8. številka. ««M»" H^rlfr», «tape 16 w, Ma^fti1, fine 21. 1018. Ust ljudstvu v pouk in zabavo. wát Četrtek in velja s poitnino vred ta v Maribora plača na leto sitno 5 sjjdl tam po «tobh-aio Us s pošiljanjem na don za celo lelo Narota»* se pošilja na: UpravnKtvo U K, pol leta S K in za četrt leta t V/ K. >laca na leto samo S K. — Naročnina se pošilja na: Upravvtitvo .Slovenskima Oospodan»* r Maribora - LM posebne Mračnim. — Posamezni (taríj ««anejo 12 vta. — Uredntitvoi Koro&a sest» átr». j. _ Bsfev^M » KetaSJo S K. a 4o •típw^S. — üpffaraStewt Nova vo]b& med Nemčijo in Rusija. V pondeljek, dne 18 februarja ob 12. uri -<>poldne je na ruski fronti potekel čas premi ja, ki je bilo sklenjeno due 15. decembra 1917 Za stopnik ru-ike vlade pri p gajanj h v Brestu-L tovskem je dne 10. februarja izjavil, da je Rusija končala vojno stanje; razglasil je tudi odpust vojnih si! (demobilizacijo), toda miru, k kor ga je želela Nemčija, ni maral podpisati. Mirovni i-di oslanci so šli domov in ruska armada se je začela razhajati, s čimer je sicer že prej začela. Nemčija pa ni svoje armade umaknila z roške fronte, ampak jo je baje celo znatno ojačiia ter se tako pripravila na nadaljoo prod ranje v Rusijo Z utemeljevanjem, da dobiva iz baltskih pokrajin (ruske pokrajine ob Vzhodnem morju) neprestane pritožbe o preganjanju tamoSnjih Nem-cev, Livoncev, Estcv in drugih narodov od ruske boljšeViJke vlade, in da ljudstvo v Kuronski, Livunski in Estonski zahteva, naj se te vzhodno--tnursfce ruske pokrajine priklopijo Nemčiji, je Nemčija v pondeljek, dne 18. februarja zopet pričela s sovražnostmi proti Veliki Rusiji. Točno ob 12. uri opoldne se je začela nemška armada gibati. Na levem krilu prodira proti mestu DvinsK ob reki Dvina, na desnem pa iz ozemlja mesta Kovel (vzhodno od reke Bug in južno od reke Fr pjet) v Ukrajino, ki je neiišne čete pokli cala na pomoč proti boljševikom Avsirijske čete se teh bojev ne udeležujejo. Nemčiji očitaio Rusi, A^gieži, Francozi in Amer,kanci, da gr.10 ravna z onemoglo Rusijo; očitajo ji verolomstvo in zahrb-tnost. Nemčija bo menda skušala s sfojo armado prodreti do Petrograda. Pohod ne uS&e armade v Rusiji bo se.'aj tem lažji, ker je ruska vojaška sila \sled n< tranjih bojev zelo oslabljena. ikuo J© kriv ? Stopil sem preko ¡olja; nasproti se mi smehlja o mlade, u^ai-Oine rastlinice — zeie.ia senu. Tu viada mir, tu kli„e življenje, iu je prihodnjo^l Bode l s i šlo to^le.Se soiučece, bo vzdignito zuaj še majune in slabotne rastLnice, ponosno bo stala armada klasi v, dar uožji, upanje človešt/a V duhu vid:m pridne ženice, kako s^ravlja^o . oir,, suopkt», slišim ri.iilx živahno pogovarjanje -- pa t;\ko, k,akor prej, zdaj ni več . . . Njivica je premetena, zrno vseja-no, prešteto. Ne boš se km^ č veselil svojega pridelka sam, deial si za druge. Kar si več pridelal kot zase, moraš oddati . . . AJi rao daš? >.ihče te ne vpraša: Ko boš imel shran en sad svojega znoja, i odo prišli, pretehtali, odmerili. Kdo so tisi, za kali re si se trudil? Po mest.h stojijo tovarno, Tisoče deiavcev tam <'eia. Prej je bil odprt svetovr-i ¿.romet — blaga dovolj — zaslužil si je sproti, kar je dal za hrano. Za j riboljšek si je lahko še kaj več privoščil. Zdaj vleče mesto živež nase iz okolice. Delavec in njegova iiružina mora živeti. Za delavca, za industrijea, za »icSčana si delal. Ob fronti in v zaledju vojaštva nepregledno. Velikanska mašina ali stroj vojske je sestavlieu iz 3 (ieiov: Prva podlaga je rodna zemlja, drugi uel, ki stoj na zemlji, je vsa industrija, ki proizvaja priprave za boj. Tu je uslužben od navadnega ključavničarja do najučenejSega kemika in matematika ve-!n; Micika, ti si gotovo že si i Sala n maj-nišVi Hpfciaraciii nagih jugoslovanskih državnih r>o-slancev. M J ri!DQj Micika: Sem že oitala o tem večkrat, kako se celo naše občine oglašaj za njo, pa tudi naši dušni pastirji po posameznih dekanijah. Toda nisem čisto na jasnem, kaj hoče majniška deklaracija. Že beseda deklaracija mi dela preglavice. Anica: Deklaracija je toliko kot izjava. Naši jugoslovanski poslanci so namreč dne 30. maja lanskega leta izjavili v dunajskem državnem zboru, da tirjajo, naj se vse dežele, v katerih prebivajo Srbi, Hrvati- in Slovenci v avstro-ogrski državi, združijo v novo jugoslovansko državo, ki mora dobiti svoj državni zbor in svoje ministre, biti popolnoma za sebe in imeti za vladarja našega svitlega cesarja Karla, j Le tako je mogoče, da se 'Jugoslovani enkrat rešimo i večnega zatiranja in tlačenja od strani Nemcev, Lahov in Madžarov. Micika: A taka je z deklaracijo. Sedaj pa vse razumem. O to bi bilo krasno! Katero mesto pa bi naj bilo plavno v tej novi naši državi? Anica: Mislim, da bo Zagreb. Vse naše slovenske dežele bi stopile v eno večjo deželo, ki bi dobila ime Slovenija, in na,še glavno mesto bo Ljubljana, kjer bo zboroval slovenski deželni z1 or. Sedaj spadamo Slovenci v Avstriji . od sest. deželnih zborov: v petin smo v manjšini, le na Kranjskem imamo večino. Zato moramo ravno obmejni Slovenci trpeti toliko krivic, zaničevanja in preganja ja. Slo-veniia mora dobiti od Italije še beneške Slovenec. a Italijanom odstopimo, če treba, v zame- o eden laški okra i na Južnem Tirolskem. Ogri pa nam moram odstopiti zemPo osrskih Slovencev. Tako bomo v novi Jugoslovanski državi vsi Slovenci združeni pod našim m'1'm cesarjem Karlom. Kai ne, Micika., terlrj homo Slovenci srečni, ro tudi moč"i in konec bo sedanjega zatiranja. V naši Sloveniji bo nekaj Nemcev, pa tudi Lahov. Tem bof"o d^li > rnvVo. Vi ;im gre] sicer pa bo v naši Sloveniji kraljevala naša mi- j mirnih časih — večinoma tvoji sinovi". In zdaj — ta ■ vojska že tako dolgo! Ubogi, trikrat uoogi kmetičll \ Delaj za sebe, da ne pogineš: Deiaj za mesta, ula ne » i oginejo 1 Delaj za vojsko, za vojake, da lakote ne : gine„o! Oh, pa kako boš delal! Otroci, žene, starč-$ k. — saj nimate toliko moči! Ne ie delati, tudi še s svojim življenjem moraš, ubogi kmet, povsod krpati ;n popravljati velikanski stroj vojske. Tvoji s.novi delajo v tovarnah, tvoji sinovi tvori„o večino sposobne- vojske — kmet, sključen, oslabel, dvigaj kramp dcina, a tvoj sin vzdiguje orožje v fronti ... Vse se končno naslanja le na tvoje rame. Jaz ne morem, praviš, polovico njiv ostane v jiušči. Verjamem ti, vprašanje je. če ti bodo drugi verjeli. Kdo je kriv? Ljubi moj kmetič, ti imaš pri lem vsem še najbolj mirno vest. V miru si se„al. v sreči žel, Bogu se potožil v težavah, bilo je težko, pa bilo je lepo, tudi veselja ni manjkalo. Ker nisi ti kriv, zato trpiš po nedolžnem. Pri vseh krivicah, ki jih trpiš, te tolaži ta zavest. Kdo je torej kriv? Tisti so krivi, ki so to zaničevali, kar je po božji volji! Je bil fant nepokoren svojemu očetu, mu je rekel: Nočem doma delati! Pri rudokopih zaslužim bolje in živel bom brezskrbno! Hčerka se je obrnila od srpa in hitela v mes:o. Industrija se je prevzdignila v samozavesti in občudovala svoj napredek. Učenost je bila sama sebi namen — Boga niso pustili do besede. Sebičnost in krivič-nost je zavladala v zasebnem, v javnem in v mednarodnem življenju. Sloji vodilni so stopili proč od upliva vere, ki uravnava pota življenja. Mislili so. da hite k napredku, višje.in višje so zidali — pa je počil strel iz kanona . . . Gospod Bog je naredom zmešal jezike, da ne morejo priti do sporazuma. Je. strašna ta zmešnjava — vse se je podrlo, vse plava v krvi. Ali si ti kmet temu kriv? Eno besedico išče vse — kruha, eno uteho vse — mir. Kam gredo po kruh? K tebi, moj kmetič! Ti si zaupal božji previdnosti svoje zrno. ko si g'i vrgel v zemljo. Ti upaš od Boga ljubega sol lca, kre-pilne rose nebeške, ti kmet si podlaga vsem stanovom. Pri tvojem delu je tudi pravi mir; t ho, mirno se obrača brazda od pluga, nesliš- o pade zrno v črno prst: udano prenašaš težo dneva in ko si skon-čal svoje delo, mirno zaspiš. Kdaj pa bo lonec sve-ir-vnega nemira ? Gotovo tedaj, ko bo vse človeštvo u- a slovenščina in se bo prosto razvijal naš do sedaj oliko tlačeni slovenski narod. Micika: Zares, ta načrt je krasen. Katere druge dežele še bodo spadale pod jugoslovansko novo državo ? Anica: Takoj ti povem. Vse dežele, v kateri prebivajo Hrvati in Srbi. In te so: Istra, Dalmacija, Bosna in Hercegovina, Hrvatska in Slav on j i iu še oni kraji na Ogrskem, v katerih prebivajo Hrvati in iSrbi. Micika: To bo že velika država. Anica: Seveda bo; merila bo 143.000 kvadratnih kilometrov. To bi bilo toliko kakor 14 kranjskih dežel. Micika: V kaki zvezi pa bo naša nova jugoslovanska država z drugimi deželami v našem cesarstvu? Anica: Prav v taki zvezi, v kakoršni je sedaj 7- nami ogrska država. Micika: Ali jo bomo dosegli, ker. kakor čilam, so ji nasprotni Nemci in Madžari. Anica: Nič ne de. Vsaka stvar, ki je res d >b-ra, pravična, ima nasprotnike. Dosegli jo bomo, nko se bomo vsi edini potegovali za njo in krepko podpirali naše poslance. Sedanja strašna vo'na pr;nese svobodo tudi malim narodom, mora jo torej prnesti i j.am Jugoslovanom: Slovencem, Hrvatom iu Srbom, ki živijo pod vlado našega svitlega ces°r;a Micika: To je vel ka zadeva, uvid;m, da se moramo tudi ženske zanimati za njo in biti na jasnem, kaj hočemo v bodoče Jugoslovani. Anica: Vidiš, Micika, naš jugoslovanski novi dom je prvi izmed treh, za katerega bi rada vnela vse naše Članice. Micika: Pa še dva doma imaš, o povej no, k■••• -.....tr.~*vi m&fr Zah- tevamo, da se v deželno komisijo imenuje vsaj eno tretiino slovenskih kmetskih zastopnikov. T okrajnih komisijah pa morajo imeti slovenski kmetje toliko glasov, kolikor jim gre po njih številu. 2,e vnaprej pa opozarjamo naše zastopnike, naj delujejo nato, da se ne bo naši deželi naložila prevelika oddajna Količina, Slovenske kmete pa prosimo, da izrazijo r našem listu svoje mnenje glede novega načina oddaje žita in drugih živil. «Hran 8. ravnalo svoje delo po tvojem zgledu: Ko bode delal ¡rsak, ne kakor da bi mogel kaj storiti iz lastne moči, temveč v zavesti, da je nad nami On, ki nam pomaga in ki bo nekdaj zahteval račun od našega hi-Bevanja. _ - _____________________________________ Ne najemniki, ampak gospodarji! Kake pojme imajo o nas Slovencih Nemci, je pokazal občinski zastop v St. Lambertu na Gornjem iSiajerskem. Ta občinski zastop pozabljenega gon.je-Štajerskega gnezda je namreč tudi sklenil ugovor proti jugoslovanski državi in v tem protestu je med drugim rečeno: „Občinski zastop občuduje potrpežljivost vlade nampram tej gonji in vidi tudi v tem za-postavljanje vedno državi zvestih Nemcev. Da bi pa S tem bila raztrgana tudi ožja Štajerska, proti temu se moramo najodločneje zavarovati. Ako si hočejo Štajerski Jugoslovani osnovati lastno državo, jim je seveda dano na voljo, da se izsele tje, kjer bodo mogli uresničiti svoje sanje, saj so vrata Srbije in drugih slovanskih balkanskih držav danes odprta, toda, ua bi kar del Štajerske vzeli seboj, proti temu protestiramo« K mur v kaki hiši ni prav, se lahko izseli, toda, da bi vzel kar eno nadstropje seboj, to pa ¡vendar ne gre.c Tako torej! Po mnenju občinskih očetov gornje-Biajerske občine St. Lambert smo mi torej le najem-Diki na svojih domovih; kjer je pa najemnik, mora biti naravno tudi gospodar in gospodarji so v tem »lučaju seveda Nemci. Tako je dosedaj tudi res bilo, da smo se mi molče zadovoljevali z ulogo najemnika. Toda to je minilo. Nemci se morajo sprijazniti že enkrat z mislijo, da mi na svoji zemlji nismo nikaki najemniki, ampak gospodarji. In hiša, v kateri sedaj stanujemo, nam res ne ugaja. Toda zato nam še niti oddaleČ ne pade na misel, da bi poslušali nasvet gornještajerskih občinskih svetov, da bi se izselili. Ne, tega ne storimo! Preveč ljubimo to svojo hišo, ia bi jo zapustili. Pač pa bomo 6iorili tako, kakor atori vsak pameten gospodar, ki mu stara hiša ne u-gaja več. Popravili jo bomo in si uredili stanovanje ▼ njej kakor bo nam prav! To naj si gospodje Nem-•i aapomnijo enkrat za vselej. Lrep uspeh slovenskih poslancev« Izkupiček za rekvirirano živino se ne sme vračunati pri odmeri dohodninskega davka. Finančni minister je prejšnji teden pismeno odgovoril na interpelacijo poslancev dr. V e r s t o v -Beka, Pišekain tovarišev radi vračunanja izkupička za v vojni odprodane posamezne glave živine v svoto dohodkov, ki je merodajna pri odmeri dohodninskega davka in davka na vojne dobičke. — Izkupiček za živino, ki je pripadala k inventar jpju kmetskih posestev, po § 159 dohodninskega zako- rega bi rada vzbudila zanimanje med dekleti, je naš novi Tiskovni dom v Mariboru. Naši voditelji so *o-leg cerkve Matere Milosti kupili hišo in prostoren yrt, kjer se bo za tiskarno, prodajalno in za uredništva naših listov, za naša katoliška društva poslavil oov, krasen Tiskovni dom, kakor se spodobi za štajerske Slovence. Dosedanji prostori so namreč davno *e premajhni. In sedaj že nekaj časa dohajajo obiiri narovi za ta novi dom. Veš, Micika, tudi me ... . dekleta moramo plačati nekaj stavbenih kamnov. Jaz bom vse razložila, ti, Micika, pa boš darove pobrala. Micika: O to rada storim 1 Me pa morava prvi dati vsaj vsaka 1 K, da dave lep zgled. Sedaj že ¡rom, icateri je drugi dom. In tretji? Kateri pa ¿o ta. sem pa res radovedna? Anica: Micika, ti si dobro poznala list naše s'ovenske mladine „Naš Dom." Pred štirimi let. je r.ehal izhajati. Kako ga pogrešamo! Kako nas je vodil, budil in izobraževal! Ta „Naš Dom" mora s"ot Oživeti. To je iskrena želja nas mladih. Naše mlade-niške in dekliške zveze morajo dobiti zopet svoje glasilo, svoj list. Ogromno delo nas čaka sedaj in še več po vojni. Da ga izvršimo, potrebujemo učitelja in voditelja. In ta je „Naš Dom." Naši voditelji v Mariboru mu naj oskrbijo spretnega urednika, me zunaj pa hočemo skrbeti za to, da bo vsaka zavedna mladenka njegova naročnica. Micia: Tudi ta tretji tvoj dom mi ugaja. Slovenske mladenke smo že toliko zavedne, da vemo ceniti pomen mladinskega lista. Kadar začne izhajati, bom krepko agitirala, da dobi med nami prav veliko naročnic. Anica: Vidiš, Micika, to ]e moj trojni doni O k?ko rada bi vse sosestre navdušila zanj pri na^em prihodnjem shodu! Micika. podpiraj me pri tem le-^em delul Micika: To ti obljubim iz srca rada, saj uvi-I'in, kako potreben nam je ta trojni dom. Anica: Hvala ti iskrena za tvojo pomoč! Zdaj ¡.a na krepko delo po geslu: Vse za naš novi jugoslovanski dom. vse za naš Tiskovni dom in vse vsa »Kaj Dom"? Nov način rekviriranja žita. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, namerava štajerska cesarska namestnija izdelati načrt novega načina oddaje žita in živil sploh. Dosedaj se je vršilo rekviriranje s pomočjo rekvizicijskih komisij. A odslej se bo pa oddaja uredila tako, da se bode kar za celo deželo določilo, koliko žita in drugih živil se bo moralo oddati. Dežela bo zopet razdelila določeno množino oddaji podlvrženega žita na posamezne okraje okrajna oblastva in odbori na posamezne oočine, župani s svojimi odbori pa zopet v občini na posamezne posestnike in pridelovalce živil. V novem načrtu je baje določilo, da če občina oddla predpisano količino,je popolnoma prosta vsake o^ aje. Kmetom bi ne trebalo več nobenih mlinskih kart in promet z žitom bi bil popolnoma prost. Pridelovalec bi potem smel žito odprodlati kakor bi hotel in komur bi hotel. Žal, da nimamo tega načrta pri rokah, da bi o njem seznanili naše ljudi. Izvedleli pa smo Še sledeče podrobnosti: Občani se bodo že pred setvijo morali zavezati, da bodo oddali toliko in toliko žita. Državna uprava pa jamči, da ne do po pravilni in pravočasni oddaji nobene oddaje več. Prisilna oddar ja bi se odredila edino v tistih krajih, kjer bi se ne oddalo dogovorjene količine. Po okrajih bi se sestavila razsodišča, v katerih, bi imeli glavno besedo kmetje. Ta, razsodišča bi razsojevala sporne zadeve glede oddaje. Občina bo odgovorna za zasiguranje semenskega žita in državne pomoči pri obdelovanju zemljišč. Se pred začetkom spomladnega obdelovanja zemljišč bo posebna deželna strokovnjaka komicija določila, koliko ima oddati v ješeni dežela, koliko vsak posamezni okraj. .Enake komisije (okrajni gospodarski odbori) bodo določevale količino za posamezne občine. Važno bo tudi, če se bo uveljavilo določilo, da se bo odvišno žito pri posameznih posestnikih najpr-"0 odmerilo za tiste družine, Ki nic ali ca premalo pridelajo za svojo potrebo. Se le ostala množina žita in drugih pridelkov bi se potem oddala vojno-žitno-prometnemu zavodu. Da se pa more natanko določiti, koliko rabi vsaka družina živil, se bo moral izvršiti zanesljiv popis družin ter jih ločiti na pridelovalce in nepridelovalce, oziroma na take, ki so popolnoma ali deloma preskrbljeni z žitom ali pa popolnoma nepreskrbljeni. Na podlagi teh podatkov bo potem mogoče vsaj približno določiti, koliko se bo v občini potrebovalo žita za ljudi, koliko za seme in koliko za krmo živini. Danes Še ne moremo reči, ali bi bil nov način oddaje živil za naše kmetsko ljudstvo ugodnejši od sedanjega ali ne. V nekaterih ozirih bi bil ugodnejši, v drugih pa zopet ne. Namestnija je mnenja, da bo dala s tem, Če bi bil po oddaji žita promet z istim v dotični občini popolnoma prost, kmetu-pridelovalcu več veselja do obdelovanja zemlje in večjega pridelovanja žita. Po našem mnenju pa bo to letos nemogoče, ker nam vzamejo skoro zadnjo vprežno živino in bo skorogotovo spomladi ostalo mnogo polja neobdelanega. Radi pomanjkanja gnoja je zemlja že silno slaba in izčrpana. Pridelek bo letos zelo slab. To že lahko povemo vnaprej. Ce bo obveljal nov načrt, se mora slovensko-Stajerskim kmetom dati zagotovilo, da se nam ne bo Noše žrtve iza domovino. V vojaški bolnišnici v Mariboru je dne 10. t. m. umrl po daljši bolezni, ki si jo je nakopal na bojišču, Ernest Pečko, sin znane Pečkove rodbine v Mariboru. Bil je vrl mladenič, star Še komaj 24 let. Pogreb se je vršil v torek, dne 12. februarja. Žemljica mu naj oo lahka 1 Račje pri Mariboru. Na žrtvenik domovine je položil svoje mlado življenje dne 14. jan. 1818 zaiiet od sovražne granate blag mladenič Martin Poharc v strosti 18 let. Po poročilu 6. g. vojnega kurata je pokopan v bližini mesta Trident na južnem Tirolskem. Vzorno življenje, ki je krasilo Tvojo mladost, nam ostane v trajnem spominu. Vsak presti Čas si znal v dobro obrniti. Poučna knjiga in dobri časniki, kateri vrli Poharčevi hiši ne manjkajo, so Ti bili najljubši prijatelji in razvedrilo. V Spodnji Jakobski doi je 0 »e 8. le-bruarja t. 1. došla tužna vest, da je de« januarja 1918 padel junaške smrti za cesarja in dom tvino Jožef Mezgec, pešec domačega pešpolka in sin zakonskih Alojzija in Marije Mezgec, star še le 19 let. Padel je na Monte Asolone in bil pokopan istotam. Padli junak je bil zelo priljubljen in priden mladenič. lO k o s 1 a v o i pri Sv. Juriju ob v n i o i. Svoje mlado življenje je dlaroval za domovino Jožef Močnik, star še komaj 21 let. Bil j? težko ranien v trebuh na laškem bojišču dne 1. julija 1917. Umrl je dne 2. svečana 1918. Rajni je b i hraber vojak, kar pričata dye srebrni kolajni na njegovih prsih. Kruta usoda vojske je posegla s svojo t -do roko tudi v hišo obče spoštovane Vrbnikove rocbii.e v; Vitanju. Njen zgledni gospodar in skrbi n družinski oče Franc Založnik je dal življenje t\ domovino in počiva daleč proč od nje v globoki Albaniji, Bil js zgleden in veren katoličan. M. isbr*#*$» 1818. SL0VHN8KI GOSPODAH. Dne 28. januarja 1018 je padel Antoa fcoroše« | uai T«ija za vse Slov«noe. J?,a¿o ]» prifiel »a »T»t« i« Slavonskega Vrha pri Radgoni. Je • penitanoijarije odgovor, datiran * dnem 16. novemb-bil komaj 20 let star, sin poštenih staršev. Vest e i ra 1917, štev. 1323, podpisan od kardinala van Rosam rti je sporočil domačim č. g. vojni kurat Zadet .'.< < suma, dta, so Sv. Oče r avdijenoi imenovanemu kar-bil v trebuh. Drugi dan je že umrl, le;;o spravljen j dinal* pritrdili, da velja odpustek za okrajšani po- z Bogom. f zdrar za vse Slovanoe brez razlike škofije. Za od- Vsen» padliui slovenskim irtvara naj bo trafea ; pov-or zaaostuje samo beseda „Amen" (¿Tako bodi!), Str« spomin! j pravi rimski odlok izrecno. Navada ja. da se odgo- ________________________________________l varJa -»vekomaj, ali na vekomaj* ali na vedne čase. j amen." To je vse lepo, vendar potrebno ni. Zaradi j edinosti bi bilo torej želeti, da se vsi oprimete tega okrajšanega pozdrava. Rabite ga tolika bolj pridno, kolikor krajši je, da boste imeli toliko več odpust-kovl Za Jngoslarijo so se še podpisali: Duhovščina cel„ske in velikonedeljske dekanije. Krajni šolski svet r Starem trgu pri Slovenjgradcu, v Šmarju pri Jelšah in v, Št. Lovrencu v Slov. gor. Občine: Cer-mlenšak r Slov. gor.. Videm ob Savi, St. Rupert n. Laškim, Trnovska vas pri Ptuju, Griže pri Celju. Razbor pri Slovenjgradcu, Rihtarovci pri Ljutomeru, Sromlje pri Brežicah, Golobinjak in Loka pri Planini, Kalobje pri St. Juriju, Petrovče, Križevci, Za-marknva-Lormanje, Spodnji Gasteraj, Sodinci, Slomi in Polenšak pri Ptuju, St. Vid pri Grobelnem; vsi župani šoštanjsaega okraja in posebej občina Skale. Slovenka iz Gornje Hudinje 59, Slomi pri Ptuja 98, i Pojonšak 252 ženskih ia 40 moških podpisov, Sv. Stefa» uri Šmarju vse. Tremarje pri Celju ¿8, 3ro-mijfl 117, Artiče 351, Oermleušak in Seloo v 81. <162 ia 64, Gornja VoliSina 116 ia 29, Smarfta p. Vur-berga 500. Zlatoličje pri Ptuju 172, Spodnja Hajdina pri Ptuiu 199, Sv. Kungota-Niiverce pri Ptuj« 78, Slovenja vas pri Ptuju 106, Skorba pri Ptuju 121, Gornja Hajdina pri Ptuju 126, Breg pri Ptuju, ptujsko predmestje, 221 žen in 101 mož, Hodoša pri Ptuju 98, GereČa vas pri Ptuju 135, župnija Sv. Lovrenc r Slov. gor. 897, občina St. Lovrenc 808 Dra-govič pri Ptuju 186, Zagoroi pri Ptuju 181, Zakušak pri Ptuju 219, Hlaponoi pri Ptuju 56, Šmartin «a Pohorju 124. Kamnioa pri Mariboru 655, Podova— Brezule pri Slivnici 240, občine: Slivnica 82, Kapela 151, Murščak 250, Radinci 92, Rihtarovci 33, Do-tova 377, St. Lenart r Slov. gor. 341, Konjice 566, Griže 492, Velenje 408. Deklaracijo je podpisalo ve-čie število vojaških oddelkov v zaledju in na fronti. I ► I 17 * . O ir v ¡„tri aom« i MarJeta niže Ptuja 1236 žen in deklet in sicer: pol leta 4 K, za četn leta 2 K. Vojaki plačajo samo Qbčina Moškanjci-Cunkovci 182, Gorišnioa 181, Ga- poiovico. ; jo> oi-Placarovci 156, Prerod-Tibolci 122, Muretinci v Zaobljuba cesarske dvojice. Dunajski list »Reichs j 122, Formin 119, Samušani 114, Mezgovci 104, vas post« poroCa, da sta se cesar in cesarica slovesno ■ Sagojifi 38, občina Mala ves 98. zaobljUDila, da t>o3ta v slučaju častnega in zma I goslova s a .denarne ja u. i.skovni dom. Pred govitega miru sezidala cerkev. $ & . sklepom uredn siva smo dotoili vet.ko število izjav Jubilant V soooto, due 23. februarja obhaja naš štajerski rojak m 1. g. prost in dekan v Doarltvasi na Koroškem Matija Randl sv..j 71. rojstni dan (rojen v Št. Pavlu pri Preboldi). Gorečemu deiavcu v vinogradu b tfjem in zaslužnemu rodoljub aale prisrčne čotfitke! Duhovniška vest. C. g. Franc Pavlič, btvi vojni kurat, je nameščen kot kaplan pri Sv. Rupov-tu v Slov. gor. Odlikovan vojni kurat. Yojni kurat Bogdaa Lendošek je vnovič odlikovan in sicer z duhovnišr-lam zaslužnim križcem II. razreda z meči. f Karel Tribnik. Iz Jurkloštra se nam piše: Na pustno nedeljo se je naglonu razširila po domači Jn sosednjih župnijah pretužna vest: naš dobri gospod župnik Karel Tribnik je oh 4. uri zjutraj zatis-nil svoje trudne oči k večnemu počitku. Na mizi leži odort brevir; kot vesten duhovnik je še zvečer iz-molil ponočnice ia hvalnic«, čisto t duhu nekdaj tukaj bivaj oči h kartuzijancev. Rajnki je bil strokovnjak zlasti v muzikalični vedi i» mojster na glaso- JNa bojiščih Na ruskem bojišča so nemške čete dne 18 februarja zajedle me«to Dvinsk (jugovzhodno od Rige) in trdnjavo Luck (severovzhodno od Lvova) Oboe mest so dobili Ntmci v roke skoro brez boja. Od Lncca prodirajo nemšKe čete v naglih pohodih dalje proti vzhodu. J Na italijanskem bojišču položaj nespremenjen. Ob Pia»i in v ozemlju gore Monte Asolune živahen artilerijski ogenj. N v boji v Psilestini ■ irtr Angleško uradno poročilo pravi: ©iie 14. februarja smo našo bojno črto v dolgosti povprečno 6 milj, r širokosti 2 milji severozahodno od Jeruzalema na oneu straneh vasi Machma potisnili naprej za 11% milj. Sovražni odpor je hil neznaten. TMeaske ««vlc Opozarjamo cenjene naročnike, ki za leto 1918 Se niso p» slali naročnine, da isto pošljejo vsaj do I. marca t 1 Takrat bomo zač li list ustav Ijai* vtem listim, ki so še na dolgu naročnino za 1. 1918. Da ne bo treba lista prekiniti, naj se takoj pošlje naročnina. L st stane za celo lelo 8 K, za za Jugoslavijo, katerih oa danes ne meremo priobčiti, ampik ša le prihodnji teden. Tudi po polnega sezna na dosedanjih d t-ovkI^pv za Tis kovni dom radi pomanjkanja prostora nismo mogli prinesti. Prosimo potrpljenja. Podpise pobirajo. Nemci so začeli pobirati — podpise proti jugoslovanski deklaraciji. Trdno zaupamo, da ne bo noben značajen Sloveneo in nobena poštena Slovenka podpisala izjave, ki hoče doječi, da naj bo Sloveneo suženj Nemcev in hlapeo naših na^ rodnih protivnikov tudi v bodoče, kakor je bil dose-daj. Kdor bi to storil, ta si pritisne na čelo pečat Judeža izdajalca in ta dokaže, da ni nič drugega, kakor nezavedni in slabotni kalin, ki se da vjeti na nemškutarske limanice. Nemci bod® delali z vsemi sredstvi, z obljubami in g pretnjami, z goljufijo in z nasilstvom, da spravijo skupaj kolikor mogoče veliko podpisov. Vsenemško vodstvo na Štajerskem je izdalo, na nemško ljudstvo t alpskih deželah oklic, v katerem pravi, da je jugoslovanska država že na p®-a, da pa jo je treba preprečiti z vsemi močmi. Zdaj virju. Njemu se imajo'orgnenisti zahvaliti za prvo slo- j.®^.. del.ati' 1kližei°r) ^n*m«- Pobirali bomo pod- vensko orgijarsko knjigo: „Cerkveni orgljar", katero C n ° v'0"- ^ hlšet do ,hl!e- Kako bodo pri - - - - tem pobiranju Vsenemci postopali in nastopali, kak- £na sredstva bodo porabljali, dobro vemo, ker predobro poznamo te tulilce pesmi „DieWacht am Rhein" in oboževatelje Bismarcka in njegove protiavstrijske politike. Torej Slovenci, pozor! Radovedni smo, ali se bodo žandarji tudi toliko zanimali za nemško iz-jnvo in njene podpise, kakor so se zanimali za jugoslovansko izjavo in za nabiralke podpisov za našo deklaracijo. Ker smo branitelji načela o enakopravnosti, zahtevamo, da imajo Nemci ravno isto pravico, da se žnndarji brigajo za nje in njihove izjave, kakor mi Slovenci. Ce bo treba, bomo Žandarje opozorili na to, da svoie zanimanje razdelijo enakonravi o med Slovence in Nemce, ne pa da ga enostransko 0-mehrejo samo na Slovence. Ker so Nemci že tudi račeli pobirati podpise, dokazuje, kako se bojijo ve-l'koštevilnih slovenskih podpisov za jugoslovansko deklaracijo. Da ho ta nemški strah še večji in koristnejši, pomnožimo rsepovsodi število pod;isev. Kdor še ni podpisal, naj podpiše 1 Naša jugoslovanska misel naprei! Ptnjslrl shod Kmetske Zveze ]e „'Štajercu* oTv l«i?al ▼ kosteh. Saj pa je bilo tudi dovolj pljunkov in snnrov, in taka reč se ne nozabi tako kmalu. To zrnerian.ie in psovanje po shodu je slaba tolažba za poraz fn z-i sramoto, ki se je doživela na shodu. Za holišo tolažbo bo na že poskrbela Siidm«rka, ki bo svoie o^žalov anie izrazila v obliki večje denarne podpore. Vsak delavec Je vreden svoiega plačila, tudi razorrafaČ na shodu. Plačai torej, dobra mamka Sud-roarka! je izdal na svoje stroške. Velikokrat se je izjavil, da ia imel pri tem delu mnogo truda, veliko stroškov, a borno malo zahvale in zategadlelj je izostala tudi tako potrebna druga izdaj« tega dela. In r evharisti-čnem letu 1912 je zopet zastavil svoje pero in spisal prelepa premišljevanja o Najsvetejšem zakramentu. Ža' svojo župnijsko cerkev je daroval dve mašni obleki, novo monštranco in t prid cerkvi so darovali njegovi sorodniki, brat Henrik Tribnik, učitelj na »oški kaznilnici v Mariboru, njegov lastni srebrni kelih. Naravnost veličasten je bil njegov pogreb 12. iobruarja, kateresra se je udeležilo 13 duhovnikov ia nebroj Ijudlstva iz domaČe in sosednjih župnij. Počivaj v miru, blagi in zvesti dušni pastir, ▼ sredini svojih dragih župljanov! KrSčansti pozdrav „Hvaljen Jezus." O tem piše „Bogoljub" (februar 1918) sledeče: „Nekaj let je žte kar imamo ta skrajšani krščanski pozdrav. Začeli sn pa nekateri dvomiti, Če se na to skrajšano 0-bliko dobijo tudi odpustki. Kajti vse molitve, z odpustki obdarjene, morajo biti iz latinščine natančno prestavljene. Latinsko se pa glasi ta pozdrav: „Lau-defur .Testis Christus": to je natančno poslovenjeno: ».Hvaljen Jezus Krstus." Ljubljansko knezoškofijstvo Je že pred leti ▼ Rimu prosilo, da na! za skraišani pozdrav „Hvaljen Jezus" veljajo isti odpustki (50 dni) dakor za latinski pozdrav, kar je Rim seveda dovolil. r»n. bi pa ne bilo nobenega dvoma, da odpustek ne velja samo za ljubiiansico škofijo. Je ljubljansko filolijstvo Šo onkrat izraono zaprosilo t Rimu, tla to „Žf®S»wn veda.« „ßtajero" pié«, ia W »KltV. ÜMpodar1* Linharta najrajši potopil r »ioi „iegn^ ae rode." No, škoda za vsako kapljico blagoslovljene vodle, ki bi se dotaknila Linharta. Pri „Štajercu" ne zaleže nič blagoslovljena voda, marveč gamo tis< t» kuhana roda, ki se ji pravi inope. Ptujski šnepsarski lump laže. Snopearsfca ba-ti sliši na ima „Stajerc", zopet ponavlja svojo nesapRHBio laž o veiakih 87. pe^olka. Naši značajni možje in ftntje gi odločno prepovedujejo nesramno vsiljivost ptujsjce Snojj«arske propalice ter bodb v pravem času temeljito in občutljivo «hraéanali s te»i podlim in nesramnim lažnjivcem. Zivinonakupovalei proti Jugoslaviji. Is ptujskega okraja se nam piše: Ali ima res mož, kateri rekvirira žirino, pravico vso živino Vzeti istym, oz. ^ občini, katera je podpisala jugoslovansko deklaracijo? V naši občini pobira ta mož živino kar od kraja., Sam se je izrazil: „Vi boste hudiča videli, zakaj pa ste podpisali tisto prokleto deklaracijo? Vso živino Vam smem pobrati!" In res zadnji čas t naši obči-" ni prav neusmiljeno ravna. Vzame vse, kar je veS sfaro, kakor eno leto. Odkod ima to dovoljenje? — Odgovor: Takega dovoljenja nima odnikoder. Vso to zadevo natanko opišite, navedite imena, datum, kraj in vse, kar je s tem r zvezi. Pošljite tak opis takoj ekspresno poslancu dr. Verstovšeku. Nesramno io nodlo je, Če živinski nakupovalec na tak način izra^ bija svojo službo. S takimi ljudmi pred sodnijo! Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: Bralno društvo Sv. Marjeta 25 K; Inkret Stel., Sv. Peter, 10; Slovenski četrtošolci v Celiu 100; Vesela družba pri Bicmanu na Ruti 20; Parlič Pavlika iz Kute 2; Podlesnik Elizabeta, Sv. Lovrei.c, 2; Strnad Igr.ao, vojna po»** £98, 10 K: Rupar Anton, Organist, Grire, 5: Na sedmini Tomaža Spindler v Sp. Vö'iöini 40; Kocmut Frano, Sv. Andraž, 5; 2uraj Zofija, Maribor, 10: Pliberšek Janez, Pohorje, 2 K; Šega Marija, Tinje, 10; Sturm Alojz, poštni uradnik, Maribor, 20; Neimenovan Vurberg 2; DobaJ Anton, Sv. Jurij, 10; Kostanjeveo Jožef, župnik v Kalobju. 100; Strafela Mari a, Bukovci, 1; Vrbančifc Marija, Bukovci, 1; Druzovič Jožef, Maribor, 10 K; Bračko Jernej, Maribor, 2; Neimenovan, Stanovši-na, 5; Lobnik Antonija, Pohorje, 4; Ozu Vincencij, Gornja Polskava, 5; Vasqualdo, Maribor, 4; Ob veseli priliki na Jurjem vrhu na predlog g. J. Vogri-nco 62; Kuhar Anton, kaplan, Rečica na Paki, 25; Kosi Anton, kaplan, Staritrg, 50; Neimenova-ia, Sta-ritrg, 2; Neimenovan, Pameče, 200; CuČek Fr., Sv. Anton, 2: Strah' Jurij, Sv. Andraž, 11; Neimonoian, H>.Če, 14; Hren Jožef, rezervna bolnica, Ptuj, 5 K; Mlakar Jakob, Veliki Okič, 25; Družina Salamon, Ločica, 5.60; Pri obračunu šolskega sveta, Ruše, 116; Sivec Elizabeta, Sv. Jurij t Slov. gor., 2; Fa-ni Ekel, Saarbrücken, Nemčija, 2; Oddelek strojnih pušk 1-87, vojna pošta štev. 304, 50 K; Neimenovan, Spodnji dol, 10; Vogrin Jožef, Cogetinci, 10; Pol ano Franc, Cogetinci, 5; Lubec Marija, Sv. Lenart v Slov. gor., 10; Peršon Janez, Laznica., 2; Pšunder Ferdinand, župnik, Sv. Bolfenk v Slov. gor., 100; Dekliška Marijina družba Sv. Bolfenk v Slov. gor., 100; Roš Ferdinand, Hrastnik, 10; Na občnem zboru Čitalnice v Selnici ob Dravi 72.50; Na gostiji F. Krajnc in Marija Koller v Brezju 13; Pri Sv. Kri-nad Mariborom nabrano 133.60; Povodom občnega zbora se je nabralo v Bralnem društvu pri Kapeli 105 K; Korošec Andraž pri Kapeli je obhajal 251et-nico svoje poroke in g. kaplan kapelski je ob tej-le priložnosti nabral 50 K; Neimenovan, Cirkovce, 2: Pečovnik Marija in Antonija, Fram, 20; Geratič J., Sv. Benedikt r Slov. gor., 10; Rodbina Fere: čak-Bukošek 30; Na gostiji trgovca g. Frarca Gereca v Pišecah 63 K; V brezniški župniji so darovali: Vi-dič Uršula 3, Mateža Ana 3, Haler Marija 2, Habe Frančiška 2, Zorko Franca 2, Lipar Neža 2, Kožuh Amalija 1, Koprive Ana 1, Metličar Ana 1, Kovacič Marija 1, Marenčič Marija 1, Kržan Barbara 1, Novak Ana 20 vin.; Neimenovana,, Smiklavž, 10 K; Ciglar Jakob, Novavas, 50; Alt Franc, Partinje, 36;. Družina Jurčič, Sv. Rupert v Slov. iror., 10; Rošr kar Ana, Ruše, 1; Herner Leopold, Gornja Polska-v 10; Neimenovana, Gornja Polskava, 10; Ferian Alojz, Maribor, 2; Zisl Ivana, Rače, 1; Maček Janez, Ranča, 2; Mezgec Marija, Sv. Jakob v Slov. gor., 2; Na gostiji Školiber-Kosi, Velika Nedelja, 31; Golob Jakob, Sv. Florijan, 10; Kopriva Alfonz, dijak II b, Maribor, 1; Plañid Franc, pešpolk 4-87, vojna, pošta št. 393, 5 K; Neimenovan, Šmarje pri Jelšah, 10; Hauptman Marija, Polzela, 5; Sknmlec O., župnik, Leskovec, 1000; Kukovec Alojz, Lešn;ca, 5; Kuharič Uršula. Ormož, 5; Pajtler Alojz, dijak, Maribor, 10; Marko Ana, Rošpah, 1; MatjašiČ Marija, Sv. Lovrenc, 2; Vaupotič Lenart, župnik, Sv. Trojica v Halozah, 100; Dekliška Marijina družba, Sv. Trojica v Halozah, 50; Knujdež, Sv. Jakob v Slov. gor., 2; Koren Alojz, Ritoznoj, 10; Dekan Gliebe v Ormožu 200; Leonardi Angela in Ožir Pepea nabrali v župniji Sv. Andraž pri Velenju 341 K; Ogradi F., opat. Celje. 200; Cilenšek, kaplan, Ptuj, 30; Čepek Ana in Ros Pepea, služkinji na Dunaju, 10; Kurnití Edvard, vojak. Sv. Urban v Slov. gor., 5; Podhost-nik Janez, kmet, Leskovec, 20; Cirič Pe»ko, mi nori Ptui, 40; Frajnkovič Mariia, Domova, 8: Pihler Uršula, Selce, 5: Malek Jakob, Gornja Voüöina, 2; Horvat Jožef. Krčevina 2. Slovenski mornarji na la-diü „Sv. Jurij" so darovali: Ci'an ¿'o;z 5 K, Mar gušar Josip 7. Bartolj Ivan 10, Denži5 Anton 8. J* s' Franca 4, Gorela Josip 5, Kampuš Fran 10, Kr- mao Jakob 10, Kalo Andrej 4, Kos Matej 5, Lupšina Julij 10, 11 aro Anton 4, Podbršček Fran 5, Pečar J van 5, Prašelj Andtrej 5, Rojac Fran 5, Ražem Anton 5, Ražem Ivan 4, Salat Rudolf 28, Sever Josip e, Strajlier Alojz 11, Vnuk Ivan 22, Zdovc Jernej 5, Smrekar Rudolf 2, Petrlič Vinceao 10, Lukežič Ru-slolf 2, Bandelj Ivan 5 K, skupaj 200 K. V Rušah, v Lobnici in na Smolniku je nabrala gdč. Brig. Sarh 482 K; darovali so: Ana Sarh 10, Anka Sarh 3, Alfonz Sarh 5, Jože Sarh 5, Brigita Sarh 5, Janko Hej 10, Janez Skrih 2, A. Lichtenwallner 2, Milka Mulle 5, Terezija Sarh 10, Marija Preac 2, Gorišek 2, Julika Sernc 5, Cinert Dragotin 20, J. Pinter.č 2, Anton Pelin 2, Marija Novak 8, Roman Baigod 5, Lr. Skaza 10, Alojzija Stani 5, Marija Marin 2, R. Slani 4, Marija Glaser 2, Julika Povoden 2, Ivanka iGlaser 2, Lojze Glaser 3, Alojz Pukmeister 4, Ozim fTerezija 4, Anico Ozim 2, obitelj Bečela 20, Jožica Bečela 5, Polšak iz Sv. Lovrenca 4, Josipina Toplak 2, M. Cerk 3, Krulc Marija 2, Alojzija Krulc 1, N. Pogačnik 10, Micika Sernc 5, Anica Repolusk 1, A-lo'z Repolusk 2, Lizika Repolusk 1, Tončka Repolusk 2, Marija Repolusk 1, Marija Marčič 5, Neža Sevše'- 3, Ivan Repolusk 2, Gabrijela Repolusk 1 K, Ana Robnik 20, Katka Robnik 2, Getka Robnik 10, ¿Terezija Repolusk 1, Miha Repolusk 5, Jos. Sernc 10, Grizold Franc 10, Josip Pajtler, Primož, 5, Ant. Zadraveo 2, Franjo Miholiner 6, Marija Kapaun 2, Franjo Kolar 2, Srečko Kolar 2, Glaser V. 10, Viktor Glaser 20, G. Jurko 20, M. Jurko 5, B. L. 3 K, Harič 20, Luka Hleb 50, Stefan Erhartič 10, Ferdo Repolusk 2, Jože Jurše 20, Josipina Pečovnik 20 K, Repolusk Frio 3, Habit RudolI 5, Ozim Ludovik 1, Neimenovan 2. Tržani v Šmarju pri Jelšah: Ivan Bohanec 50, Anton Veranič 20, Frano Molan 10, dr. Ivan Zaonkovšek 10, Oton Stepic 10, Anton Valant 2, Aleks. Orožen 10, Anton Kunej 2, Anton Dobravo 2, Martin LavraČ 2, Vek. Krajno 10, Frano Detiček 2, Ferdo Pustek 5, Amandi Graner 10, Fr. Jurkovič 10, Hugo Tančič 3, Rihard Wagner 3, Ivan Habjan 3, Ivan Gajšek 10, Ivan Debelak 3. Maks Grad 3, \iij« Ferfinčak 2, Ivan Lešnik 3, Karolina Strehar 2, dr. Josip Rakež 10, Anton Mladič 5, Jernej Dobo-višek 2, Janez KravČar 2, Anton Krolnik 2, Hinko Sumer 10, Fr. Stamberger 3, dr. Josip Georg 10 K, Fr. Ferlinc, trški župan, 20, Ivanka Zupančič 3 K, Tilči Ropan 2, Marija Brenčič 3. Dragotin Zelič. 5, Marija Jug 1. Na svatbi Jelen-Rojnik in Vertačnik -Kern, St. Ilj, 20; Slaveo Albin, župnin, BraslovČe, 20: Savinek Valentin, Gomilsko, 7; Savinek Marija, -Gomilsko, 3; Košenina Marica, Gomilsko, 6; Sorčan Antonija, Gomilsko, 1; Turk Zefa, Gomilsko, 1; Pa-vol Bauernheim, Gomilsko, 10; Sorn Martin in Katra, Gomilsko, 6; Mohorjani na Gomilskem 16; Savors Frano, vojak, vojna pošta 383, 10 K; Hegar Marija, Sv. Jan ž, 20; Družina Planinšfck, Pleterje, 8; Trohentar Franc, Jelovec pri Kamnioi, 2; Vukovnik Veronika, Kranah, 2; Vukovnik Eliza, Kranah, 4; Ploj Alo-'zija, Sv. Rupert v Slov. gor., 2; Veber Li-■za, Rogoznica, 1; Lederer Juliiana, Gorneja Voliči-> a, 7; Poteko Helena, mladenka, Griže, 100; Jera-novič Terezija, Borovci, 2; Repič Micika, Kutinci, Gašparič Jakob, župnik, Sv. Rupert, 100: Slain Franc, kaplan, Sv. Rupert, 100; Na gostiji Sel-!Šek-Oblak, Sv. Rupert, 37.60; Ojsteršek Amalija, Sv Rupert, 1; Pušnik Marija, Sv. Rupert, 5; 2up-Ijani Sv. Rupert nad Laškim 66.40: Obitelj Kump 10; Neimenovana Pobrež 5; Pri štabni stotniii v Celju so darovali: Obrne Anton 1, ■Zupane Peter 2, Snneapan Franc 1, Sitar Mihael 1, Ropar Frano 1, Zevnik Ivan 1, Hajnšek Frano 1, Lupša Frano 1, Slana Tvan 1; Vesela družba v gostilni Breznik v •Celju, 10; Kolarič Jožef, Župnik, Mala Nedelja, 20; Neimenovana, Mala Nedelja, 2; Goleč Jožef, veleposestnik-, Polje, 20; Bralno društvo Gornjigrad 50 K; Pirnat Marica, Šmartno pri Slovenjgradcu, 3; Repolusk Marija, Lobnica, 2; Strajnša.k Marija, Sv. Andraž, 5; Sirec Jakob, župnik, Stoprce, 100: Ivan Pevec, strelski polk št. 20, 4 K; Krošl Janez, Peč-fce, 4: Posojilnica v Sevnici 200; Dobršek Tvan, župnik, Sevnica, 40; Nadučitelj Mešiček, Sevnica, 20; Trgoveo Cimnršek, Sevnica, 20; Trgoveo Verbič v Sevnici 50; Trgoveo Smole, Sevnica, 50; C. kr. notar Korber, Sevnica, 20; Niko Stark, Sevnica, 20; C. kr. svetnik Seliškar, Sevnica, 10; Dokler, Sev-«ica, 5; Kolarič, Sevnica, 5; Krulej, Sevnica, 5; Na. gostiji Flakus-Srok v Jarenini 12; Kukol Marija, Sv. Marjeta 2; Pepelnak Franc, sedlar, Ponikva, 2: Zavec Franc, Bukovec, 1; Župljani pri Sv. I.enartu v Slov. gor., nabrala dekliška Marijina dr. 830 K: Družina Leskovšek, Smihel nad Mozirjem, 12; Goličnik Marjeta, Smihel nad Mozirjem, 10 K; Družina Goličnik Marjeta 8; VerbuČ Gregor, Smihel nad Mozirjem, 5; Stimao Jurij, Srednja Bistrica na OgrsKem, 2 K. — Prisrčna hvala! — Dr. J e r o v-R e k. ravnatelj Cirilove tiskarne. Občni zbor Kmetijske družbe v Gradcu se vr |1 flne 20. in dlne 21. marca t. 1. Podružnice, a«dti-raife In pridobivajte ude in javite iste najpozneje do «adniega februarja osrednjemu odboru v Gi'adeo! fctevii^ udov naj bo večje kot leta 1914! Štajerc nas ne bo več vodil za nos od Piave te nam pie : Z zanimanjem prebiramo Vaš list ; posebno nas veseli Vaš napredek, čeravno »Sta Jerc« huiska proti nam. Mi vojaki 87. pe^polka »mo Vaše misli pa ne »štajerfeTe«. On naa je že zadosti d Igo vodil za nos. Pa sedaj nas ne bo več. Prisrčne pozdrave od Piave pošiljamo mi fantje in m žje 87. j.eipulka : Desetnik J-tkob Zajžes, poceset. Miha Rozman Frauc Pur^, Franc Turk, Mma Viudiš, Autou Re^č, Anton Caluta, Franc Jt-za, J^zef Toplak in Franc Mituš, vsi iz ptujske okolic^. „Glasnika najsvetejših Src" prva in druga številka letošnjega letnika sta popolnoma pošli; več j zavojev se je na pošti izgubilo in smo morali poslati l drugokrat, zato nam je pa listov zmanjkalo. Ce ima | kdo še na razpolago 1. in2. številko, prosimo, da jo i eam na naše stroške pošlje, da lahko ustrežemo j novim naročnikom. r i> -5 f „i. 4 «K» •-L J J Semenska ajda. Okrajni žitni nadzornik v Mariboru g. Seioler nam naznanja, da ima na razpolago večjo množino semenske ajde. Prošuje se naj pošljejo naravnost na njegov naslov. — Tudi v drugih okrajih se naj pošiljajo prošnje za semensko žito na naslov okrajnih žitnih nadzornikov. Na kmetske pritožbe in prošnje se ne ozirajo. Na Vurbergu je posestnik, ki ima pet sinov v vojni. O dveh že dolgo Časa ni nobenega sluha. Najbrže sla že oba padla. Mož ima težavno posestvo, a kljub temu so mu zdaj s silo odvzeli jedine vprežne vole. Pritoževal se je pri okrajnem glavarstvu, a imeli so zanj le gluha ušesa. Seveda, gosposka ugodi delavcem, ko stavkajo, a kmet ne dobi dandanes nikjer pravice. Vsi razni tujci-uradniki so ljudje brez vsakega čuta in srca. Posledice takega ravnanja bodo groznel Vinogradnik!, odplačujte brezobrestna posojila. Pred več leti so bili naši vinogradniki vsled trtne u-¿a tako prizadeti, da bi bili prisiljeni na stotine poprej tako krasnih vinorodnih goric opustiti in jih s-premeniti v polja ali pašnike, ako bi jim dr/ava in dežela ne bili priskočili na pomoč z brezobrestnimi pesojili. Na stotisoče kron brezobrestnih posoji 1 je še oandanes vknjiženih na naših lepih vmogrr.dih, kajti naši vinogradniki se le redkotcedaj opominjajo, da L» odplačevali brezobrestna posoj ta cavío zdaj, ko sku^ijc za vinski pridelek lepe • ■>• iake in za dennr seda m tako trda. Po kGiioo.ni vojski se bodo razmere prav gotovo zelo spremenile. Država in dežela bosta skorogotovo zahtevali, da se jima bodo morala v najkrajšem času vrniti brezobrestna posojila in ker bo brezdvomno tudi denar dražji, vrhutega se ga bo še tudi težie dobilo, utegne priti marsikateri vinogradnik, ki sedaj na odplačevanje brezobrestnih posonl niti ne misli, v težaven položaj, če ne celo v hudo zadrego. Vinogradniki, odplačujte sedaj, ko ima vin-sk i pridelek še primerno ceno, brezobrestna posojila do zadnjega vinarja! Vojaški dopusti vojakov-rokodelcev. Vojno ministrstvo je izdalo povelje, da morajo razni vojaški poveljniki dovoliti daljše dopuste vojakom, ti so rokodelci kot kolarji, kovači, ključavničarji, kleparji, sodarji itd., če se za nje prosi, da, se na ta način ropravi za spomladanska poljska dela razno poljedelsko orodje. Tozadevni odlok vojnega ministrstva le bil izdan dne 26. januarja t. 1. in ima št. 5808. Hmelj. Od zadnjega našega poročila se položaj na hmeljskem trgu v Zatcu ni nič spremenil. — Na Češkem bo baje ustavilo obrat šest večiih pivovarn. Stakmec pride. Iz Dunaja poročajo, da bo v oližuj' m čfcču vsaka druž na dobila klopčifi su-ttanca (cvirna). Nit bo dolga 50 nu. fí Razne novice» K • "'«f»» „Največji vojni hujskač Je Hlndenburg m tega oi bilo treba ooositi." Tako se je izjavil v Celovca nemški gledališki igralec Steilau. Celovški Vsenemci so bili grozno razburjeni, ko se je izvedelo za ie Steilauove besede. Celovški nemški listi so hujs-kali proti Nemcu, ki tako sodi o nemškem vojskovodju. Grozilo se mu je, da ga natepejo, da ga vržejo z odra, če še bo enkrat nastopil. A mož, ki je upal povedati gornje obteževalne besede, se ni ustrašil nem-škin hujskaČev in je dne 30. januarja nastopil na o-dru. Občinstvo, ki se ni maralo vmešavati v prepir, jo pričakovalo, da se bo igralcu res kaj zgodilo. A irakšna prevara. Namesto žvižganja je večje število mladih ljudi igralca vihamo pozdravilo in nri ploskalo. Temu se je pridružilo tudi mnogo odličnih dam iz častniških krogov. Nemci torej sami ne marajo več vojnih hujskačev! Kuga in kolera v Rusiji. Po poročilih iz Stok-holma se je začela v Rusij1' silno širit' kuga in kolera. Umrljivost je zelo velika. Samo v Petrogradu baje umrje na dan po 600 oseb. ¡v;*». Dopis! H Maribor. Za dne 20. februarja je načelnik okrajnega zastona dr. Schmiderer povabil župane rmriborskesra okraja na posvetovanje »radi rt kv zicije živine.« Slovenski župani so takoj sumili, da se hoče žuoane tudi oridobiti za izjavo proti Jugoslaviji in d» je rekviriran'e živine samo bolj pretveza, s katero se jih je vabilo na zborovsinje. V č«st našim vrlim slovenskim županom moramo omeniti, da so pnSli polnoStevilno in so bili v veliki večini. Vsled tega si tudi Schmiderer ni upal priti s protideklaracjo ia s pripravljenim govornikom na dan in je predložil samo protest proti rekviziciji živine. Celo tako daleč je prišlo, da je Franceij Girstmayr moral govoriti slovensko. Razprave so se izmed slovenskih županov ndele žili gg: Crnej, Galunder, Glaser, Florjančič, Tbaler in B račko. Izvolilo se je odposlanbtvo, ki bo predložilo cesar,u prošojo, da se naj omeji rekviziciji živine. V odposlanstvo sta bila izvoljena samo slovenska župana Čemej in Glaser. Naši župani so se vr o postavili in so že ▼ kali tdušili črni naklep narodnih nasprotnikov, izrabiti župane proti jugoslovanski deklaraciji. — Dr. Ambrožič je prišel iz Celja, pa si ni upal nastopiti in govoriti, ker mu je bilo ozračje preveß slovensko t. j. jugoslovansko. Studenci pri Mariboru. V pondeljek, uj. da prisostvujejo blagoslavljanju svojega „Slovenskega Doma." Miru® ao prišli skupaj, mirno so f e h »teli sami med sfiboi razveseliti, nikomur nismo nič hudega storili. Vsc-nemška stranka v St. Ilju pa je iz Maribora pozva-*a tamošnjo fakinažo, ki je mirne Slovence prdtepa-vala, pljuvala v njih, jin s kamenjom pobijala in z ubijanjem pretila. Kdaj so tukajšnji Slovenci kaj tako grdega, počenjali proti Ne ncem, če so ti imeli tre svojo veselico? In tako je bilo leta 1914, ko s» je za-Cela vojna. Vsenemci so imeli svoj posebni odbor, ki je v St. Ilju okoli vohunil in na zgoraj unogo Slovence denunciral. Kakor razljučene živali so ti ne-sramneži preganjali Slovence. Pretili so z visdoami, z ječo, s puškami itd. Nekaj nedolžnih žrtev so s-rravili v ječo. Slovenci si niso upali iiti dihati\eft. Vsenemci so pretili, da bodo kafoliško cerkev zaprli. Na cešti so bili ubogi Slovenci napadeni. Vse Slovence bi bili ti ljudje najrajši v žlici vode potopili. Nečuvano, kaj so takrat trpeli šentiljski Slovenci! C« bi bilo Šlo no volji teh šentiljskih Vyenomoev, bi morali takrat vsi značajni Šentiljski Slo,onoi na vislice. In če bi imeli to moč, bi bili to tudi storili. I n Bog ne oaj, Če bi se bil kdo za te i edofžne žrtve potegnil. Pretili so mu takoj z ovajo. In v tem oébor». ki s« je toliko zanimal za nix^e Slovenca, 21. februarja 1918. ¡»«i bili vsi tukajšnji voditelji vsenemške politike. A ajia imena so vsein Sentiljčanom še dobro znana. Vse to je ian.o žalostno, da nimamo izraza, da bi to pcčenjanje primerno ožigosali. Toda še nekaj boljo žalostnega pride zdaj. Pero nam hoče zastati: Nekateri tukajšnji Slovenci — in žalifcog jih je veliko, m iz teh žalostnih dogodkov niso nič naučili. 0-ai smatrajo te napetneže, ki jim kopljejo jamo, ki jih z bidi pretepavajo, ki jim hočejo vzeti rodno grudo in vero, iri bi jih najrajši pregnali iz teh krajev, za svoje prijatelje. Ovca ima volka za prijatelja. Samo pn slučaj omenimo, ki je silno žalosten in ki silno boli tukajšnje značajne Slovence. Na pustno nedel;'o so priredili šentiljski Vsenemci veselico. Kdo pa je bil y pretežni večini na veselici? Cujtel Slovenci so «i« pajdaših s svojimi največjimi narodnimi, političnimi in verskimi nasprotniki, so se ž njimi bratili, veselili in plesali — majka Slovenija, zakrij si svoje oči! Celo darove so prinašali za vsenemško tombolo! Mi pa na koncu nič drugega ne rečemo, kakor: Grdo je to in neznačajno! St. Jakob v Slov. gor. Dne 11. februarja seje tukaj poročil Friderik Gornik z Marijo Očkerl. Ženi i ;a sin spoštovane Gornikove rodbine v Zmrzleku pri St. Ilju v Slov. gor., nevesta pa izhaja iz narodne Oč' erlove obitelji v naši župniji. Mlademu paru obilo sreče! Št. Jakob v Slov. gor. V Gornjem "dblu je umrl SOIetni posestaik Janez. Lorbek, spoštovan in zaveden slovenski mož. Bil je vedno naš zvest pristaš in iiarožnik „Slov. Gospodarja." Svetila mu večna luč! Kapela pri Radencih. Prireditev našega izobraževalnega društvo v nedeljo, 17. februarja, je zelo dobro uspela. Udeležba je bila kljub neugodnemu vremenu prav obilna. Dr. Hohnjec je razpravljal o velikem upanju našega naroda in o prevažni nalogi, ki jo imajo v tem usodepolnem in odločilnem Času izvršiti vsi sloji in vsi posamezni člani našega naroda, zlasti naša ženska mladina. VzpriČo tega se je kapelska Dekliška Zveza poživila ter bo svojemu namenu primerno in živahno delovala. Odbor se bo izpopolnil in pomnožil z novimi odbornicami in zaupnicami. Končno je vrla mladenka Francka Vraz navdušeno dleklamirala pesem „Jugoslavija cesarju Karlu." Po zborovanju se je za Tiskovni dom nabralo 70 K. Kapela pri Radencih. G. Andtrej Korošec je obhajal na Svečnico, dne 2. februarja, svo.'o srebrno poroko. Oastitamo in mu iz srca želimo, da še dočaka zlato poroko! Ob tej priliki je nabral kapelski kaplan č. g. Alojzij Mešiček 50 K za Tiskovni dom v Mariboru. — Na občnem zboru Bralnega društva v'Kapeli dne 3. februarja je bilo nabranih 105 K za Tiskovni dom in za dr. Krekov spomenik pa 20 K 74 v. Hvala prisrčna! Mala Nedelja. Dne 14. jan. smo zagrebli zemeljske ostanke predobre, blage ženic« Marije Kosi, rojene Andrašič, v visoki starosti 87. let. Pokojnioa je bila hčerka dolgoletnega župana in oskrbnika kneza Trauttmannsdorffovih posestev in vinogradov v naši in anclraževski župniji. Oče pokojnice je bil roien leta 1792 in je bil zaveden Slovenec ter velik osebni prijatelj našega prvega zgodovinarja Antona Krempl, kojemu je pokojnica stregla ob vsakem obisku in priliki kot mlado in bistro dekle. Naša, mamica, babica in prababica je radia čitala „Stražo" in ..Gospodarja'1, ki je od početka, redno zahajal v An-drašičevo hiSo ter visoko cenila in branila A, Kremplove „Dogodivščine" in pridige kot drag spomin na blagega pokojnika. Pred več leti je bilo pri , Balažekovib" zbirališče slovenskih dijakov in mnogo izmed onih, katerim je pokojnica z veseljem stregla vse počitnice, je sedaj v odličnih službah. Po-kcjnica zapušča tri otroke in sicer Vatroslava, vla-stel-oskrbnika, Jožefo, ki oskrbuje domovino, ter Mi-eiko, ki je postala vdova in žrtev vojne moritve. Vrli Slovenki blag spomin! Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 4. februarja sta vršili pri nas poroki dveh mladih kmetskih parov. Poročil se je Alojz Druzovič z Marijo Suhač, hčerio Leopolda Suhač, cerkvenega ključarja, in „anez Fo-konia z Jvano Kvar. Oba Ženina sta bila dalje 8 na bojišču in že tudi težko ranjena, vsled česar sta sedaj oproščena vojaščine. Novim zakonskim daj Bog obilo sreče I — Na gostiji Alojza Druzovič z Marijo Suhač se je nabralo za Krekov spomenik 60 K. ftuj. V nedeljo, dne 10. februarja, je bil občni *bor Kmetijske podružnice za ptujsko okolico. Za načelnika je bil zopet izvoljen poslanec BrenčiČ, ki je razpravljal v svojem govoru o raznih gospodarskih stvareh. Pristopilo je k podružnici 20 novih Članov, starih pa je ob koncu leta 1917 bilo 130. Za odposlance za občni zbor v Gradcu so bili izvoljeni: po-slaneo Miha Brenčifl, Grabar iz Hajdina in Skrbin-«ek iz Skorbe. Marenberg. Mladeništa in Dekliška Zveza priredita skupno v nedeljo, dlne 3. marca, pri Sv. Janezu po dopoldanskem sv. opravilu dr. Krekovo slav-nost in občni zbor. Govori g. nadrevizor Vladimir Pu-senjak. Šmartno na Pohorju. Naša dekliška Marijina j nižhn je darovala za Tiskovni dom 200 K. Drugi Arani 5,0 darovali tudi 122 K in sicer: Dvoršak N. 10 K, j. Vodušek 5 K, Ne menovana 9 K, Rebernak ¿mA 10 K, A'd Marija (Malalica) 30 K, Pečovmfc Matda 10 K. Janže Roža 2 K. Letič Marija « K, I ; ' 10 K. Progi Marija 30 K, novi vič. nosim,i i ¡¡0 S-* eukrat ua igro s petjem v 5. dejanjih »Revček ALdrejček«. ki j>> priredi v nedeljo 24. t. m ob 3. uri pop. tuk Čitalnic». Vabila se ne bodo razpošiljala Pridite ▼ obilnem številu! Braslovče. Kmetijska podružnica za vraoski okrsi ima svoj občni zbor v nedeljo 24. februarja 191S ob 3. uri popoldne v braslovški šoli. Spored: t Poročilo odbora. 2. Volitev pre^ledova cev računov 8. Pobiranje adnine in sprejemanje novh n lov 4. Volitev načelnika in odbornikov. 5 Volitev odii in se je sklepčno enoglasno sprejela deklaracija z dne 30. maja. G. Pušaik se je načel niku toolo zahvalil. * Dobrna. Dne 28. jan. je bil za nas žaloste. dan. Pokopali smo ob mnogobroj i udeležbi dob ro, narodno, krščansko gospodinjo Marijo Ojster šek, rojeno "Dupelnik. Dne 26.. jan. jo je smreka katero so podirali može, ubila. Bila je sestra vlč g. župnika Dupeinika. Obče je bi'a priljubljena zu radi svojega dobrega in vedno veselega srca. Bo^ ji daj večno luč! Teharje. Kat slov. izobraževalno društvo j< priredilo dne 13. prosinca lepo slavnost v spomin in proslavo dr. Kreka. Slavnostni govornik do n.ači g kaplan je mnogoštevilnim poslušalcem v vznesenih besedah orisal in opisal našega velikega bojevn ka dr. Kreka, njegovo delovanje za napre dek našega ljudstva. Pevski zbor pod vodstvon č. g kaplana je mojstrsko izvajal težke skladbe. Posebno pa je občinstvu ugajala dr. Krekova igra »Tri sestre«, katero so izvrstno predstavljali domači fantje in dekleta pod vodstvom učiteljice gdč. Tratnik Na splošnj željo mncgobrojaega občni-stva se je vsa prireditev ponov la naslednjo nedel-lo dne 20. prosinca. Za Tiskovni dom se je ns-jabra precejšnja svota. Arjavas. Iz ruskega vjetništva pošilja mizarski mojster Matija Mdrovt sorodnikom in znancem is krene pozdrave. Naslov: M. M. Jugoikamcki zavod. Perm, Rusija. Dol pri Hrastniku. Slov. "'kat. izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. po prvem cerkvenem opravilu redni letni občni zbor Člani in prijatelji društva pridite ! St. Lenart nad Laškim. Preteklo soboto. dne 1(5. februarja, zjutraj je pri nas pogorela oln. Pa It. al a Bogu, da se ogenj ni razširili Radi močnega vetra je bila velika nevarnost za župno cerkev, za žunnišče, mežnarijo in celo vas Vrh. Na omoč je prišla, požarna bramba iz Laškega trga. Kako je o-genj nastal, Še ni pojasnjeno. Sv. Križ pri Slatiri. Igra »Sv. Cita« se ponavlja v nedeljo, dne 3. suše« ob 3 uri popoldne. Najnovejša poročila. Pogajarra z Rumunijo. i ^ ^raaTt:" Rumunska vlada je izrazila željo, pričeti z našo in zaveznimi državami mirovna pc.ajanja V to svrho se je zastopnik ntmške vlade maršal Maekeosen pedal v Bukarešto. Iz Dunaja p< ročaje, da bo v bližnjih dneh tudi grof Černin odpotoval v Rumunijo, kamor gridejo tudi bolgarski in turšVi zastopniki Sicer pa je baje m«lo upanja, da H se 2 Rumanijo sklenil mir, ker Nemčija in zaveznice ne marajo ugoditi romunskim zahtevana. Seidleiveve izjave in obljube V torek 19. februarja, je zopet bila seji avstriiske državne zbornice. Seja, je bila zlasti zavoljo velikega razburjenja, ki vlada med Poljaki radi holmskega ozemlja, katero bi naj vsled mi rovne pogodbe prišlo k Ukrajini, pričakovana /. nesirpno radovednostjo. Potfk seje je bil jak > buren. Ministrski predsednik je imel svoj obljub Ijeni govor, ki pa nobene stranke ni popolnoma zadovoljil. Zunanji minister grof Černin se je docela uživel v ulogo hvalilca Ukrajine kot obljub Ijene dežele, ki je polna žifa in živil. Seidler je povedal, da je Ukraj na dolžna Nemčiji in nam in še obema zaveznicama pošiljati odvišno žito in vse drugo, kar služi za prehrano Takoj pa j^ dostavil, da je zmeda na Roškem vedno večja in da je tamkaj boj vseh zoper vse. Je torej vpra Sanje, ali se bo in v koliki meri se bo posrečilo zaloge žita, ki so baje nakopičene v Ukrajini spraviti v naša drževo. Vrhtega ie nemška armada začela boj v Ukrajini zoper boljševike Ukrajina bo morala preživiti to armado. In to, kar bodo nemški vojaki porabili za se ne bo vsa, kar bedo vzeli. Saj je znano, koliko se je iz Italije ne samo odneslo, marveč po železnici odpeljalo v Nemčjo In tozadevne pritožbe v Galiciji zoper nemške vrjake so tudi splošno znane. Kar se dogaje Poljakov, jih je, kakor se je dalo spozna i iz razvnetih medkiicev, prav slabo zadovoljila izjava, da se bo mejo med Poljsko in Ukrajino preložila *d Črte, ki je bila določena v mirovni pogodbi z Ukrajino, bolj proti vzhoda in da bo to mejo določila meš» na komisija, sestavljena iz zastop »ikov pogodbo sklepajočh držav, katerim bodo tudi pridruženi zastopnici Poljske. Najbolj zado voijiva je bila Seiilerjeva izjava o tem, da Avstrija z Veliko Rusijo ni v vojnem stanju ter da to ttaoje, kolikor merejo presoditi ljudje, ne bo več eživelo. Nemčija sama vodi naprej vojno z veliko Rusijo. Za Avstiijo je vojna na vzhodu končana Avstr jska vlada bo skrbela, da se, kolikor hitro mogoče, nsši vjetniki spravijo zopet domov Naši ▼jetniki so sedaj v Rusiji prosti. N> d 20 000 vjetnikov je že prišlo do meje; nit val je ?3aki dan večji. Kolikor dopuščajo zmedene razmere na Ruskem, je upanje, da pridejo naši vjetniki v dogledoem času domov. — Seji zbornice dne 19. februarja poljska ministra Cviklinski in Tvardovski nista prisostvovila ; podala sta ostavko, katere pa cesar ni sprejel. Ustnica uradniitii' M u r e ti n e i: Vi h oče le izvedeti od na«, kaj bo s podedovanim denarjem. Svetujemo Vam, da gu uporabite, kakor najbolje veste in znate. Natanko določiti usodo demarca že secflaj, je težko. - K o k o -d e 1 e c, S v. V i d p r i P t u j u: Radi netroleja se obrnite na okrajno glavarstvi;. — B-, Saloni: To vendar ni za pošten list. — O r o v a v a s-P o 1-zela: Pismo izročili poslat cu. Veseli nas, da ste Uro korajžni. — Mihael O ž i r: Pišite poslancu dr Verstovšeku, Dunaj, parlament. Hiš: Opis o rekviriranju mleka poslal poslancu. Iism¡lje-r. i brat Jožef v V r > j u, Ose k i n š e v e č drugih: Prosimo, pišite s črnilom. Stavec pri nočnem delu ne more Citati dopisov in člankov, pisanih s svinčnikom. Uredniki pa. tudi žal nimanjo sa da bi prepisali dopise. — N o v a c e r k e v p r i Ptuju: Preosebno. Romi'. \ koš. Z„ P., vojna noš t a 3 9 3: Pišite >• ■ ojemu ¡os'ancn dr. An(. Korošcu. — K M.. Ptuj: Zakaj se ne fledpišete? Dopisi brez podpisov roma o stalno v koš. — O p a 7 o v a 1 e c iz Ptujske v a.p olj a: To ni za naš list — Aleš Alojzij, Gradec: Obrnite se na državnega poslancu dr. Verstovšeka, Dunaj, Parlament. — K o p r i v n i c n: Pisali ste s svinčnikom. Dopis lečitljiv. I) e Č n a sola p r i A r-tičan: Izjave za Jugoslavijo se pošljejo naravnost Jugoslovanskemu klubu, Dunaj, .Parlament. — C v -mlenšak: Hvala za Vaš trud. Dopisa pa žal n» moremo objaviti- — Ptuj: Brez podpisa. Roma r koš. — J. Bednak: Pišite slovenskemu državne-•rn noslamu. — Ob skiepri uredništva sm dobili veliko število obširnih dopisov ki jih p naiboljši volji ne moremo spraviti v list. Kar r¡c zastari, pride prihodnjič na vrsto. Prosimo kratkih poročil. Stran 6. (POTOÖ AK át» iebruarjft Hoterljske StevUker Gnde«, dne 13. f bruarja 1918 83 78 90 36 69 Line, dne 16. februarja 19i8 84 42 17 81 84 I NÄI •m««!» LH Mi ftZN AMILA. 1 Ena beseda stane 10 vinarje?. XX Kupi se: XX. Dobre krave-mlekarice se kupi ali Kamenja za kravo, ki je z* oddati. Diferenca se naplača. Tovarna usnja Antona Badl-na naslednik. Maribor. 214 ¥ino Bnhe jedilne gobe, kumno, vla»ki kamen, meliino moko; sploh *m deželne pridelke kupuj« v int mncšini po najvišjih eenab Jan ko Artman, Št. Jnrij ob južni šel 101) 8ti re cape In cunje knpaje vsake množino po najviijih cenab Jan ko Artman, Št. Jurij ob juta' šel 101! Poaeatva če mogoče s lepim gos-dom knpi Matija Obran, Mailboi Fischergsi«»* 9. 8SI Stare, ve »dar la napolnitev po polnoma sposobne SODE is trdega leta, oljnate ali flrae-ševe, kapi vsako muož no. Po-nu.lbe s ntvedio »sebme, it-vila in kako* sti sodov u pol jejo na n»slov: Industrie- a. Verssndwerk ,Ur«x", Grsdec, 8traocberga8se it. 16. Telefon 281. (Kienr. 61 Pogori Frane Drobnlč lesni trgovec i Laškem trgu kapi vsako množim bukovih drogov (¡volarjev) t* plača '.ste po 7'80 komad. Kapi» pa tudi okrog»} bnkov Im 7» Iščem eno snažno h"i o z njiv» in vrtom v okolici Sv. Roka, Hajdin, Ptuj. Naslov v upravništvn. 1h6 Jesenske prasne kakib pet ali brejo svinjo želi kupiti 8iinom Doško, po8., Kamnica pri Mariboru it. 105. 166 Cunje vseh vrst, jnta, odpatki novega snkna, krojaški odreiki, natrgane nogavice, raztrgane moške In šenske obleke, stare posteljne odeje, koče, kosti, kojske r e- re, sviajike ščetine, lisič-e in aajčje kože, kapaje po najvišjih cenah M Tuoriaek & C». Celje. Trgo*oi in nakapovalei od hiše do bišedebijr bol ji* eene. 18 Tropinovec, slivovko, vinsko žganje, vinsfci kamen, Čebelni vosek, strd, jakolka plača najbolje Jo*. Šerea, trgovee, Maribor Tegethoff-ovi nlioa 67. 108' x pr oda se: X Pos stvo aa prodij, lep gozd, sa-donosuik, nj ve. okoli 8 oralov, v dobrem stanu. Iva« Vizjak, Stari trg it. 71 b. Slov. Gradec. 207 Proda se zaradi bolezni čisto nov in prav močan šivalni stroj za šivilje. Stanoi-nica 12, Grobelno. Lep šivalni stroj se proda ali zamenja za žiiila. Pasar g. Kaper, Maribor, Viktringhof-ova al. 210 Hiša na prodaj vogel Viktriughof in Sihmidova ulica, primerna za j vsako trgovino. Ceua 55.000 kron. Pojasnila pri gospej M. Koprivnik Badlova ulica, Vila 15. 219 Ročni miln se proua z» 1GC X i kamni, železno kolo, lahko eden Ram mel|e. Deučman Janez, Sel-nicoabMuri, ¿t, lig v SI. gor. 154 , Travnik in njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler, Maribor, Tegetthoff-ova ulica št. 19. 221 Iščemo hišo z nj vo In vrtom v ptujski okolici. Ceua 4—7000 K. Florjančič Ivan, Maribor, Meljska cesta 43. belo in rdečo kupi vsako množino A. OS ET. r.Gustanj, Koroško. 88 Posestvo v največji bližini mesta, v hiti prostor sa stranke (najemnike), mlekarstvo, točilnica čes olioo, Up sadni selemadni vrt, te tako i proda Vaslov pove oprav Blitvo pod „Stndunci pri M&ribo rn " (tna^ka sa odgovor.) Ti Zelo lepa postelj z nočno omarico z marmornato ploščo, orehov les; nadalje k postelji pripadajoči vložek i» postelino perilo se proda. Maribor, Nagy-jeva ulica 11, III. nadstr., vrata 16. 223 Lep, lahek, polkrit dvovpr»žnl v. z se poceni proda. Vpraša se v gostilni „zum Lanom", (Kukovič), Maribor, Tegethof ova ulica (nasproti kolodvora). 186 Ma o posestvo je na prodaj, mer okoli pet oralov; rodovitne njive, travnik, lep sadonosuik, hiše in hlev v dobrem stanu, studenec pri hiši in lep gozd. Vpraša se pri Mariji Topolovšek, Seuovica 26, p. Šmarje pri Jelšah, Slov. Štajersko. 168 Na prodaj lepa Mša z 4 sobami, vel ka klet ipoprej gostilna in trgovina), zeleujadoi in sadni vrt tn li, svinjski hlev in velika dvodelna šupa, kakor tudi žensko kol > in pralni stroj v Libojah 61, p. Petrovče. Go"ti na se proda, ob okrajni cesti Poljčane - Makole ležeča, z lepo hišo, gosp. poslopjem, blizo 4 orale pri hiši ležeče rodovitne zemlje, to je vrta. njiv in travnika, sposobna je tudi za vsareg» aekodel-ca ali penziouista. g B3.5oO. Več se izve v pekam! „Ooaer" v Poljčanah. 176 Proda se enonadstropna lepa hiša v Celju. Cena 6O.000 K. Naslov: Marija Grobelnik Celje, Gaberje 21. 178 Na prociaj aavs zida*« eno i» dve nadstropne hiše v mest« iavka tn občimkih doklad proen < velikimi in majhnimi itauovuo proti solnes obrnjene, se prodaj, pod lahkimi pogoji. Vpraia se ¡w lošefn Nekrej v Maribor« Mosoft rtvnimt (6 CHJ 4 % Npva travnik, velika soba z štedilnikom in klet 10 minut od postaje St. Ilj. Pripravno za družino z večjimi otroci. Poiasnila iz prijaznosti daje Ivan Plevnik trgovec Sv. Ilj v Slov. gor. 201 Blažko cerkovnika In orgcnMa išče mež-mkodelec na žapniji, kjer bi bilo kaj zemljišča zraven, da si lahko kakinib par svinj redi. Nastopi lahko takoj. Naslov v oprava, pod „Organist it 180". Dobra slovenska uradniška družina na Dunaju sprejme 20 do So letno boljšo služkinjo ali kiilitirlcu. Lepa prilika za stalno službo. Znanje bolj lepe slovenščine in priprostega kuhanja. Navadna po hišna dt-la ia pomoč gospej pri gospodinjstva. Naslov naznani upravništ«o „Slov. Gosp." pod „Kuharica na Dnuaiu št. 189", p smu za npravu, se mora priložiti znamka ali dopisnica za odgovor z natančnim naslovom. Soliden ooiročnlk se takoj sprejme pri tvrdki Liszt i Prodnyik trgovina z mešanim blagom, Stri-dovar, Ogrsko. 136 Učenca za trgovino mešanega blaga sprejme takoj Franc Korošec, trgovec v Gornji Radgoni. 139 Vlnlčar. zanesljiv z S ali 3 delavnimi močmi, se takoj epn^mu. Vpraša se pri Janezu Grubič, Te-getbof-ova cesta, Maribor. 153 Spretnega eomagača sprejme takoj Matej Bregant, kovač, Oreho-vavaa, ¿¿ivu.c* ,»r jI«/ ooru 166 Dve k čar«kl (mafersk) d'u*'nl, vsake po tri osebe, se takoj sprejmeta za gospodarstvo grad Pra-gersko, cink. žrebčarne v Račah. Po Irobne podat se v grada Pra-gersko. j 1H6 XX Mluzn«: XX Vk-sdeno 'n vrnifno Pred sedmimi leti mi ic zmanjkalo 35 K ia dežnik. Zilaj pa sem dobil pismo s 60 K, v katerem se mi naznanja, daje ta znesek za oduešenib 35 K in dežnik. Ker se dotični spokor-nik ni podpisal in mi je neznan, se mu tem potom za vračilo toplo zahva im z željo da bi se leto* vsi grešniki na enak način poboljšali. Jakob Kociper iz Litmerka. 197 Konjska odeja se zamenja za živež. Naslov: Kranclbiuder Koroška cesta 76, Maribor. 196 V nedeljo dne 3. februarja sem izgubila denarnico iz rjavega usnja z večjo svoto denarja od kolodvora v Celju do i,alca (h <1r. Kun-stu). Kdor jo je našel, naj odda proti nagradi Ivani Hogolsberger v Sevnici ob Savi. 213 Trg «vina na Glavnem trgu št. 18 Maribor, se odda s 1. sušcem. Ponudbe na upravništvo t. lista pod „Trgovina št. 164". 5 do 10 oralov velik tra nlk v bližini Maribora se išče v najem. Ponudbe na upravništvo pod „Travnik it. 174«. XX Sfuzbe: XX Sprejme se močan fant, 15 let star za hlapca in zraven se lahko uči vrtnarije pri g. Cvilak, vrtnar, Maribor. 194 Učenca poštenih staršev sprejme v celo oskrbo trgovee Ant. Kobi, Oplotnica. 205 Pridni viničarskl ljudje, 3 delavske moči, z dolgoletnimi spričevali in dobro razumejo vinogradniška dela, se takoj sprejmejo. Maribor Glavni trg 4. Trgovina Anton Tkalec. 212 Oekla se sprejme. Oto Švaršnig, Majšperg pri Ptuju, p. Ptujska gora. 187 Mlinarskega učenca sprejme Fer-diuand Lešnik v Frauiu. Plača po dogovoru. 2o8 Kolarski učeneo iz dobre hiše ia z dobrimi spričevali se takoj sprejme pri g Pekl&r Franc, Sv. Benedikt v Slov. gor. 218 Strežnik zmožen slovenskega, in nemškega jez ka se sprejme. Zeli se osebne predstave. — Deželna hiralnica v Vojniku pri Celju. 221 Za svojo se sprejme dekle, staro nad 15 let od ubogih staršev k dvema starima osebama (70 iu 80) let na posestvo na deželi. V' pol letu dobi 400 K, ostalo po smrti. Ponudbe na uaslov: A le k s Roman, pos. v Kauiži 3, p. Pesnica. 224 Piimt čnika sprejme takoj krojaški mojster Ivan Partlič v Studencih pri Mariboru. Okrajna cesta. 196 Travnik na Tezni dam en oral v najem na dve leti. Štefan Ekart v Tavšah 37, Sv. Janž na Drav. polju. 217 Izgubi a se je ura in denar s 50 K od Glavnega Kolodvora do fian-čiškanske cerkve v Mariboru. Pošten najditelj naj odda najdeno v farovžu v Rušah. 216 Nrzranjtm svojim cenjenim odjemalcem, da vsled preobilnega dela skozi dva meseca ne jemljem nobenih svinjskih kož v delo. Fr. Siuigoj usnjar, Strass pri Spil-feldu. 144 Doprsna slika v naravni vel kesti se Vua pošlje če mi pošljete fotografijo Posnetek popolnoma podoben. Ceua K 18 —. Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Klosterwie8g, 26, Partere. 161 Pošiljam Milni jesih, najboljše kakovosti, kateri se izdeluje iz mojega jesi-hovega nadomestila „Ace-tin" po 16 do 2o kratni pri-mešavi vode, ter najtinejše nadomestilo za citrone Naiman'ša oddaja 26 kg. Zastopniki so iščejo. Tovarna kemičnih izdelkov In-geuieur- Chemiker N. VVel-wart, Dunaj IX., Seosen-gasso 8. 184 Malo posestvo se vzame v najem. Ponudbe na Vodltr Helena, Ja-reuina. 209 Rpšeta lastnega izdelka v veliki Izberi, vsake vrste. Z* poprodajalce dopust. Popravila dobro in po Samo pri Jo s. Ant* ga, trgovina z jerb«»-', Maribor, Sofijin tr , Zraven mestno mostne tehtnice. 76 Vino In sadri mošt, motno, po kvarjeoo, zamto kakor tudi dok po plesne bi se popravi. Prosi se vsoree poslati na o»-lov. Peter Skernee pr. oe elnem odbora, Gor.ca, Primorsko. 69 ,fU R A X-žeblji za čevlje" Patent glavice „Matu* a tri kotno ostrino. PoSilja se vsako množino p« pošti proti povzetja Velikost št. 2, 1 Mvoj p« 1000 komadov K 5 8£ Velikost št. 3, 1 *avoj pc 10( 0 komadov K 7 85 Od 15 novembra naprej se gornji cene radi povišanja cen blagi ■višajo sa 10 •/„ It dnstrie o. Versariieite „CTBAi" Gradec, Strancuena» ti 1!). (Kienr. 47. iutorcatična miSnice a padga* K 6'2I i* ml* 4 K 3« « ' » <■•> »1 w ' lovi p* 4« mig Sobeno vreme ne vpliva ta se sa» «redijo. Lovilniea sa kuhinjske i» telke „Rapld" polevi na Usod' taželk v eni aoči, K 5'78. Lovil, aak „Nova" K 2'80 kom Povso< aajboljil «spekl. Mnoge pohvalni) 31 sem. 8e pošilja prort pov*.tj> ^«štnina BO vin. Sanpošlljalnle. Tlntner, Dnnaj III. 73. Neallnf v kemični tovarni Hugo« Pollšk Kri. Vinogradi, lungmannova ullot it. 33. 7« Kompletne kurj ake r *sa,k: velikosti, «t/o-« n valjenje sa male ia velike posestnike, mhoe sa drob ljenje kosti ia priprav* k »ti ta krmo (na rodro ali go nilno moč), knpi pri tvrdki Nickerl & Co, dražba t o. z. *p> cijal io pod|etj« za racio ■elao gojitev perutnine in drnge drobne domače živine, Irzersdt rf št 84. pri Dnnajn Zabuvajte velik cenik. Učoa knjiga št. 84 za 1.— K v znamkah. (Moise l) Gospodj 9 ki co dobro apeljani v mtiattrt-alnih krogih, pri špediterjih, le-karn«rjih, drogistih, radsikih, soi >edeisk;h s»drDgsh ia vo!epo*e«t nlkih, dobe koristne «ssteptjari v kemični tovarni Nagon Pollfk Kri. Vloogradl, jHcgma«*eva «Hm it. 33. 7Ai Želim in prosim gospode In dsme, da mi nasnani-ni]o imena gespedov trgovcev, ki bi prodajali kongnmno blago. Dc pis d* tovarno Hngo Pollik, Sralj Vinohradv Jungintaov* al. it. 88. Prt ga. Nove druhy s boži. 10*7 Lesni dekvci se sprejmejo za sekanje le3a na Slov. štajerju profi dobri dnevni plači. VpraSa se »Holzindustrie Adolf Wiesel rann, Gradec Jakominigasse 72. («Kienr.) za izvažanja lesa iz Poljčan in Rogatca se sprejmejo proti dobremu plačilu. »Holdndustrie Adolf VVirselmann, Gr.dec, Jakominigssse 72. (7 Kienr.) Dr 7m knriävo trda in mehka, okrogli les, deske in stavbeni le« kupuje vsako množno za kolikor mogoče visoke cene Ponudbena: »Holzirdustrie Adolf Wieselmann, Gradec. Jakominigasse 72. (g Kienr.) Koreni domačo bledorumeno priporoča trgov, g semeni Sever & Ko m p. Ljubljana. Grajščiiia kra«-o vel p seBivo na Štajcsktm, lr»p* ffg», 243 oralov zemlje in sicer 160 oralov tra U) i kov in sadocotm o , 50 or-in g zd» ostal i njive prvi vrstne kakovr.-ti. E ^eantno gr jiiin ko >o«lnpie '0 -tv , „ r<*ukih poslopij, lep? 00^-600.000 opek, vinske po ode »a 1000^ polovnjakov 1500 hI. sadjevca. "» pr >dana jabolka se je 1 '' 'O OK, se prod* 950.000 K vknjiten*ii* dolga je 600.000 K, za ispl*6*ti b» bno nefeaj čez 3C00U0 K. Vfč pove opravništvo lista. 20£ Dobrooliraajeiift leseni sodi za petrolej, strojno olje, karbolinej, i. t. d. kupuje po najboljših cenah, au Avsfr. petrolejska - prometna družba z 0. z., Maribor, Grajska ulica št. 8. „Helios" perilna modra barva 1 zavoj 140 kosov 26 K proti povzetju pošilja Oton Zai-tsehek, Brno, Moravsko, Ja-kobspl. št. 3. Sprejmejo se spretni zastopuiki. 64 Vila na prodaj, hlevi za govedo, za svi ije, vrt, 2 orala njive. Cena se izve Grenzgasse it. 32, Mari- j bor. 162 j ZAHVALA. Za obilne dokaze rdkrittga sočutja in za darovane verce povodjm t.žke, nensdo mrgiijive ia pierace izgube moje nad vse ljn oljen* t» ns Marije Lepoša rojene Zavratnik, i rekam vsem svojim znancem in prijateljem, p e-bno pa sosedom. n«jpris čnejšo lahvalo. Zlasti zahvaljujem v«e, ki so blago ženo to 1 «žili Vteiki bolezni ia njim ki so pri pogradu i«kaznii moji nepozabni ženi zadnjo čast. K >aeflno Se se posebno iz srca zahvaljaiem 6. g. d h v i kom za njih trud v bolezni in ob smrti m ja iene. Y Makctsjakn, dne 18. febr 1918. 220 Franc Lepoša. Hi. lebruarja 1918. Zavarovanja na vojno posojilo za preskrbo otrok z glavnico za opremo in vzgojno rento. Zavarovana glavnica vojnega posojila se izplača po preteka za varovalne dobe, ki si jo podpisatelj sam izvoli (15 ali 18). Umrje li podpisatelj t kom zavarovalne dobe, potem preneha plačevanje nadaljnih premij, otroku, ki se naj preskrbi ali drugi po podpisa-telju določeni osebi pa se izplača: a) takoj posmrtnina v izmeri 20% zavarovane nominalne glavt ice, b) tekom vse ostale zavarovalne dobe vzgojna renta v letnem znesku 20 % zavarovane nominalne glavnice, e) koncem zavarovalne dobe zavarovana nominalna glavnice vojnega posojila kot opremni kapital (dota). Plačila pod a) in b) se izvrše v gotovini. Izplačila niso odvisna od otrokovega življenja. Afco otrok umrje, se nadaljujejo na željo podpisatelja ali nje gov h postavnih naslednikov drugemu otroku ali pa tudi poljubni drugi osebi, ki jo je podpisatelj določil. Zavarovanje je veljavno v polnem obsegu od prvega hipa dalje za primer smrti, Za vojake na bo-fišču n< plačati za zavarovanja do K 10.000 — ni-kakega poviška, za višje zneske je vojni povišek zelo zmeren. Premije so skrajno nizke. Potrebna"je zdravniška preiskava. Primer: 32 letni mož zavaruje svojemu 2 letnemu otroku za dobo 18 let torej do 20 leta, glavnico K 10 000.— kakor tudi posmrtnino in vzgoj-aino po 20% g!avnice, t. j. pa K 2000.—. Letna premija znala le K 49120. Ako umrje podpisatelj v drugem zavarovalnem letu, se izilača: takoj posmrtnina K 2000—. v gotovini, 16 za »orednih let vzgojna renta letnih K 2000 —, t. j. K 32 000 — v gotovini, skupaj torej K 34 000.— in po preteku 18 letne zavarovalne dobe se K 10.000.— nominala vojnega posojila. Za vsa ta visoka 'zplačila se je plačalo na premiji vsega skupaj le K 982 40! Premije se morejo poravnati tudi za vso zavarovalno dobo na enkrat v naprej, pri čimer se računi 4 3/*% diskonta. V primeru podpi*ateljeve smrti se povrnejo tudi vse neporabljene diskontirane premi-je. V zgoraj podanem primeru bi bilo plačati enkratno premijo K 6233 90 Umrje li podpisatelj v 2. pogodbenem letu potem se izplačajo po njegovi smrti že omenjeni zneski in takoj tudi neporabljeni del enkratne prerrjje K 5676 95. Skup»i bi prejel dedič celih K 39.676 75 v gotovini in K 10.000.— nom. vojnega posojila. Popolnejše in cenejše oskrbe družine si sploh ne unoreš misliti! Enkratna premijska predplačila se morejo poravnati tudi z vcjno-posojilnimi papirji VII. ali prejšnjih emisij. Kdor ima take papirje more podvojiti svoje dosedanje podpise brez vinarja gotovine, naložiti svojo vsak hip likvidno glavnico na visoke obresti, koristiti domovini in poskrbeti poleg tega še za svoje drage. Pojasnila o le tem zavarovanju, o vojnem zavarovanju in o drugačnih zavarovanjih na vojno posojilo brez in z zdravniško preiskavo dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek Ljnbljaia, Frančevo nabrežie 1, okrajne poslovalnice v vseh političnih okrajih in njih pooblaščenci. 171 „Gostilna v Ljubljani na prometnem kraju je oddati z X. majem v najem Naslov; Grajzerjevi dediči, Pris>jna ulica. 5. Ljubljana. 172 nharica Vajena vseh gospodinjskih opravil se sprejme takoj kot samostojna gospodinja Ponudbe na M. Oset, trgovec Muta. Štaj. 1(l ............... __ &L0VHÏSSH9 6KMPOTÎAS. Glâvna zalogâ ročnih drobilnih mlinov za vsa kovrstno žito in moko mleti priporoča (C-.7wn»vJ. Btl n« ||ARIB0R OB DRAVI K0K0ŠINEK0VA ulica št. 32 od glavnega kolodvora po Tegethof-ovi ulici naprej 5 minut hoda nasproti karčovinske šole. I. vrste drobilni mlin z^zamašnjakom ali kolesom 140'K II vrste drobilni mlin z „ „ „ 150 K III. vrste drobilni mlin z večjim zamašnjakom 170 K kakor tudi pocinjene brzoparilnike, na željo s pripravo za žganje žgati iz zaloge Maribor.« § Nadalje pripo ročam travilne kosilne stroje, grabljein stroje za obračanje «HPsena.S H* K nujnemu na-kapu se toplo priporoča, ker bodo cene v kratkem zopet povišane in stroji vedno težje za dobiti. 142 Pojasnila se točno in brezplačno izvrše. Na zahtevanje obi-ščem sast brezplačno cenjene posestnike. Kupi se lepo osestvo najraje kje v bližini Celja ali Ptuja z nekoliko oralov travnikov in njiv ter tudi nekaj gozda zraven na kakšnem prometnem kraju blizu ceste. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo z navedeno ceno na naslov: Ernest Bezenšek, trg. Pod sreda 170 Domače žganje kupuje po najboljših cenah vsako množino gostilna = Narodni Dom = v Mariboru. »0 Smrekovo skorjo, čreslo in kostanjev les kupi vsako množino Jakob Vrečko, Maribor, Cvetlična ulica"it. 8. ms posestvo »t £ V najem želim vzeti __ se mere rediti 5 — 6 glav goveje živine. Stelja in drva v domačem. Naslov: F. D. Poste restante, Ruše» SoiznaAvstrija. (3 pomnožen n»fis.) Knjigafpod^naslovom »Solzna Avstrija« s 27 bojnimi pesmimi, stane s pošto vred 1 K 80 v. Knjiga »Pevajoči slavec« s 30 lepimi nar>d nimi pesmi stane 1 K 70 v. Pošlje se znese novih neobrabljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati! Naročuje se pri Matiju Belec, pri Sv.JBolfenku v Slov. gor., via Ptuj, Staj. 88 £ špecerijska in kolonij aln a trgovina Ivan Ravnikar, _ 11 Celje ^f kupuje po najvišji dnevni "ceni SUHO SADJE ter je za to edini nakapovaleč za okraj Celje. Sm \ HTi*kwp le» ti I Navedite skrajno ceno, naloženo na žel. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti dupli-katom tovornih listov ! osi Ponudite na metercent: Kostanjev les, hmeljske droge (stare) hrastov les, smrekovo škorjo. Na kubični meter: Okrogel les (smrekov, borov, hojov) — les za jame (Grubenholz). Vinko Vab i, veletržec, Zalee, Južnoštajersko. Kotle za žganje i a za kuhanje ter parjenje svinjske krm s, slamoremiee, mline L t. (L vse prvovrstno ima naprodaj V. Kvartič, Šoštanj štev lSO 847 KUPIM korenje, repo, kislo zelje, kislo repo, str d, drevesno skorjo ježioe, po najvišjih cenah in tndi po vagonih za aprovizacije. Ponudbe Karlu Rayer, Maribor, Te-gethof-ova ulica 67. r- ^ Kupim večje posestvo i dobrini travniki la goi-dovi na Jaiaetnitajerskem (najraj&e v Sav. dolini) ln prosim ponudbe i podrobnim opiiom. Naalov povt npravniitvo B81ov. Gospodarja.' »83 V neizmerni žalosti javljamo vsfm znancem in pr jat»ljem, da je naš ljubljeni brat, st ie velfi. g KAREL TRIBNK, župnik v Jr In l«9|itel] svetle za 40 letn» zvesta službovanje nagloma v ned-ljo, dne 10. febra arja v 6>spodu zaspal. Pigreb prdblag ga rvjiika se je vršil v torek, dae 12. iebr. na pokopališče v Jarkloštru. JarkloSter Maribor, dne 12. fdbraarja 1918 Ž lojoči obilelji Tribnik - Pestevšek. ZAHVALA. Na zadnji poti preČ. go p. župnika v Jarkloštru, Karla Tribnik ga je ep-emila neprelteta množi oa Ijndi iz domače ia sosednjih iapnij. Vsem i> Vsem pa, ki so jih poznali, jih priporo ročamo v molite«'. Pilštaoj, dae 18 januarja 1918. 198 Globofeo i lnj.či» rodH o*. POSOJILNICA V MAR (M AltODlI I» 4» 91) m s H da 11 r a «In i e vsak delavnik iS O. ure ^ © 20S Ravnateljstvo. :# m ■t SL t* « «»fiiaifiaBMWMfrmKM.WIMIIM.Mi m & • * « f tb€ll|' - t ■ it ■•• r» % tu B» s» K#ff*ru$sx s »««»»m CKrettu^e hraiiJnt= \i< g. j u 3 3U °|o . Za Dalagarje po pešti Da razpolago položnice poštne braniln ce štev 924ff>. Daje pciscsjila Uradne ure ped ugodnimi pogoji na \knjižbo, na po- vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne, reštvo »n zastavo Vknjižbo izvršuje posojilnica brerpačno; ptrr-nka plača le koleke. - 000 --• OO „HOTEL BELI VCL", Črnska (česatja Uljema) cesta ste«. 9. 00 OSO.IIIVHA V €¡0111 re^iMirsM tisti« s^i družit « »ct>iiic|cno 'Mwwn* Unji; |jnp vi da 8e spreiemaio od vsakega lu lil Ui liLlu ! 1' foj 3e obre^tuteio po najvišji obrestni meri Objesti s pripisujejo brez posebnega naročila koncem vsakega leta h kapitalu Hra mine knjižnice drugih zavodov se sprejen a|o brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obre-tovanje ka) prek nilo. Za nala ganie po ošti so strankam na razpolago polo 2mce c. kr. poštne braniln ce št. 93 871. Rentni davek plafu)»1 p< sojilnica o po 5°/0, na po rošt^o po 5'/2°/0 Izposojuje se tudi na za tavo vreinostmh pipiriev Dolg »ve pri drugih denarnih zavodih prevzema posojilnica v svojo Ust. Tozadevni stroški ne presedajo nikdar 7 K. Pro šnje za vkmižbo novih kakor tudi za izbris starih posoiil dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. -• # •- Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. üítgovoro! urednik.:; Urania ZeboL 0 IIPP VSi4R t^r^R i« peles od y do 12. aiiJC U1 0 are dopoldne Ako pa pride na ta dan praznik, se uraduje naslednji dan. Ob uradnih urah se sjrejema in izplačuje denar. Posojilnua. izplačuje tudi ulmt! f ¡Jilitl 8'bfljil brez vsakega odbitka. Dviionili ss dajeio. pmšaie sprejemijo in vej lOJ 10 lil Id drU?i uradni posli izvršujejo vnak delavnik od 8 do 12. ure dop. in od 2. d « 5 ure pop. Uradni prostori Tisk tl&lwrr>« sv» Cirila v Maribcr»,