elaktrome-šitev, je v uredmštvu 16. t. hanika) Kranj m. dopoldne izžrebala 22 na- Stanka D0LENC (Blektro-grad, katere so prejeli na- mehanika) Kranj slednji reševalci: Stane KOVACIC (Elektro- 1. Brivnik ISKRA-BRAUN mehanika) Kranj SPECIAL: Stane ŠINKOVEC Ivan ERŽEN (Elektrome- (Eleiktromehanika) handka) Kranj 2. MEŠALEC »GALEB«: Edo ŠEBENIK (Aparati) Anton BRADAšKA (upokoje- Ljubljana nec iz Elektromehanske) Ela NOVAK (Elektromeha- Kranj. nika) Kranj 3. Mešalnik MI-6: Marija Brigita KONČAN (Elektro-UŠENICNIK (Eletotromeha- mehanika) Kranj nika) Kranj. Janenz KOSTANJŠEK (PSO 4. 10.000 starih dinarjev: Vi- —BAŽ) Ljubljana da BERNETIC (Sprejemni- Tone GARTNER (ZZA) ki) Sežana Ljubljana 5. 5.000 starih dinarjev: Al- MEDVEŠČEK (Elek- bert LAIBACHER (Elektro- tromehamka) Kran-j mehanika) Kranj. ' Neža MAKUC (Elektrome- 6. 5.000 S dinarjev: Mar- hantka) jeta ŽEPIČ (Strokovne služ- Srečnim izžrebancem bobe ZP) mo nagrade izročili prve dni 7. 2.000 starih dinarjev: -februarja! REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA ŽELIMO SREČNO NOVO LETO — UM — II — EVS — TELEVIZOR — KOLOS — DOK — ETAŽA — SLA — SD — NEMALO — LA — ATC — EA — NO — JL — ADUT — BAI — TEE — VOLT — CR — LAS — RE — OB — EE — AMP — NOŽ — KOLUT — NEON — IO — OK — ČEMETI — ODA — KER — RAF — VALAT — ZA — ANODA — CAJAVEC — KRIM — NIZ — ENOTA — NOS — SKIP — OD — RT — PEHAR — ŠK — SELEN — SEMAFOR — AKT — ON — BARI — IT — POLŽ — MAG — MOTOR — ROTOR — NI — TKM — IZ — IN. Navpično: LUI — AMZS — OBRAT — MIKSER — DIODA — leon — Ovseni — vs — eta — la — vata — OL — DA — OLJE — MO — CDC — PL — URA — BAž — AS — TELEFON — OBED — TEN — UPOR — LOK — RO{£AN — MI — NOV — KERAMIKA — EN — SAT — KP — BO — KO — MIR - TUJ — RIO — NA — MJ — IG. 1 iia v mm ® OBRAT ŠTEVCEV 1. Bajželj Tončka 2. Benedik Pavla 3. Ciglič Dina 4. Finžgar Anton 5. Jelič Vera 6. Kosec Viktor 7. Kovač Vera 8. Kramar Jožica 9. Kump Pavia 10. Martelanc Angelca 11. Pestar Marija 12. Ropret Anton 13. štefe Jožica 14. Velikanje Dora 15. Vučkovič Elza 16. Cerman Anica • KINOAKUSTIKA 1. Blažič Marija 2. Bozovičar Anton 3. Faletič Ivanka 4. Mrak Ivan 5. Nagy Karlo 6. šaršanski. Damijan 7. Tronkar Avrelij 8. Učakar Francka 9. Zajc Janez © OBRAT ATM 1. Benegalija Ivan 2. Bernard Kristina 3. Bratun Marija 4. Brezigar Milka 5. Beguš Anica 6. Dolinšek Marija 7. Eržen Justa 8. Gaberšček Tončka 9. Lepovac Matilda 10. Lozar Marija 11. Mežnar Marija 12. Miklavčič Vida v 13. Mulej Francka 14. Muraja Ivanka 15. Ogriz Francka 16. Okorn Jožica 17. Petač Pavla 18. Ponikvar Lenka 19. Semolič Pavia 20. Šinkovec Marija 21. Štremfelj Brane 22. Šturm Vinko 23. Tomazin Polonca 24. Verbič Vera 25. Vidic Angel 26. Smole Avgust © OBRAT STIKAL 1. Bulovec Florjan 2. Naglič Franc 3. Stare Gregor 4. Križnar Jožefa © ORODJARNA 1. Grobelj šek Vlado 2. Naglič Franc 3. Prestor Francka 4. Šavli Vladimir 5. Plešec Vinko 6. Dular Jože 7. Puzin Ivanka 8. Vidic Marjan 9. Jereb Jože © VZDRŽEVANJE 1. Bradeško Andrej 2. Gros Janez 3. Gros Vinko 4. Kopač Vida 5. Lapanja Mirko 6. Orehar Florjan 7. Pintar Franc 8. Žbogar Janez 9. Marčum Eranc © TEHNIČNE SLUŽBE 1. Fireder Anton 2. Nadižar Mira 3. Novinc Evalda 4. Pajntar Milan 5. Pipan Štefanija 6. Vidic Marija 7. Mrak Vinko 8. Maborel Jože © SLUŽBA KVALITETE L Lavtar Ema OBVESTILO Obveščamo člane kolektiva »Elektromehanika« — Kranj, da organiziramo za 13. februar 1968 ogled drsalne revije v Celovcu. (Pričetek revije ob 14.30.) Smer: Kranj, Trbiž, Beljak, Celovec. Kdor nima potnega lista, lahko potuje na kolektivni potni list, za kar potrebuje 1 fotografijo, vprašalno polo ž državnim kolekom za 50 S din, moški pa še potrdilo vojnega odseka. Cena vožnje in vstopnice za mladino v delovnem odnosu in študente vseh šol je 6000 S din, za ostale pa 7250 S din. Informacije in prijave: Tajništvo sindikata, tel. 395 ali pri tov. Šmidu teli 382. Z 31. januarjem bodo prijave zaključene. Komisija za kulturo in izlete pri sind. podružnici »Elektromehanika«, Kranj © PLAN IN NABAVA 1. Dolenc Maks 2. Muraja Franc 3. Preša Stane 4. škrbine Argene © ORGANIZACIJA 1. Dagarin Marija 2. Okorn Ivan © FINANČNA SLUŽBA 1. Čufar Mira 2. Gogala Miro 3. Jarc Franc 4. Keše Marija 5. Kodran Stanka 6. Mrak Polde 7. Oman Jožica 8. Pernuš Ančka 9. Suhar Lidija 10. Trebar Helena 11. Potočnik Marta © NABAVNA ORGANIZACIJA 1. Cankar Rajko * * * Vsem . jubilantom iskreno čestitamo k 20-Ietnici dela v »Iskri« in jim želimo nadaljnjih uspehov. ABC Tovariš urednik! Zima nas je s snegom kar dobro »založila«, zato si ne morem kaj, da ne bi .kot navdušen smučar zastavil naslednje vprašanje: »Ali in kdaj ter kje bodo letošnje zdmslko-športne igre ISKRE?« . Menim, da bi jdh v nobenem primem tudi, če so odvisne od vprašanja finančnih sredstev, ne smeli opustiti. Da se bodo naši smučarji, ki jih je v tovarnah ZP veliko, lahko pravi čas pripravili, na vsakoletno preizkušnjo prosim v imenu vseh, za čimprejšnji odgovor. P. J„ Ljubljana ZAHVALA Ob pretežki smrti dragega očeta JOŽETA KRTA se Iskreno zahvaljujem sodelavcem iz računskega centra ZP ISKRA za venec, izraze sožalja in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Ivanka Fajfar ZAHVALA Ob smrti drage mame AMALIJE PESTAR se iskreno zahvaljujemo sodelavcem za venec, denarno pomoč, sožalje in vsem, ki so blago pokojnico spremili na zadnji poti. Valentin Pestar Feliks Pestar. Marija Maček ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame ROZALIJE MURAJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Franc Muraja ZAHVALA Ob. prerani smrti najine drage mame MARIJE ŠPAROVEC se najtopleje zahvaljujeva vsem sodelavcem in kolektivu ISKRA Otoče, za podarjeni venec in denarno pomoč, ter za številno udeležbo na njeni zadnji poti. Helena Šparovec Marija Kenda ZAHVALA Ob prerani smrti moje drage mame MARIJE ŠPAROVEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz obrata ATN .»Elektromehanike«, za izraze sožalja in poklonjeni venec. Janez Šparovec ISKRA — glasilo delovne« ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk in klišeji: *CP Gorenjski tisk* Kranj