Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Vts/v' PPpVi.^. z.. lsls'1'P //< Slovenska Slovnica > J i tu { . naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. (Tiskana brez premene po izdanju od_l. 1879.) Veljž, zvezana v platnenem herbtu 34 kraje. * — — — " >* -W Na Dunaju. V c. k. založbi šolskih bukev. 1881 . — < ■ 108910 Šolske bukve, v kaki ees. kr. zalogi šolskih bukev na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se kot je na pervem listu postavljeno. fic yu<\ V v o d. §. 1. Govoriti se pravi drugim svoje misli z besedami razodevati. Misel z govorom razodeta imenuje se stavek; n. pr. Lenuh sam sebi čas krade. Poterpljenje železna vrata prebije. Brez duše je telo mertvo. §. 2. Vsak stavek je zložen iz besed, besede pa se sestavljajo iz zlogov in zlogi iz glasov: n. pr. stavek: Tihe vode globoko derejo; besede: Tihe ! vode | globoko | derejo; zlogi: Ti-he | vo-de | glo-bo-ko | de-re-jo; glasovi: T-i-h-e | v-o-d-e | g-l-o-b-o-k-o | d-e-r-e-jo V vsaki besedi se en zlog glasneje izgovarja mimo dru¬ gih ter se pravi, da ima nžglas, da je naglasen; n. pr. ti-he VO-de glo-bo-ko de-re-jo. §. 3. Govorila, to jo, orodje, s kterim govo¬ rimo, so ustni členi: ustnice, zobje, jeziček, posebno pa gibljivi jezik. Za to se govorjenje imenuje tudi jezik. 1 4 Glasovi. §. 4. Glasovi so najdrobnejši deli, na ktere je mogoče razdeliti človeški govor. Pisano ali tiskano znamenje glasu imenuje se č e r k a ali p i s m e. Naš jezik ima te glasove: a, b, c, č, d, e, f, S) i? ib i) i-j 5 ^b *b hb O, P, 1 , S, S, t, U, V, z, ž. Glasi so razdeljeni na samoglasnike in soglasnike. Dvoglasnikov slovenščina nima. Samoglasniki. §. 5. Samoglasniki, namreč: a, e, i. o, u, iz¬ govarjajo se razločno sami ob sebi. Po glasu so a, o, u široki, e, i pa ozki samo¬ glasniki. Po izgovoru so samoglasniki kratki ali pa dolgi, ter se z naglasom izgovarjajo bolj kerhko in ostro ali pa bolj mehko in zategnjeno. Naglaševanje zlogov je po različnih slovenskih krajih različno ter se po navadi v knjižnem jeziku ne zaznamlja. Znamenja za naglas ali n a g 1 a s k i pa so : krativec ('), ostrivec ('), in strešica C). Slovenske besede nimajo vsegdar enakšnega naglasa, marveč se v pregibanju besed spreminja in časi preskakuje; n. pr. v 61 muka, mi nimamo vol; krava doji tele, krave doje teleta; k6za mekeče, ne vidim k6z; bel las, od belih las; čern klobftk, s černimi klobiiki; novo sito, nova sita; lipa cvete, pod lipo sedem; vbda teče, pijem vodo; moder svet, ne posluša sveta; ta list je rumen, 5 dajrni tist rumeni list; ne ganem se, gani se! gonim živino, goni jo! tekel sem, tekla sva. Samoglasnika a in o imata največ svoj čist in poln glas, naj bosta naglašena ali ne. Nasproti pa so samoglasniki e, i, u, če niso naglašeni, ali kadar imajo oster kratek naglas, v iz¬ govoru radi nekako nedoločnega zamolklega glasa; n. p. v besedah: včs, deska, pčs, dčž, sosed, oreh, nit, sit, dim, trebuh, kriih, kožuh, napuh itd. Opomba. Kadar se pa te besede postavijo tako, da se jim naglas premeni, dobe tisti samoglasniki svoj poln glas, n. pr. Pomagaj sosedu; — poberi orehe; niti so tenke, vola sta sita, 'ne vidim dima; iti s trebuhom za kru¬ hom, varuj se napuha. Pred čerko r, kadar za njo stoji še en soglasnik ali več, ima e tudi zamolkel glas ter se za to v novejših knji¬ gah najraje celo izpušča n. pr. gerd, pert, terd, terst, terska, vert (= grd, prt, trd, trst, trska, vrt) itd. Tudi je samo na pol glasen tako imenovani gibljivi e v končnicah: ec, ek, el, en, ev, er, sen, sem, zen, kteri v pregibi izpada; n. pr. krovec—krovca, košek—koška, pekel—pekla, čuden—čudna, molitev—molitve, dober—dobra, česen—česna, bolezen—bolezni, nesel—nesla, neslo. Pazite, da boste prav izgovarjali in pisali besede s pol- noglasnim e pred čerko r, kakor so: Jčrnej, zamerljiv, verne duše, stoterni, večernice itd. Pri izpeljevanju in pregibanju besed slovenščina ne terpi po dveh samoglasnikov skup, temuč jih zatika s soglasnikom: j ali v; n. pr. pi-ti, pi-v-ec, pi-j-em, pe-ti, pe-V-ec, šte-ti, šte-j-em, kup-u-j-em. 6 Soglasniki, §. 6. Soglasniki so sami ob sebi brez dovoljno jasnega glasu, ter se le s pomočjo samoglasnikov razločno izgovarjajo. Po izgovarjanju so soglasniki: 1. ozki in ši¬ roki, 2. mehki in terdi. Ozki so: c, č, j Oj, nj), š, Si, ž; mehki pa: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž. Naloga. Kteri so torej široki, kteri terdi soglasniki? Ozki soglasniki hočejo imeti za seboj v končnicah vse- gdar ozki samoglasnik e namesto 0. Z ozirom na govorila, s kterimi se izgovarjajo (Glej §. 3), razločujejo se soglasniki: 1. na ustnike: m, b, p, v, f; 2. „ jezikovce: 1, n, r; 3. „ zobnike: d, t; 4. „ sičnike: z, s, c; 5 „ šumnike: ž, š, č, in 6. „ nebnike ali goltnike: g, h, j, k. Soglasnik 1 se na koncu besed izgovarja največ kakor V j kadar se pa beseda podaljša ali če pride v drugačno zvezo, dobi 1 zopet svoj pravi glas, n. pr. pil (piu) sem, pila sva; delal (delav) sem, delali smo; svetal (svetav) meč, svetla sablja. Tudi ima 1 svoj pravi glas v 2. padežu ženskih in sred¬ njih samostavnikov dvojnega in množn. števila: n. pr. kupili smo pet pil, šest igel in ved šil. Spreminjanje soglasnikov. §. 7. Soglasniki se pri pregibanju in izpelje¬ vanju besed radi spreminjajo in v druge pretapljajo. Zlasti pa prehajajo široki nebniki zdaj v sičnike, zdaj v šumnike. Spreminja se: g v Ž, tudi v Z, n. pr. stregel sem, strežem, streZi ti, strigel, strižem, strizi, sneg, snežnica, drag, dražba, dražji, drug, družim, družica, lagati, lažem, terg, teržni dan. h v š: gluh, glušec, kruh. krušni oče, suh, suša, sušiti, verh, poveršje, uho, ušesa, pihati, pišem, strah, strašiti. k v č ali pa C: oko, očesa, roka, ročnik, ročaj, otrok, otroci, junak, junaCi, pekel sem, pečem, peci ti, peč, tekel, teci, tečem, rekel, reci, rečem. Sičniki C, S, Z prehajajo v šumnike, namreč C v Č solnCe, solnčnica, osolnčje, ptica, ptičar, ptičji, klicati, kličem ; S v Š : visok, višava, višji, nositi, nošen, noša, kositi, košnja; Z v Ž : nizek, nižava, nižji, blizu, bližji, voziti, vožnja, molzem, molža. 8 Tako tudi prehaja sk, st v šč ; iskati, iščem, zapustiti, zapuščen, gost, goščava, tolst, tolšča itd. Zlogi in besede. §. 8. Enemu ali več glasom, ki se izgovore v eni sapi, pravi se z 1 o g. Kadar en zlog sam ob sebi, ali več zlogov skup nekaj pomeni, tedaj imamo besedo. Besede so enozložne, dvozložne, tri- zložne ali v e e z 1 o ž n e, n. pr. dež, grad, lok, miš, panj, sad, sol, volk; gerlo, glava, gruda, krilo, noga, oko, polje, vrana, zerno; podpora, zastava, zavetje; apnenica, gospodarstvo, miloserčnost; po- terpežljivost, priporočevanje. §. 9. Zlogi so glavni ali osnovni in pa p r i t i č n i. Osnovni so zlogi tisti, iz kterih se da pomen besede spoznati: n. pr. graditi, gradba, ograda, pregrada; pisati, pisec, pisar, pisarija, pisarnica, pisanje, pismo, pismenstvo, zapis, napis, odpis, popis, prepis, prepisnina. Pritični zlogi (pripone, pritikline) so tisti, ki se v besedi derže osnovnega zloga ali debla. Ako pritiklina stoji v besedi pred osnovnim zlogom, imenuje se prednica; kadar pa stoji za njim, pravimo ji končnica; n. pr. mik-am, pre-mik-am, pri-mik-am, od-mik-am, po-mik-am, u-mik-am, raz-mik-am. Naloga. Odločite s čertico v sledečih besedah osnovne zloge od prednic in končnic: Lisica ima košat rep. Razširjena 9 * je daleč po zemlji. Najraje si skoplje svojo luknjo po goratih listnatih gozdih. Lisica zasleduje perutnino okoli hiš in nje prekanjenost je razglašena. Njena koža daje dobro kožuhovino. §. 10. Osnovni zlog je korenika, iz ktere be¬ seda izrašča. Besede, ki imajo samo osnovni zlog, so koreninske besede; besedam pa, ki se iz¬ peljujejo iz osnovnega zloga ali korenike, pravi se izpeljane ali izvedene besede. Izpeljujejo se pa besede iz osnovnega zloga : 1. s pripenjanjem prednic in končnic, n. pr. kov — kovati, kovač, kovačija, kovačnica, kovnica, nakovalo, podkov, podkovati, prikovati; pi-ti, pijem, zapiti, pivec, pivnica, napiti, napitnica, odpiti, pijača, pijavka. mig-niti, migam, migljati, pomigati; 2. z glasovno premembo, kadar se osnovni samoglasnik premeni v drug samoglasnik; n. pr. nesem, nosim, noša, prinašam, vedem, vodim, vodnik, privajam, krijem, krOv, pokrovka, lezem, lazim, prelaz, biti-boj, liti-loj, piti-napOj, napojiti, napajati, gnjiti-gnoj, gnojiti. Naloga 1. Poskušajte, s kterimi priponami se dado izpeljati druge besede iz teh besed: roka, noga, glava, hiša, dim, kura, kralj, leto, moka, konec, star. Naloga 2. Premenite v sledečih besedah osnovni samo¬ glasnik ter naredite iz njih nove besede, bodi brez pripon, ali tudi s kako pripono: bredem, plot, tečem, vlečem, gonim, grob, merzel, podim. 10 Sestavljene besede. §. 11. Sestavljenje besede sestoje iz dveh posamnih besed, kterih perva drugo bolj na tanko določuje, n. pr. polnoč, vinograd, kolovoz, Triglav, stoletje, stoklasa, golomrazica, listopad, golorok, bosonog, ostroumen. Iz kterih besed je narejena vsaka teh sestavljenk ? Opomba. V sestavljenih besedah smeta tudi po dva samoglasnika sniti se, n. pr. preučiti, modrOOk itd. Kako se besede razzlogqjejo. §. 12. Enozložnih besed na koncu verste ne delimo. Večzložne besede pa delimo ali lomimo po teh le pravilih: 1. Ako med dvema samoglasnikoma stoji samo en soglasnik, poteguje se ta vselej k sledečemu zlogu, n. pr. go-lob gru-li, s pa-li-co te-pe-mo. Pomnite: Prosti in torej neločljivi soglasniki so tudi lj, nj, Šč, torej: vo-lja, zna-nje, ko-ščak. 2. Kadar stojita dva različna soglasnika v sredi besede, jemljemo po navadi pervega k pervemu, drugega pa k drugemu zlogu, n. pr. or-li, ječ-men, ov-ca, želj-ni, glež-nji. Opomba. Ce sta pa ta soglasnika takova, da se z njima lahko beseda začne, ostaneta tudi v sredi skupaj in se pri¬ vzemata k drugemu zlogu, n. pr. se-stra (stradam), pro-gla (gladim), me-tla (tlačim), se-dlo (dlan), te-plo (plot), pe-sto (sto), ma-slo (slon), o-strina. 11 3. Kadar se nabere več različnih soglasnikov skup, delimo jih tako, da osnova (korenika) ostane odločena od končnice; n. pr. hruš-ka, voj-ska, ljud-stvo, soln-ce, list-ki, rast-lina, serč-nost konj-ski. 4. Sestavljene besede delimo tako, kakor so bile sestavljene; n. pr. raz-del, iz-bor, ot-rok, ob¬ raz, med-očje, raz-or, u-preti, ob-ljuba, za-djati, pred-log. Baba velikih začetnih čerk. §. 13. Slovenske besede se pišejo sploh z ma¬ limi čerkami. Z veliko začetno čerko pišemo: a) Pervo besedo v začetku govora sploh, in v začetku vsakega novega stavka za piko; n. pr. Vsi ljudje so umerjoči. Telo umerje, duša pa živi vekoma. Blagor mirnim, ker sinovi Božji bodo imenovani. b) Pervo besedo za dvopičjem, kadar besede kogar bodi navajamo tako, kakor jih je on govo¬ ril, n. pr. Večni mojster ukazuje: Prid’ zidar se les učit! c) Začetek vsake verstice v pesmih, n. p. Pred hišo ležal Kako da rija Je plug pri plugi; Obeh ni snela? Rijav je pervi, Branila menda Svetal je drugi. So pridna dela. d) Besedo B o g in vsa lastna imena ljudi, na¬ rodov, mest in krajev, rek, jezer, morij, gora itd.: 12 Opomba. Tudi pridevnike iz lastnih imen zemljepisnih krajev je bolje pisati z veliko pervo čerko; n. pr. Ta je Planinski župan. e) Naslove, n. pr. Vaše c. kr. Veličanstvo! Vaša cesarska Visost! Tako tudi osebne zaimke v listih, n. pr. Včeraj sem prejel Vaše pismo. Ločila in druga pisna znamenja. §. 14. Razen čerk in naglaskov rabimo v pi¬ sanju še nektera druga znamenja, s kterimi se a) beseda od besede in stavek od stavka loči, ali b) bravec napotuje, kako naj svoj glas ravna in spreminja, ali c) sploh pisanje bolj pojasnjuje. Taka ločila in pojasnilna znamenja so: ve¬ jica (,), pika (.), d vo pi čj e (:), podpičje (;), vprašaj (?), klicaj (!), pomišljaj ( — ), okle¬ paj (), ušesca vezaj (-=), opuščaj (’), opominjaj (*+), enačaj (=), znamenje od¬ stavka (§). Da je ktera beseda okrajšana (— kratica), za- znamlja se s piko. N. pr. = na primer, t. j. = to je; gl., gld. = goldinar; I. — ime; I. I. = dvojno ime, t. j. ime in priimek. Naloga. Prepišite sledeče stavke in pazite na ločila na koncu in v sredi: Danes bomo v šoli pisali. Kteri izmed nas učencev zna najlepše pisati? Učenci, lepo pišite? — O ko bi jaz znal prav lepo pisati! Kdor hoče pisati, mora 13 imeti pero, černilo (tinto) in papir. Ne morem pisati; nimam pri roči ne peresa, ne černila, ne papirja. Ni pa dovolj, da ima kdo pero, černilo in papir: ako želi' napisati kaj iz- verstnega, mora se prej naučiti, kako se pišejo sestavki. Naš gospod učitelj je rekel: ,,Izmed vseh učencev piše Bogdan najlepše." Stavek. §. 15. Govori se o osebah ali pa o rečeh. Oseba ali pa reč, o kteri se v stavku govori, imenuje se p o d m e t ali (po latinski besedi) sub¬ jekt. N. pr. Mati je skerbna. T e r g o v e c pro¬ daje blago. Človek ima pet čutov. Vrata so široka. Gosenice škodujejo drevju. Delavec je siromašen. Kopriva ne pozebe. N e k t e r e rastline so strupene. Ali delajo delavci? Cvetd li drevesa? Kaj dela sestra? §. 16. O podmetu nekaj dopevedujemo ali pravimo. Kar se v stavku o podmetu pravi, to je povedek ali (po latinski besedi) predikat; n. pr. človek je najpopolniše bitjenazemlji. Lipa je košata. Jelka ni nizka. Rastline rasejo iz zemlje. Lesnika ima kisel sad. §. 17. S povedkom se lahko reče o podmetu: 1. Kaj je; n. pr. Pesnik je umetnik. Janez je pesnik Sokol in jastreb sta ujedi. Ujede so ptice. Vino je pijača. Nož je orodje. Drevesa so rastline. Kremen je kamen. Kamen je rud¬ nina. Čevlji so o b u t a 1 o. u Naloga. Napišite o teh le rečeh, kaj je vsaka izmed njih. jelen, miš, golob, ščuka, kert, hrošč, aščerica, češnja, bor, šipek, zlatica, deblo, apnenec, železo, sekira. 2. Kakšen je; n. pr. France je priden. Pes je zvest. Lisica je z v i t a. Volk je požrešen. Mravlja je delavna. Golob je snažen. Mleko je belo. Saje so Černe. Ilovica je mehka. Naša mačka je terna. Zlato je rumeno. Kri je r u d e č a. Drevo je listnato. Nebo je jasno ali oblačno. Vreme je lepo ali neprijetno. Zima je t e r d a ali mehka. Naloga. Imenujte nektere živali ali rastline, in povejte o njih, kakšne so po barvi, po velikosti, po podobi ali lastnosti. 3. Kaj kdo dela; n. pr. Polž leze. Čebela brenči. Zajec beži. Riba p 1 a v a. Ptič leta. Človek hodi. Pes laja. Konj rezgeče. Učenec bere, piše ali risa. Slavec poje. Tergovec kupuje, prodaje, vaga, meri, terga, reže, seka, šteje, naliva, hvali, ceni, zapisuje, naročuje, računi. Drevo cvete. Zvon zvoni. Oblak se vzdiguje. Kamen na zemlji leži. Jabolka na drevesu vise. Ogenj greje, pali, suši, sveti. Kolo škriplje. Travnik zeleni. Trava rumeni. Zvezde m i g- Ij a j o. Naloga. Napišite o teh rečeh, kaj vsaka izmed njih dela : voda, potok, reka, gozd, pivo, rosa, solnce, sneg, žaba, raca, pajek, kos. 4. Čegava je ktera reč, iz česa je, kde je; n. pr. Ta klobuk je moj, knjiga je tvoja. Kteri 15 vert je naš? Slamnik je iz slame. Preja je 1 a- nena ali konopna. Riba je v vodi. Na hra- s t u so želodi. Bog je povsod. Oseba, ktera je v podmetu. §. 18. Človek lahko govori o sebi samem, ali o drugem, s komer se pogovarja, ali o k o m tretje m. Kadar govorimo o sebi, pravimo, da je podmet (subjekt) perva oseba, in ta se naznanja z besedo : jaz (jest) ali midva, m e d v e ali m i, me; n. pr. Jaz sem kmet. Midva sva brata. M e d v e sve sestri. Mi smo zdravi. Me smo vesele. Jaz se učim. Midva piševa. Me plevemo. Kadar to, kar govorimo, velja od osebe, s ktero govorimo, pravimo, da je podmet druga oseba, in ta se naznanja z besedo: ti ali vidva, ve dve, ali vi, ve, n. pr. Ti si kupec. Vidva bereta; Ve d ve pletete. Vi se jezite. Ve ne molite. Ako je pa govor o drugih ljudeh ali stvareh, pravimo, daje podmet tretja oseba, in le-ta se daje na znanje ali z imenom tiste osebe ali reči, ali pa, če nečemo ponavljati ji imena, z besedami: on, ona, ono; ona, oni; oni, one, ona, nekdo, nikdo, vsakdo itd. n. pr. Janez ne piše, o n risa. Brata se ljubita; ona dajeta lep zgled. Učenci so marljivi, oni se radi uče. Nekdo vas išče. §. 19. Osebo podmeta oznamljamo v povedku tudi s priponami: 16 plet-em, plet-eš, plet-e, plet-eva (-ve), plet-eta (-te), plet-emo, plet-ete, plet-o; uč-im, uč-iš, uč-i, uč-iva (-ve), uč-ita (-e), uč-imo, uč-ite, uč-e; terg-am, terg-aš, terg-a, terg-ava (-ve), terga-ta (-te), terg-arao, terg-ate, terg-ajo; kup-ujem, kup-uješ, kup-uje, kup-njeva (-ve), kup-ujela (-te), kup-ujemo, kup-ujete, kup-ujejo. Naloga. Prepišite te le stavke, spremenite jih pa tako, da bo namesto podmeta perve osebe podmet druge ali podmet tretje osebe. Vstajam zjutraj, molim in se oblačim. Kadar pozajterkujem, sedem za mizo in pišem nalogo, ali pa se učim iz bukvic. Pred osmo uro pripravim si šolske reči, priporočim se ljubim staršem in grem v šolo. Ko stopim v šolo, pozdravim gospoda učitelja in svoje součence ter se vsedem na svoje mesto. Med naukom sedim tiho; če sem poklican, odgovaijem glasno in razločno. Nadin, kako se kaj dopoveduje. §. 20. Načinov, kako svoje misli razodevamo, je več: 1. T e r d i v n i način, kadar o podmetu pra¬ vimo, kaj je v resnici, kakšen je ali kaj res dela; n. pr. Slavec je ptica pevka. Slavec je vrabčeve velikosti, i m a zgorej rujavkasto-sivo, spodej sivo perje in rujav rep. Najraje se deržl na kraju gozdov ali pa v germovju. Časih poje skor vso noč. Gnjezdo si napravi iz bilk blizu tal. 2. N i k a v n i, kadar dopovedujemo, kaj pod¬ met ni, kakšen ni ali česa ne dela; n. pr. Netopir 17 n i ptič. Kri n i voda. Topol n i košat. Vran n i pisan. Na vertu n i nikogar. Voda se n e ž v e e i. Nobena žival ne more brez zraka dihati. Ptiči potujejo čez gore in doline in nihče jim ne kaže poti. Naloga. Povejte z nikavnimi (odrečnimi) stavki za te-le redi, kaj niso, kakšne niso, česa ne delajo ali česa delati ne morejo: ptič, jelen, gosenica, mačka, drevo, goba, apnenec, nož. 3. Vprašavni, kadar vprašamo, kaj je kdo, kakšen je, ali kaj dela; n. pr. Kaj je tvoj brat ? Jeli zdrav ? Ali hodi pridno v šolo ? Kaj poklja v peči ¥ Zakaj ne delaš ? 4. V e 1 e v n i (ali zapovedni), kadar govo¬ rimo proti komu ter mu velimo, da naj bo kaj ali kakšen, ali da naj kaj stori; n. pr. France, bodi mi prijatelj! Otroci, bodite pridni in poslušni! Oče je rekel otrokom: Vstanite, napravite se in pojdite z menoj! Vstajajmo zgodaj in poslušajmo, kako ptice poveličujejo Božjo dobroto. 5. Ž e 1 e v n i, kadar pravimo, da si želimo, da bi se kaj zgodilo, da bi nekaj bilo; n. pr. Ko bi že pomlad bila! Da bi le že oče prišel! 6. Pogojni, kadar pravimo, da je ali da se godi nekaj samo pod neko pogojo, t. j. če se zgodi še nekaj drugega; n. pr. A ko bi ne bilo svetlobe, ne mogli bi videti. Ako ne bode dežja, bode se vse posušilo. Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. Sole. 2 18 Po načinu, kako se kaj v povedku izreka, raz¬ ločujemo terdi v ne , nikavne, vprašavne, ve- levne, želevne i pogojne (uvetne) stavke. Besedna plemena. §. 21. Po tem, kar vsaka beseda pomeni, imamo v našem jeziku devetero besednih plemen : 1. Samostavniki (samostavna imena) so besede, s kterimi se kaka oseba ali ktera samo¬ stojna ali v mislih za samostojno vzeta reč imenuje, n. pr. človek, oče, otrok, žival, ptica, rastlina, javor, kamen, zrak, hiša, miza, duh, čednost, pridnost, napuh. 2. Zaimki (zaimena) so besede, ktere rabimo namesto samostavnikov, da nam teh ni treba ponav¬ ljati ; so pa ti: jaz, ti, on, midva, vidva, mi, vi, oni, se; moj, tvoj, njegov, svoj, najin, vajin, naš, vaš, njihov, ta, oni (uni), tak; kteri, ki, kdo, kaj, nekdo, nihče, nekaj, nič. 3. Pridevniki (pridevna imena) so besede, ki pomenijo lastnosti ktere osebe ali reči po nje podobi, barvi, primeri ali po drugem oziru ; n. pr. zelen germ, zelena senožet, zeleno listje, tenak verh , r u d e č a roža, visoki zvonik, sladko jederce , dober človek, imeniten grad, divji golob. S pridevniki dajemo tudi na znanje, čegava je ktera reč, od koga ali odkod izhaja; kakor: bra¬ tov klobuk, sestrina peča, lisičja dlaka, 19 smrekovo drevo, pastirska palica, Škofji grad. 4. S t e v i 1 n i k i (številna imena) naznanjajo ali določno ali nedoločno množino stvari; n. pr. e n mesec, drugo leto, dvoja vrata, trojna nit, nekoliko njiv, malo sadja. 5. Glagoli so besede, s kterimi se dopove¬ duje, da podmet je, da nekaj dela ali da se z njim nekaj godi. Samo en glagol imamo za ta pomen, da podmet je (bistvuje), namreč glagol: biti. Drugi glagoli kažejo, da podmet nekaj dela ali terpi ali da biva v nekem stanu; n. pr. ležati, sedeti, stati, spati; nesti, piti, veniti, govoriti, klicati, županiti. Samostavniki, zaimki, pridevniki, stevilniki (nekteri) in glagoli se v stavkih različno spreminjajo ali pregibljejo ter se jim za to pravi pregibne besede; n. pr. Iz besed: oče, hvaliti, priden, sin — lahko stavek, če jih spremenimo tako le: Oče hvali pridnega sina. 6. Predlogi kažejo razmerje, v kterem stoji ena reč do druge; n. pr. Knjiga je na mizi, hrani se v miznem predalu, je padla z mize pod stol, leži pod stolom ali pri stolu, za stolom. Svetilnica visi nad mizo. 7. Prislovi so besede, ki naznanjajo: kdaj, kje ali kako se kaj godi ali dela. Znanijo torej čas, kraj ali način ; n. p. Danes gre dež, vče¬ raj je solnce sijalo. Brata ni tu. Fi&te lepo. Spodobno se vedite. Prišli smo peš. 8. Vezniki so besedice, s kterimi se vežejo 2 * 20 posamne besede ali posamni stavki; n, pr. Neba i n zemlje bode konec. Konj je berzen i n močan. Lahko pišete ali risate. Učitelj vpraša, učenec pa odgovorja. Ne je, niti pije. 9. Medmeti so besedice, ki naznanjajo dušne občutke (veselje, žalost, začudenje i. t.), n. pr. O, kako lepo je nebo ! Joj, kako boli! Lej, vse se zeleni. Pst, pusti to! Nuj te, primite se dela! Gorje meni! K medmetom se štejejo tudi take besede, s kte- rimi posnemamo kake glasove ; n. pr. h u š ! f e r k! cmok!šterbunk! Predlogi, prislovi, vezniki in medmeti se v govoru nikakor ne spreminjajo in se za to imenujejo nepregibne besede. Pervi oddelek. Samostavniki. §. 22. Samostavniki so imena oseb in reči. Imena pa so lastna imena, o b č n a ali splošna imena in miselna (pojmovna) imena. §. 23. Lastna imena so posebna imena po- samnih oseb, rodovin in narodov, ali pa posebna imena posamnih reči: dežel, mest, rek, gora itd. Lastna imena se pišejo z veliko začetno čerko; n. pr. Kopitar je bil slaven jezikoslovec. Na Kranjskem, južnem Koroškem in Štajer¬ skem in v Primorju žive Slovenci. Reka Drava izvira na Tiroljskem, teče po Koro¬ škem, Štajerskem in se izliva pod Osekom v Donavo. Glavno mesto Kranjskega je Ljub- 1 j a n a. Mesečna imena se pišejo z malimi čerkami. Naloga. Napišite imena vasi, potokov, rek, gozdov in gričev, ktera so vam znana. Zapišite po ktero lastno ime slovečih mož, narodov, dežel, gora in gradov, za ktera ste kdaj slišali. 22 §. 24. Z občnim samostavnim imenom se imenujejo vse osebe ali reči ene verste; n. pr. Človek živi v vseh delih sveta. V mestih prebivajo rokodelci, t er g o v c i in u m e t n iki; po vaseh pa kmetje in rokodelci. Roko¬ delci so kovači, tesarji, zidarji, krojači, čevljarji, krovci itd. M e n i k in ščuka sta ribi. P o t o ki. se izlivajo v r e k e. Premičnice se sučejo okoli stalnic. Božje stvari so živali, rastline in rudnine. Ime „človek“ n. pr. pomeni ne le to ali ono ljudsko osebo, temuč vsako ljudsko osebo sploh. §. 25. Nektera občna imena pomenijo snov ali tvarino, iz ktere se kaj dela in ktere najmanjši del se imenuje tako, kakor cela. Pravi se jim snovna imena; n. pr. Iz lanu, volne, bom¬ baža ali pavoleiniz svile delajo se različne tkanine. Železo je najkoristnejša , z 1 a t o pa najdražja kovina. C u k e r se kuha iz sladkega soka nekterih rastlin. Staremu človeku je vino mleko, mlademu pa je mleko vino. Voda je najzdravejša pijača. Naloga. Imenujte nektere tvarine, in povejte, kaj se dela iz njih. §. 2(5. Izmed občnih imen naznanjajo nektera celo mnoštvo ali skupino enoverstnih reči ter se jim pravi skupna ali zborna imena. Najraje imajo končnico -je; ovje, pa tudi -in a, -s tv o, -a d, n. pr. Rež, pšenica in oves so žito. Železno orodje je terdno. Ob potokih 23 rase v e r b j e in drugo g e r m o v j e, po gozdih pa hrastje, brez j e, bukovina, jel o-vina in borovje. Velika uharica se skriva po dnevi v pečevje, staro zidovje ali votlo drevje. Mno¬ žica ljudi je ljudstvo. Naloga. Kako se dado z eno besedo poimenovati vse skale, vode, vsi kameni, listi, koreni, vse brine, olše, orehi, peresa ; — gospodje, meščani, kristijani, vojaki ? §. 27. Ako ktero lastnost, ktero djanje ali mirni stan kake osebe ali reči od nje odločimo ali posnamemo in to v misli (v pojmu) vzamemo za samostojno reč, pravimo imenu, ktero ji damo, miselno ime, ali posneto ime, tudi pojmovno ime, n. pr. Deček je vljuden. Vljud¬ nost je lepa lastnost. Nebesa pripovedujejo slavo Božjo. Z a v i d 1 j iv o st je greh. Nezmer¬ nost in nesnažnost ste sovražnici zdravja. Človek ima razum in svobodno voljo. Slepota in glu¬ hota ste velika nesreča. Naloga. Kako bomo rekli lastnostim pridnega, marlji¬ vega, previdnega, pokornega, poslušnega, priljudnega, postrež- Ijivega, prizanesljivega, miroljubnega človeka? Se delimo samostavnike na imena živih bi¬ tij in neživih reči; n. pr. hlapec, jelen, volk, Škerjanec, močerad, metulj — pomenijo živa bitja ; cep, hrast, lonec, podlesk, dvor, gozd — pome¬ nijo nežive reči. §. 28. Samostavnike, ki pomenijo živa bitja t. j. zlasti osebo, pa tudi živali, spoznamo velikrat že po besednih končnicah, ki jih imajo. 24 Take končnice so: ar, n. pr. ovčar, kožar, tesar, pisar, lončar, kotlar, mesar, zidar, zvonar, čebelar, mravljinčar, krokar, kuščar, i t. d.; za ženske samostavnike — a r i c a ali a r k a : ovčarica, lončarica, čebelarica, guščarica, žličarka itd. an, (zlasti pri domovinskih imenih) n. pr. Dunajčan, Celjan, Celovčan, Goričan, Ločan, Ljubljančan, Teržičan, kri- stijan, modrijan, tlačan itd. za ženske -a n c a : Celjanka, Goričanka, modri- janka itd. ač, n. pr. kovač, berač, kopač, orač, pomagač, podajač, škripač, kosmač, rogač itd. ak, n. pr. divjak, grajščak, junak, korenjak, možak, pošte¬ njak, prostak, rojak, siromak, gorjak, lisjak, sernjak itd. za ženske -a k i n j a : junakinja, vojščakinja itd. ec, (avec, ivec), n. pr. Kranjec, Korošec, Slovenec, glusec, starec, pevec, plesavec, delavek, morivec, poslušavec, lažnjivec, poslanec, učenec, znanec, junec, itd. za ženske-ka (avka, ivka), tudi -i ca: Slovenka, starka, pevka, plesavka, lažnjivka, učenka, Kranjica, Korošica, plevica, ženjica, junica itd. telj, n. pr. prijatelj, učitelj, itd. za ženske -telj i ca: prijateljica, učiteljica itd. nik, n. pr. bolnik, dolžnik, pomočnik, tožnik, voznik, deset¬ nik, grešnik, namestnik, jetnik itd. za ženske -niča: bolnica, dolžnica, pomočnica, greš- nica, jetnica. Opomba. Vendar imajo zgoraj naštete končnice tudi nekateri samostavniki, ki pomenijo nežive reči, n. pr. vihar, lopar, žehtar; perstan, svečan, serpan ; belak, rumenjak, ulnjak, gololmjak; brinovec, slivovec, svinec, rivek, korec; ročnik, kurnik, žličnik, dimnik, polovnik itd. Naloga. Napravite moške in ženske samostavnike iz teh le besed in to na -ar iz: usnje, koža, sukno, platno, zlato, 25 gosli, kokoš, zveličati; na -a n iz: Terst, gora, terg, Rim, Novo mesto; na -ač -iz: brada, pomagati, poganjati, goder- njati, rezati, vezati; na -a v e c, i v e c iz: pisati, skladati, briti, piti; na -n i k iz: brod, beseda, govor, najeti, stvariti, konj, oblast, svet. Spol samostavnikov. §. 29. Spol samostavnikov je troji, namreč moški, ženski in srednji. §. 30. Samostavniki so moškega spola, če se dado zameniti z zaimkom o n, ženskega, ako se lahko nadomestijo z zaimkom ona, in srednjega, kadar se lahko nadomestijo z zaimkom ono. Ali pa: pred moški samostavnik lahko postaviš zaimek tisti, pred ženski samostavnik zaimek tista in pred samostavnik srednjega spola zaimek tisto; n. pr. G-a d je strupen. Ptič znaša gnjezdo. Li¬ sica živi v luknjah. Roža lepo diši. Jagnje se pase. Drevo cvete. §. 31. Spol samostavnikov lahko pogostoma spoznamo po tem, kako se oeseda končuje. Samostavniki, ki se končavajo s soglasnikom, sploh so največ moškega spola; zlasti so moškega spola vsi samo¬ stavniki, ki so jim končniki: C, g, ll, j, k, kakor; svinec, drog, grah, kraj, mak. Tudi so moškega spola samostavniki s končnicami, o kterih smo govorili v §. 28 . §. 32. Samostavniki, ki se končujejo na a, so sploh ženskega spola, kakor: sestra, zvezda, groza, sraka, glava, trava, cevka. 26 Opomba. Moškega spola so vendar: starešina, vojvoda) oproda. Ženskega spola so pa tudi nekteri samostavniki s so¬ glasnikom na konci, sosebno tisti najraje večzložni samostav¬ niki, kterih končnice so; -ast, -ost, -ust, -azen, -ezen, -ev, -ad ali -jad, -al; n. pr. past, oblast, pošast, strast, slast; pridnost, modrost, čeljust; golazen, kazen, ljubezen, bolezen; cerkev, molitev; gnjilad, suhljad; žival, piščal. §. 33. Srednjega spola so tisti samostavniki, ki se končujejo na o ali na e; bedro, oko, drevo, gerlo, sedlo, vino: vreme, solnce, dete, zelje, pi¬ sanje, germovje, sternišče. Opomba. Moškega spola so po pomenu: France, oče, Marko itd. §. 34. Slovenščina rada rabi manjšavne besede. Manjšavne končnice so: 1. pri moških samostavnikih: ec, n. pr. brat-bratec, kos-kosec, vert-vertec itd. ek, n. pr. nož-nožek, vol-volek, voliček, klobuk- klobuček, stric-striček, sin-sinek-sinček itd. ič, n. pr. červ-červič, grozd-grozdič, kralj-kraljič itd. 2. pri samostavnikih ženskega spola: ica, (pri samostavnikih na a), glava—glavica—gla- vičica , ptica—ptičica , steza—stezica , roka— ročica itd. ea, ali ka (zlasti pri samostavnikih s soglasnikom na koncu); n. pr. berv—bervca, stvar—stvar¬ ca, žival—živalca; bil—bilka, cev—cevka, gos —goska , miš—miška itd. kost— (kostka—) koščica. 27 3. pri samostavnikih srednjega spola: ce. n. pr. vino—vince—vinčice, drevo—drevce ali drevesce, pero—perce ali peresce; iiše, (pri skupnih, imenih na je), n. pr. grozdje— grozdjiče, perje—perjiče. Naloga. Naredite in teh le besed manjšavne besede: kruh, ptič, snop, kozel, pes; muha, zvezda, noga, kaplja; v as, zibel, kokoš; mesto, jedro, steblo, meso. Ali imamo tudi vekšavne besede ? Število samostavnikov. §. 35. Število samostavnikov je trojno: edino število ali ednina, dvojno število ali dvo¬ ji n a in m n o ž n o število ali množina. §. 36. Samostavnik stoji v edinem števil kadar se z njim imenuje samo ena oseba ali ena reč; n. pr. S 1 a p šumi. Vran kroka. Brat bere. Volk je požrešen. — Dekla prede. Britev reže. Gos plava. Vas gori. — B e š e t o je leseno. Jezero je mirno. Kljuse se pase. Drevo je košato. Seme kali. §. 37. Dvojno je število, kadar samostavnik naznanja dve osebi ali reči. Moški samostavniki imajo v dvojini a, nekteri zlasti eno/.ložni tudi ova, samostavniki ženskega in srednjega spola Pa i; n. pr. Slapa šumita. Vranova krokata. Brata bereta. Volkova sta požrešna. — Dekli predete. Britvi režete. Gosi Plavate. Vasi gorite. — Rešeti ste leseni. Jezeri ste mirni, kljuseti se pasete. Drevesi ste košati. Semeni kalite. 28 §. 38. Samostavnik stoji v množnem številu, kadar govorimo od treh ali več oseb ali reči. V množnem številu imajo moški samostavniki i, nekteri tudi s podaljškom ovi, še drugi je, samostavniki ženskega spola na a ali ev pa imajo e in vsi drugi i, in samostav¬ niki sredrgega spola a brez podaljška ali s podaljškom: n. pr. Slapi šume. Vranovi krokajo. Bratje bero. Voleje so požrešni. — Dekle predejo. Britve režejo. Gosi plavajo. Vasi gore. — Rešeta so lesena. Jezera so mirna. Kljuseta se pasejo. Drevesa so košata. Semena kale". Naloga. 1. Napišite te le stavke v dvojnem in množnem številu: Netopir ni ptič. Kert živi pod zemljo. Konj vleče voz. Kos poje glasno in prijetno. S hriba se sveti grad. Otrok prosi kruha. Roža krasno cvete. Kokoš nese jajca. M i š se je vjela v past. — Jabolko je moje. Mlinsko kolo se goni z vodo. Steblo porumeni, ka¬ dar začne zernje dozorevati. Dekle je pridno in sramežljivo. I m e m u slovi po svetu. Naloga 2. Izpišite iz zgornjih stavkov (v §§. 37 in 38) tiste moške samostavnike, kteri so v dvojini in množini za dva zloga podaljšani, in po tem tiste samostavnike ženskega in srednjega spola, ki so za en zlog zdaljšani. Nekteri samostavniki nimajo dvojnega in množnega števila, namreč: a) pojmovna ali posneta imena (glej §. 27), kakor: pridnost, lenoba, napuh, petje; b) skupna ali zborna imena, kakor: ivje, tersje, ternje, jelo- vina, gnjilad; c) snovna imena, n. pr. zlato, kri, volna, pesek; d) lastna imena ljudi, mest, rek itd. kakor: Klančnik, Kamenik, Soča. Nekteri samostavniki pa se rabijo samo v množnem šte¬ vilu, in to moškega spola: bodljaji, možgani, metljaji, rezanci. 29 žganci itd.; ženskega spola: duri, garje, gosli, grabne, hlače, jasli, klešče, neške, otrobi, persi, sani, statve, škarje, vile itd.; srednjega spola: derva, jetra, pluča, tla, usta, vrata itd. Padeži samostavnikov. - §. 39. Samostavniki se različno spreminjajo po tem, kakor z njimi na različna vprašanja odgo¬ varjamo. Take premembe se pripenjajo besedi na koncu ter se imenujejo padeži. N. pr. Dober p a- s t i r čuva ovce. Ovce dobrega pastirja ne gredo v škodo. Dobremu pastirju brez skerbi izročiš, čedo. Dobrega pastirja vsak rad ima. O dobrem pastirju se dobro govori. Z dobrim pastirjem smeš meniti se. §. 40. V slovenskem jeziku razločujemo šest padežev: Pervi padež imenuje sploh osebo ali reč ter stoji v stavku na vprašanje kdo? ali kaj? N. p. O r e 1 je ujeda (roparica). L i p a je listnato drevo. Sneg je bel. Zvezda se leskeče. Ljub¬ ljana je glavno mesto kranjske dežele. Cvet diši. Potok Šumija. §. 41. Drugi padež naznanja osebo ali reč na vprašanje čegav? koga? česa? odkod? n. pr. Dobri otroci so veselje staršev. Med in vosk sta izdelek čebel. Lepota ali kinč jelena so vejnati rogovi. Lakomnik se boji s m e r t i. Otroci so nabrali gob in natergali jagod. Napi,j se čiste vode. Cista voda nima duha ni slasti 30 Izpod gor izvirajo potoči. Brez setve ni žetve. Kupil sem mernik pšenice. Učilnica stoji sredi vasi. Vadimo se dela že v mladosti! §.42. Tretji padež imenuje osebe ali reči, ki stoje v stavku na vprašanje komu? čemu? n. pr. Človek daje jesti živini, psu, mačk j, ptičem. Bogu se gnjusijo naši grehi. Absolon se je uperi svojemu očetu Davidu Marsikteri merčes je ljudem in živalim nadležen. Hudi mrazi škodujejo drevesom in setvi. Laži je plitko dno. Noč je človeku neprijazna. §. 43. Č e t e r t i padež imenuje osebo ali reč, ki stoji v stavku na vprašanje koga? ali kaj? n. pr. Oče svari sina. Mati uči hčerko. Otroci radi pijejo mleko. Roka roko umija. Človek sadi in ravna drevesa in za plačilo svojega truda dobiva od njih sadje. Ptiči pokon- čujejo gosenice. Danes sem ulovil dve ribi. Ribe imajo na telesu luskine. Poslušaj očeta in mater! §. 44. S petim padežem naznanjamo, kje? ali k d a j ? se kaj dela ali godi, o čem? se go¬ vori; n. pr. Na polju rase žito. Ob potocih je obilo verbja. Ribe žive v vodi. O solnčnem vzhodu se zbuja vse stvarjenje. Po zimi zamerz- nejo reke. O božiču bivajo najkrajši dnevi. Gobe rasejo po zemlji, po drevju in po drugih rečeh. Ali more kdo ob kruhu in vodi živeti? Brali smo o strupenih rastlinah. §. 45. S šestim padežem imenujemo 31 osebe, s kterimi se družimo ali shajamo, ali pa reči, s kterimi kaj delamo; n. pr. Z B o g o m za¬ čenjamo, z Bogom končujemo vsako delo. S so¬ sedi živimo v lepem prijateljstvu. Otroci so šli z očetom na bližnji hi'ibec. Ezav se je pomiril z Jakobom. Delajmo vselej z veselim sercem. Konj se brani s kopitom. Oblaki so z vodo napolnjeni. Kopač koplje z motiko. Ženjica žanje s šerpom. Pomnite, da se predlog S izpreminja v z pred vsemi samostavniki, kteri se začenjajo s samoglasnikom, ali pa z mehkimi soglasniki: b, d, g, j, (lj, nj), 1 , m, n, r, v, z, ž. Pred kterimi soglasniki torej ostaja S neizpremenjen ? Sklanjanje samostavnikov. §. 46. Kadar ktero besedo izrekujemo po vseh šestih padežih edinega, dvojnega in množnega šte¬ vila, pravimo, da jo sklanjamo (pregibljemo). Slovenski jezik ima za samostavnike trojno sklanjo, eno za moške, drugo za srednje in tretjo za ženske samostavnike. Sklanjanje samostavnikov moškega spola. §. 47. Pri samostavnikih moškega spola treba je paziti na te le razločke: Sklanja samostavnikov z ozkimi končniki je nekoliko različna od sklanje samostavnikov, ki imajo širok soglasnik na koncu (Gl. §. 6). — Tudi je treba razločevati samostavnike, ki pomenijo živa bitja, od imen neživih stvari (§• 27). — Nekteri zlasti enožložni samostavniki zadnjič imajo v dvojini in množini pomnožek »V ali ev. Sklanjo moških samostavnikov kaže ta le obrazec ali vzor: 32 Ednina. Pomnite: 1. Pri samostavnikih, ki pomenijo kako neživo reč, biva v edinem številu četerti padež enak pervemu; n. pr. Klobuk je čern — imam klobuk. Moški samostavniki pa, ki pomenijo kako živeče bitje, imajo četerti padež enak drugemu j n. pr. Lovec le ustrelil jelena. Lenuha dan straši. 2. Samostavniki, kteri v pervem padežu edinega števila pred končnim soglasnikom imajo gibljivi e 'glej §. 5), izpa- bujejo ga v vseli drugih padežih in številih, n. pr. pervem padežu edinega števila končujejo na -av, -OP, -ir, -01*, in -UP, privzemajo v vseh drugih padežih in številih pred sklanjavne pripone soglasnik j; n. pr. V ednini: 1. pastir, 2. pastirja, 3. pastirju, 4. pastirja, o. pri pastirju, 6. s pastirjem; v dvojini: 1. pastirja, 2. pastirjev, 3. pastirjema, 4 pa- stiija, 5. pri pastirjih, 6. s pastirjema ; v množini: 1. pastirji, 2. pastirjev, 3. pastirjem, 4. pa¬ stirje, 5. pri pastirjih, 6. s pastirji. Tako se sklanja tudi: dež, dežja itd. Brez j pa se vendar sklanjajo: prepir, prostor, sir, žir, dvor, večer, razor, šator, zbor, tovor, govor. 4. Samostavniki, kteri se končujejo s soglasniki: b, <1, t, radi imajo prvi padež v množnem številu na, je namesto sploš¬ nega i; n. pr. Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti. Sosedje pomagajo eden drugemu. Bodite priprosti kakor golobje. 5. Mnogi enozložni samostavniki .s širokim končnim so¬ glasnikom lahko v drugem padežu edinega števila dobe n namesto ;i : n. pr, rod—rodu, med—medu, tat—tatu, mir— miru itd. Izmed teh samostavnikov imajo eni v množnem števili' poleg pravilne sklarje žbnsko po vzoru klop (§. 49;; n. pi 1 2 3 4 5 6 Množ. tntje, tati, tatem, tati, pri tateh, s tatu Skerb lasi beli. Terta se opira in pleza po koleh. SUsvttinka ttjovnica za na jv. razr. )j. "o 1 e. 3 34 6. Pomnožek OV in za ozkimi soglasniki e V (po vzoru: sili) dobivajo v dvojini in množini najraje, sosebno pod 5. omenjeni, enozložni samostavniki, kakor: grad vran, tat, dar, brod, slap, most, voz, god, lan, zid, rod, val, strah, duh, stan itd.; n. pr. Tiha voda mostove pobira. Novega vina ne de- vajo v stare mehove, sicer mehovi počijo. Suhi panjevi lahko netilo. Lanovi Slovencem cekine ues<5. Odločeni so roži kratki dnovi, ko v cvetju jo zapadejo snegovi. Mladost gradove svitle zida si v oblake. Vetrovi tulijo. 7. Samostavniki: mož, konj, laa, zob, rog, vol, otrok narejajo drugi padež množnega števila brez pripone OV ali ev, imsyo pa zategnjen mehek samoglasnik, n. pr. Zima je bela kot golob, pa je volčjih zob. Bilo je pet tisoč mož brez žen in otrok. 8. Pri samostavnikih z ozkim končnikom pišejo nekteri v 5. padežu namesti 11 raje i; n. pr. pri kovači, na konci, na kraji. 9. Človek ima v dvojini: človeka, v množini pa: ljudje, (judi, ljudem, ljudi, pri ljudeh, z ljudmi. (Gl. opom. 5.) 10. Dan se tako le sklanja: Ednina: 1 dan, 2. dne, dneva, 3 dnevi, 4. dan, 5. po dnevi, 6. z dnem, dnevom; dvojina: 1. dni, dneva, 2. dni, 3. dnema, dnevoma, 4. dni, dneva, 5. v. dneh, dnevih, 6. z dnema, dnevoma; množina: t. dnevi, 2. dni, 3. dnem, dnevom, 4. dni, dneve, v. 5. dneh, dnevih, 5. z dnemi, dnevi; n. pr. Življenja dnevi so le kratki. Kratko je veselih dni število. Vse žive dni bom pomnil Naloga 1. Spišite iz vzora za sklanjo moških samo- stavnikov sklanjavne končnice, ki se samostavnikom v padežih edinega, dvojnega in množnega števila pripenjajo. Naloga 2. Sklanjajte po zgornjem obrazcu nektere iz¬ med teh besed: jež, kos, ptič, strojar, lenuh, osel; — koren, javor, svinec, vert, travnik. Deržite se pa pri sklanji tega le zgleda: Gaber je bukvi podoben. Les starega gabra je dober za kurjavo. Apnena zemlja se gabru prilega. Dervar je posekal gaber. Na gabru prepeva kos. Veter maje z gabrom. Naloga S. Napišite te-le stavke v množnem številu: Most derži čez potok. Potoku manjka mostu. Les je na¬ menjen mostu. Ali si vidil most nad potokom ? Na mostu stoji popotnik. Pod mostom teče potok. — Deček lovi metulja. Zajec se boji psa. Ptičar nastavlja drozgu, kljunaču, divjemu golobu. Jastreb podi goloba. V gozdu rase bor, dob, mecesen, brest. Vojščak se brani z mečem. Lovec sledi za zajcem, volkom, medvedom in jelenom. Sklanjanje samostavnikov srednjega spola. §. 48. Tudi samostavniki srednjega spola se razdeljujejo, kar se sklanje tiče, na troje, namreč: samostavniki na O (s širokim soglasnikom) in na e, po tem samostavniki, kteri v sklanji dobivajo nekakšen pomnožek ali podaljšek. Sklanjajo se torej po tem le vzoru : E dnina. 3 * Množina. 36 Pomnite: 1. Samostavniki, kteri imajo pred O po dva soglasnika, privzemajo med nju v drugem padežu dvojnega in množnega števila samoglasnik e J n. p. okno, iz širokih oken, pismo, iz dragih pisem itd.; samo st ostaja nerazdružno; n. pr. mesto, mnogo mest. Samostavniki na je pa dobivajo v tem padežu i pred j : n. pr. okrožje, iz dveh okrožij, predmestje, iz vseh predmestij. — Polje pa ima vendar pravilno polj; n. pr. seno naših polj. 2. Po vzoru: seme sklanjajo se vsi samostavniki na me, kakor vreme, breme, teme itd. 3. Podoben pomnožek dobivajo v sklanji mnogi samostav¬ niki na e, ki pomenjjo mlada živeča bitja, zlasti živali; privze¬ mimo pa namesto 11 soglasnik tj n. pr. tele, teleta, teletu, s teletom itd. Prav tako se v edinem številu sklanjajo moški samo¬ stavniki na e, samo da jim je četerti padež enak drugemu; n. pr. oče—očeta, zaspane zaspaneta, Franco—Franceta itd. 4. Še imajo pomnožek nekteri samostavniki zlasti na o, ki v sklanji za zadnjim soglasnikom vtikajo zlog P S ter neb- nike spreminjajo v šumnike; taki so: drevo — drevesa, kolo —kolesa, pero—peres«, slovo — slovesa, telo—telesa, oko- očesa, uho — ušesa, oje — ojesa itd. 37 Naloga 1. Prepišite iz zgornjih obrazcev za sklatijo samostavnikov srednjega spola sklanjavne končnice, kakor se samostarnikom po padožih pritikajo. Naloga 2. Sklanjate po vzoru leto te besede; me3to, blato, berdo, platno, korito; po vzora lice besede: solnce, serce, dvorišče, ognjišče, in žadnjič te le besede, ki se sklan¬ jajo s podaljškom ali pomnožkom: pleme, dekle, kozle, pišče, nebo, uho; n. pr. Solnce sije in greje. Žarki jutranjega solnca preženo meglo itd. Naloga 3. Prepišite te le stavke v množuem številu: O dobri letini je povesmo dolgo. Sedlo je jezdecu potrebno. Naklo, dleto, šilo, motovilo so orodje. Gerdo vreme je po¬ potniku nadležno. Nenamazano kolo škriplje. Praše rije, pišče zoblje, tele sesa, kravišče se pase, žrebe poskakuje. Sklanjanje ženskih samostavnikov. §. 49. Samostavniki ženskega spola se sklanjajo Pomnite: 1. Po vzoru riba sklanjajo se vsi ženski samostavniki na a in pa na ev, samo da samostavniki na ev imajo 4. pa- dež enak pervemu in v 6. padežu edinega števila vsegdar konč¬ nico ijo, n. pr. molitev — z molitvijo, britev — z britvijo, breskev — z breskvijo itd. Tudi imajo ijo in ne jo v 6. padežu vsi po vzoru nit sklanjani samostavniki, kterim pri sklanji kakor tem gibljivi e izpada; n. pr. misel — z mislijo, bolezen — z boleznijo (ne: s miseljo, bolezenjo) itd. 2. Kadar ima samostavnik v pervem padežu pred <1 dva ali več soglasnikov, privzema mednje v drugem padežu dvojnega in množnega števila tudi samoglasnik e; n. pr. iskra — svetlih isker, dekla — pridnik dekel, igla — tenkih igel itd. Besede ovca, deska, treska, imejo dvoji drugi padež dvojine in množine, namreč: ovec, desek, tresek, in pa: ovkc, de sak, tresfik. 3. G o s )) a se tako sklanja : 1 2 3 4 5 6 Edn. gospa, gospe, gospe, gospo, pri gospe, z gospd Dvoj. gospč, gospa, gospčma, gospč, „ gospčh, „ gospema Množ. gospe, gosph, gospčm, gospč, „ gospčh, „ goapčmi. Tudi drugi samostavniki na a, ki jim je osnovni slog kratkega naglasa, lahko imajo 2. pad dvojn. in množ. števila na &, kakor: voda — globokih voda, tako tudi: gbra, kbza, rbsa itd. 39 4. izmed ženskih samostavnikov s soglasnikom na koncu derže se vzora n i t tisti, pri kterih naglas ne prestopa na sklanjavne končnice, vzora klop pa tisti, ki vsaj v nekterih padežih naglas na teh končnicah imajo. Oči, množno število od: oko, sklanja se po vzoru klop; n. pr. oččm se ne sme verjeti. 5. Besedi mati, hči pripenjate pomnožek er in se sklanjate tako: 1 2 3 4 5 6 Edn. mati, matere, materi, mater, pri materi, z materjo hči, hčere, hčeri, hččr, „ hčeri, s hčerjo. V dvojini in množini dalje s tem pomnožkom po vzoru ri b a. Naloya f. Prepišite iz zgornjih obrazcev tudi sklanjavne končnice, ki se ženskim samostavnikom pripenjajo. Primer¬ jajte zdaj vse tri sklanje, in pazite na to, v čem se vjema ena sklanja z drugo. Napišite zlasti tiste padeže trojnega števila, v kteri so si možki in sredici samostavniki hodi s širokim bodi z ozkim končnikom enaki; po tem napišite tiste pa¬ deže v dvojini in množini, zastran kterih se vjemajo samo¬ stavniki ženskega in srednjega spola. Pri kterih samostavnikih in v kterih številih je četerti padež enak pervemu ? Naloga 2. Sklanjajte nektere teh besed: dežela, megla, nevesta, ovca, raca; bolezen, dolžnost, miš, žival; gos, jed, reč, zver, n. pr. Vsaka bolezen ima svoj vzrok. Vzrok bolezni je nmogoversten. Proti bolezni rabimo zdravila. Zdravnik mora najpred bolezen poznati. V bolezni bodi poterpežjjiv. Z boleznijo se telo oslabi Naloga 3. Napišite sledeče stavke v množnem številu: Pastir žene čedo na planino. Kopriva ne pozebe. Nadloga tudi močnega zvije. Raca je povodna ptica. Bolnega zapušča moč. Tudi zvčr je božja stvar. Kuna je strah kokoši. Drugi oddelek. Osebni zaimki. §. 50. Besedam, ki stoje namesto osebnih imen, pravi se oseb n i zaimki: n. pr. Jaz sem majhen, ti si velik. Midva sva brata. Mi in vi stanujemo v enih ulicah. Pomagaj bližnjemu, in o n bo tudi tebi pomagal. Duša naša ne umerje, o n a bo ve¬ komaj živela. Ne terpinči živinčeta, ono čuti bole¬ čino kakor t i. Čebela ima želo; o n a z n j i m pika. Zaimek: on, ona, ono, rabi se ne samo namesto imen od oseb, ternuč včasi tudi namesto imena kake živali ali reči. §. 51. Da z osebnim zaimkom naznanjamo trojno osebo ali lice, reklo se je že v §. 18. K osebnim zaimkom šteje se tudi povracavni zaimek sebe, se, ki kaže, da se djanje podmeta zopet k njemu povračuje; n. pr. vidim se, slišim se, tresem se, želim si. S. 52. Osebne zaimke v govoru izrekujemo le takrat, kadar kaj s posebnim povdarkom povemo: kadar osebo osebi nasproti postavljamo, ali kadar odgovarjamo na vpra¬ šanje, kdo je kje ali kdo kaj dela; n. pr. Ja/, učitelj tvoj, bodem vsaj vedel. Mi delamo, vi pa postopate. Kdo je v kleti? Jaz sem v kleti. Kje si?, V kleti sem. Danes ne delamo, temuč počivamo. 42 §. 55. Povračavni zaimek ima za vse tri spole., števila in osebe samo eno obliko, kteri manjka pervega padeža. Sklanja se: 12 3 4 5 6 — sebe, se, sebi, si, sebe, se, pri sebi, s seboj. §. 56. Daljša oblika osebnih zaimkov (v 2., 3. in 4. padežu): mene, meni, tebe, tebi, njega, njemu itd. stoji: 1. kadar so rečeni zaimki na začetku stavka ali pa sami za se; n. pr. Sebi seješ, sebi žanješ. Koga ste vidili? Njega. 2. Kadar se povdarek opre na zaimek, ali kadar se oseba osebi naproti postavi; n. pr. nepokoren si men i, ki sem tvoj učitelj. Kdor tebe s kamenom, ti njega s kruhom. Danes meni, jutri tebi. Mi smo njega vprašali, ne tebe. 3. Za predlogi; n. pr. Kdor ni z menoj, ta je zoper mene. V četertem padežu vendar stoji za enozložnimi predlogi raje krajša oblika, n. pr. Gledaj pred se; skerbi za se; ne maram za-te, stopi predenj itd. Pomnite: Z osebnimi zaimki okrajšane oblike se sta¬ vek ne sme začeti; reci torej: nismo ga vidili (ne pa: ga nismo vidili). Naloga i. Prepišite sledeče stavke in postavite ondi, kjer je zaimek druge osebe, zaimek perve ali pa tretje osebe: Dobri ljudje izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti; tudi ti imaš dolžnosti. Dobri ljudje te bodo čislali, če boš zvesto opravljal, kar ti je naročeno. Bodo hvalili te, dobro govorili o tebi in s teboj radi menili se. Naloga 2, Izgovorite te le stavke tako, da premenite osebne zaimke v edinem, dvojnem ali množnem številu: V žalosti in težavi pribežim k Bogu. On me najbolje potolaži. Bog me vidi povsod, če tudi jaz Njega ne morem viditi. Bog ve o meni, skerbi za me in je z menoj, kjerkoli Sem. 43 Tako le n. pr. človek v žalosti in težavi pribeži k Bogu ; On ga najbolje potolaži. Bog ga vidi povsod, če ravno on Njega ne more viditi. Bog ve o njem, skerbi zanj in je z njim, kjerkoli bodi itd. V listih pišemo osebne zaimke, če se nanašajo na osebo,. kteri pišemo, z veliko začetno čerko. Glej §. 13. §. 57. Zaimki: kdo, nekdo, n i k d o ali nihče, malokdo, marsikdo, kaj, nekaj, nič; kdorkoli, karkoli, malokteri, mar- si kteri, mnogoteri, vsak, v sak t eri itd. postavljajo se namesto imen neznanih ali nedoloče¬ nih oseb ali reči, ter se imenujejo nedoločni zaimki. N. pr. Vsakdo nosi svoj križ. Nekdo je imel dva sina. Kakor kdo živi, tako umerje Vsak ve, kje ga čevelj tišči. Tretji oddelek. Kako se padeži v stavkih rabijo. &J '' u / * 0 c ) ***** Pervi padež, §. 58. Pervi padež je v stavku podrnet (sub-. jekt), ali pa stoji v povedku (predikatu) z glagoli:’ sem, ostanem, imenujem se, pravijo mi, postanem, n. pr. Veter brije. S o 1 n c e pripeka. Angeli so zgolj d u h o v i. Vsak človek je naš b 1 i ž- n j i. K u n e c j e g 1 o d a v e e. Ostanem vsegdar tvoj p r i j a t e 1 j. Naj višja gora na Kranjskem imenuje se Triglav. Moji sestri pravijo Anica, .laz se pišem G e r m e k. Sova sinici g 1 a v a n a pravi. Bahač postane berač. Drevesce zraste sča- som mogočno dre v o. Drugi padež. §. 59. Drugi padež stoji v stavku: 1. Pri kakem drugem samostavniku, ter se imenuje prilastek, u. pr. Hudič je v raju na se vzel podobo k a č e. Svetloba lune in zvezd je jasna, pa ne greje. Razum dela človeka gospo¬ darja zemlje. Cvet mladosti hitro vene. Korist živali in rastlin je različna. Duh vijolic in k 1 i n č e k o v (nageljnov) je prijeten. Varčnost je hči modrosti. Mlinar je semlel dva mernika reži in mernik pšenice. Začetek modrosti je strah božji. Naš sosed je kupil jarem v d 1. Kerčmar je danes potočil vedro v i n a. Pri samostavnikih, ki pomenijo posamne osebe, ljudi, živali in tudi nektere rastline, jemljo se namesto drugega padeža pridevniki (svojivni); n. pr. Davidovo mesto (za: mesto Davida), lisičji moli (namesto: meh lisice), skorja hrastova (namesto: skorja hrasta). — Kadar pa tak prilastek sam ima pri sebi se kako drugo določilno besedo, takrat se ne spreminja v pridevnik, temnč ostaja v drugem padežu; n. pr. Mesto Davida kralja, meh rjave lisice, skorja starega hrasta. Naloga. Pristavite v teh le stavkih namesto ležeče čerte primeren samostavnik v drugem padežu: Ovčar žene čedo —. Naša zemlja ima podobo — . Duh —- ni prijeten. Verhovi bivajo z drevjem obraseni. Po logu se razlega petje — . Na obeh straneh — stoji Ljubljana. Valovi — pljuskajo ob bregove. Kaplja —- se leskeče. Dobri otroci so veselje —. Česa utegnemo imeti kup, koš, otep, povesmo, hleb itd. ? 2. Drugi padež stoji v stavku pri nekterili glagolih in se imenuje dopolnilo; n. pr. Popri- mite se d e 1 a. Varuj se zapeljivih tovarišev in ogibaj se j i h kakor strupene kače. Ezav se je odrekel p e r v o r o j e n s t v a. Rokodelci potrebujejo pri delu orodja. Velika ptica potrebuje velikega g n j e z d a. Mlademu človeku manjka skuš n j e. V molitivi iščimo p o m o č i. Hudodelnik se boji j e č e. Pridni kmet se nadja dobre letin e. Otroci se 46 vesele božičnih praznikov. Deržite se lepih ma¬ terinih naukov. Revež kruha strada. Naloga 1. Izpišite glagole iz zgornjih stavkov in po¬ mnite še te le: žal biti, kesati se, vdeležiti se, sramovati se, polastiti se, lotiti se, znebiti se, polakniti se, zdržati se. * Naloga 2. Dopolnite te le stavke z drugim padežem: Lenuh se brani — . Grešnik se kesa —. Zajec se boji —. Čebela si išče — . Vojaki so se polastili — . Bolnik se mora zdržati. — 3. Drugi padež rabimo tudi v nikavnih stavkih, in pa z nikterimi glagoli, ki so sestavljeni s pred¬ logi na, do; n. pr. V puščavi ni vod e. Kdor je segret, ne pij merzle vode. Ne dajajte otrokom potuhe. Ne pokoneuj ničesar brez potrebe. Na Kranjskem ni morja. Šli smo bili na gobe, pa jih nismo našli. Ne klati orehov, dokler ne dozore. — Ženjice so nažele reži. Delavci so na- rovali k a m e n j a. Natergajte rožic. Popotni se čiste vode napije. Če hočeš starosti doživeti, ne bodi mehkužen. Mladenič je v e r h a dorasel. Naloga. Denite samostavnike, ki so tu niže med okle¬ pajema, v drugi padež: Kjer ni (tožnik), tam ni (sodnik). Ni (kruh) brez truda. Za izkazano dobroto ne tiijaj (pla¬ čilo). Nismo vidili na vertu ne (brat) ne (sestra). V vod¬ njaku ni bilo (voda). Ne razbij (verč). Ne smukajte (listje) niti (cvetje). Navlekli smo domov (derva). Deček se sramuje (pregrešek). Starček sadi in cepi drevje, pa bode težko uča¬ kal (sad). 4. Drugi padež devamo tudi z nekterimi pri¬ devniki; n. pr. Lakomnik je denarjev lačen, željan. Priden delavec je plačila vreden. Drevje 47 je pomladi bilo polno cvetja. Pravični bodo ne¬ beškega veselja deležni. Bog je ponižnih ljudi vesel. Marljive deklice so skerbne svojega d e 1 a. On je kruha sit. Mi smo vajeni d e 1 a. Bodi pomljiv prejetih d o h r o t ! Naloga. Prepišite te le stavke ter pridajte pridevnikom odpolnilo s samostavniki v oklepajih: Marsikteri otrok ni vreden (ljubezen staršev). Nebesa so polna (slava Božja). Prevzetnik je lakomen (čast in hvala). Lenuh ni vreden (usmiljenje). Vedite se tako , da boste vredni (pohvala). Mehkužnik ni vajen (trud in delo). Mati je vesela (pridna hčerka). Kdor ukradene blago skrije, je tudi (tatvina) deležen. Ubožec je (oblačilo) potreben. 5. Drugi padež stoji z predlogi: brez, do, iz (izmed, iznad, izpod, izpred, izza), od, n. pr. brez = Brez dela ni jela. Brez d en a r j a do Solarja, brez soli domu. Brez zraka ne moremo živeti. do = Pri kraju je voda do gležnja, pri sredi je do kolena. Kar si človek naperti, to nosi do s m e r t i. iz — Premog kopljejo iz zemlje. Iz lesa se dela različno orodje. Iz prazne lupine ni jedra izkljuvati. Iz tega meha ne bode moke. Izpod neba voda lije. Solnce izza gore gre. Pometi smeti izpred hiše. od = O d B o g a prihaja življenje in smert. Luna se od solnca sveti. Delali smo od be¬ lega dne do terde noči. Prepisali smo od besede do besede. '48 Tako se rabijo še sledeči predlogi ali prislovi z drugim padežem : blizu (blizu gozda), mimo (mimo grada pelje cesta), oboli (okoli verta hodi), okrog (okrog Božje hiše), poleg (poleg vasi so travniki), prek (prek hriba iti), raz ven, razen, razun, (razen Boga ni gospoda), takraj (takraj jezera), onstran, onkraj (onstran potoka), tik (tik pota), zraven (zraven hiše stoji mlin). Tretji padež. §. 60. Tretji padež stoji v stavku : 1. Pri samostavnikih kakor prilastek na¬ mesto drugega padeža; n. pr. Naš sosed je do¬ brotljiv, on je pravi oče reveže m. Dobra dela podčloveku najzvestejši prijatelj. Pridna gospo¬ dinja hiši tri ogle podpira. Popotnik je prišel divjakom v roke. Kdo je vrednik časniku. „Z o r i“ V Dobre ceste so velika dobrota vsaki občini. Noč je človeku neprijazna. 2. Z glagolom b i t i, kadar namesto glagola imeti pripisuje osebi ali reči kako lastnino: n. pr. Laži je plitko dno. Vsakemu človeku je dolž¬ nost, da stori kar more dobrega. Našemu očetu je ime Urban. Mojemu sinu je dvajset let. 3. Z nekterimi glagoli, in takrat je dopol¬ nilo; n. pr. Poslušni ali ubogljivi rad stori, kar se mu zapove. Mraz škoduje rastlinicam. Bogu posojuje, kdor ubožcem deli. Bogu se nikamor ne moremo skriti. Dobro delo .je, b o 1 n i k u streči. 'Oče svetuje sinu. Pijancu se ogni s senenim vozom. Pametnemu človeku se tudi živina smili . 49 Naloga. Izpišite iz prejšnjih primerov glagole, ki se družijo s tretjim padežem, in pomnite še te le: braniti se (komu), umakniti — umikati se, koristiti, goditi, smejati se, prilizovati se, uklanjati se, priporočati se, izročiti, podvreči se, klubovati, nagajati, zabavljati (komu) itd. 4. Tretji padež biva v stavku s pridevniki: koristen, škodljiv, tečen, znan, tuj, podoben, enak, primeren, priležen, priličen, ljub, drag, udan, pod¬ ložen, pokoren, zvest, sovražen, postrežljiv; n. pr. Ne bodi nobenemu človeku zavidljiv in nevoš- ljiv. Kolikor boljši je kdo, toliko ljubši je ljudem. Zrak je ljudem in živalim potreben, da dihajo. Nektere živali so nam koristne. Pare iz mlak in luž so zdravju škodljive. Zobnikovo seme je po¬ dobno maku. Sitemu trebuhu še dober kruh ni všeč. Huda strast nas dela živini enake. 5. Tretji padež rabimo s predlogi k (h), proti, naproti, vkljub ali navzlic; n. pr. k —- Pioža se k solncu obrača. K molitvi opominja zvon. K novemu letu gre. Marsiktera bukev k svojemu koncu toporisče da. ■ proti = Slovenci so proti zahodu mejačiLahom. Proti vodi je težko plavati. Zlato in srebro ni nič proti zvestemu prijatelju. Deček bratu naproti teče. vkljub — vkljub (navzlic) vsem svarilom se neporednež derži stare navade. Slovenska Slovuica za najv. razr. lj. sole. 4 50 četerti padež. §. 61. Četerti paclež stoji v stavku: 1. S prehajavnimi glagoli (Gl. §. 110), kterim je dopolnilo; n. pr. Bog ljubi pravico in sovraži hudobno djanje. Vsak berač svojo malho hvali. Dobri otroci spoštujejo svoje starše. Kmet obde¬ luje polje. Poterpljenje železne duri prebije. Mačka zalezuje miši, podgane in male ptiče. Zajec objeda mlada drevesca. Naloga. Napišite, ktere dele ima na svojem telesu ptica, ktere riba; imenujte razne verste tal, ktere obdeluje zemljedelec; poslopja, ktera zida zidar; orodje, ktero dela kovač itd. 2. Četerti padež naznanja tudi dobo in prostor, doklej terpi in sega djavnost podmeta; n. pr. Kar se m 1 a d e dni zamudi, ne popravi se vse žive dni. Dan hoda je še do mesta. Tri streljaj e imamo do vasi. Kadar je suša, morajo ljudje v nekterih krajih tri, štiri ure po vodo hoditi. Je¬ zero Verbsko ali Celovško je dve milji široko. 3. Četerti padež stoji s (predlogi: č e z (črez), raz, skozi, zoper ali s o p e r ; n. pr. čez = Pes je skočil čez plot. Voda mi je bila čez kolena. Bog je rekel: Naredimo človeka, naj gospoduje čez ribe v morju, čez ptice pod nebom in čez zverine in vso zemljo. 51 raz = Voznik je- skočil raz voz. Krovec je raz streho padel. skozi = Strela je preclerla skozi strop v sta- nico. Cesta derži s k o z i g o z d. Skozi perste gledati, skozi mesto jezditi. Skozi dvorišče se pride na vert. zoper = Sin se vzdiguje zoper očeta, bratje pričajo zoper brate. Pazite. Napačno bi se reklo: skozi hlapca sem pismo prejel. Reči moraš: po hlapcu sem pismo prejel. Peti padež. §. 62. Peti in šesti padež nista v slovenskem jeziku nikoli sama ob sebi, temuč so besede v teh dveh padežih vselej združene s kakim predlogom. §. 63. Peti padež zahteva predlog: pri; n. pr. V gozdi stoji drevo pri drevesu. Kdor je hiter pri j e 1 u, ta je hiter tudi p r i del u. Bolnik je pri zdravi pameti storil oporoko. Pri suhe m panju je lahko ogenj netiti. Pri kraju rek in potokov se derže male ribe. Pametni se pri o g n j u ogreje, nespametni pa opeče. Predlogi z dvema padežema. §. 64. Predlog s ali z (Glej opombo k §. 45) je dvojnega pomena; pomeni namreč loče nje ali pa druženje. V pervem pomenu ima za seboj drugi padež, v drugem pomenu pa šesti padež, n. pr. Naš sosed je s konja padel, in se je tako pobil, da se ni megel z mesta ganiti. Prekladamo z 4* 52 rame na ramo, s kola na kol. Oče gre s polja domu. — Z rokami delamo. (S čim? Merim orodjem?) Marsikdo je začel s praznimi rokami gospoda¬ riti, pa si je s pridnostjo in poštenostjo opo¬ mogel. — Sosed se meni z očetom. Sveti Ciril je prišel s svojim bratom Metodijem iz Bolgarije med zahodne Slovane. Pazite dobro na razloček med predlogom S ali Z per- vega pomena (s česa doli, s česa proč) in predlogom iz (iz česa ven), ki zahtevata oba drugi padež, in se po nekih krajih v navadnem govorjenju tudi zelo enako izgovarjata; n. pr. Ptiček skače z veje na vejo. Iz veje poganjajo mladike. Čebela leta s cvetice na cvetico in serka med iz vsake cvetice. Pobriši prah s skrinje, in daj mi pertič iz nje. Iz tega meha ne bo moke. Muha je zletela z meha na mizo. §. 65. Predlogi: na, po, v, o ali ob, zahte¬ vajo na vprašanje kam? četerti in na vprašanje, kje? peti padež; n. pr. na = Ptič je zletel na drevo. Vsak mlinar na svoj mlin vodo obrača. Na en mah hrast ne pade. Že imamo derva na zimo. — Ptič prepeva na drevesu. Na preksolnčju se terta dobro obnaša. po — Pojdi mi po v e r č vode. Poslali so po zdravnika. — Po snegu se vozimo na saneh, po vodi na ladjah. Ptiča poznamo po glasu in po perju. Po storjenem delu je sladko počivati. Berači po hišah prosijo. Sneg po gorah dolgo leži. Po delu pla¬ čilo. Vsaka krava po svojem teletu veka. v = Zaupaj v Boga v svoji žalosti. David je udaril Golijata v čelo. Kadar bomo v grobu, spremeni nam se telo v prah in pepel. Bodi v svoji besedi resničen, v d j a n j u pravičen! Ilad hodi v cerkev in v š o 1 o; v cerkvi in šoli se spo¬ dobno vedi. o, ob = Bodi si z loncem ob kamen ali s kame- nom ob lonec, težko je loncu. Kača se je ob palico ovila. Nič ne pomaga z glavo ob zid butati. — Strah je po sredi votel, ob krajih ga nič ni. Lovec ob potoku hodi. Palica ob zidu sloni. O B o ž i č u je noč dolga. Danes smo brali o Egiptovskem Jožefu. §. 66. Predlogi: med, nad, pod, pred imajo za seboj na vprašanje kam? č e t e r t i, a na vpra¬ šanje, kje? šesti padež, n. pr. med — Če golob med orle /jijde, gotovo smert najde. Pojdem med ljudi po svetu. — Nektere reke teko med skalo vi' timi breg i. M e d m a n o in tabo ne bodi prepira. Med dobrimi sosedi je dobro živeti. Ljubite se med seboj. Med hi¬ šama se prostira njiva. nad — Oblaki se vzdigujejo nad mesto. Vzdig¬ nil se je narod nad narod, kraljestvo nad kraljestvo. Zalučal sem kamen nad drevo. — Nad vsako našo 54 - stopinjo čuje Gospod. Človek ima od Boga oblast n a d v s e m i rečmi, ktere so na zemlji. Milost Božja ostane n a d njimi, ki se Boga boje. Ne huduj se nad b r a t o m. pod — Prišel sem z dežja pod k a p. Jakob si je položil kamen pod glavo ter je zaspal. Potapljavci se spuščajo pod vodo. Slo¬ venci so radi tujce pod streho jemali. — Lastovice si delajo gnjezda pod streho. Nič ni popolnega pod s o 1 n c e m. Tujec pod drevesom leži. Pod cesarjem. Leopoldom so udarili Turki na Du¬ naj (Beč). pred Mojzes je stopil pred kralja. Sovražnik je prisilil p r e d mest o. Vsaka koklja p r e d svoje piske berska. — Vsak pometaj pred svoji m prago m. Be¬ žite pred grehom kakor pred stru¬ peno kačo. Pred s mer tj o ne obvarje koža gladka. Pridna gospodinja je že pred d n e m po koncu. Predlog s tremi padeži. §. 67. Predlog: za ima za seboj v različnem pomenu drugi, č e t e r t i in šesti padež, n. pr. Oče je prišel z a dne (kdaj ?) domu. Kdor za mladih let (— v mladih letih) ne skerbi, v -starosti pomanjkanje terpi. Tako je bilo za c e- 55 s ar j a Jožefa. — Ob lakoti se za hleb kruha lahko njiva kupi. Star človek ni za hojo. Vino je za priletne ljudi, kar je mleko za otroke. Pij in jej za potrebo. Gospod je poterclil Davida za kralja nad Izraelom. Skril se je z a p 1 o t (kam) ? Za plotom (kje?) skrit stoji. Za mestom so vertovi in nogradi. O dragini umirajo ljudje za lakoto. Pismo za pismom mi pošiljajo. Hodi za njim, kakor tele za kravo. Oeterti oddelek. Pridevniki. §. 68. Pridevnik je v stavku ali kakor po¬ vedek ali pa stoji pri samostavniku kakor prilastek ali pridevek ter se vjema z njim v spolu, številu in padežu; n. pr. Zvest prijatelj je rede k. Dobri biseri so okrogli, beli in svetli. Da se dobrim ljudem prikupimo, ne potrebujemo lepega oblačila, temuč lepe duše. Voda studenč¬ nica je ter d a. Oko gospodarjevo konja pase. Cirkniško jezero sluje že od nekdaj kakor pravo čudo tega sveta. Naloya. Pridajte k tem le pridevnikom priležne samo- stavnike, in napravite stavke; priden, skerben, delaven, lačen, sladkosned, žejen, požrešen, hiter, uren, pisan. §. 69. Pridevniki naznanjajo, kakšne so reči, ali pa čegave so (Glej §. 21, 3.). Poslednje imenujemo s v o j i v n e pridevnike. §. 70. V slovenskem jeziku so nekteri pri¬ devniki koreninske besede (Glej §. 10); n. pr. bel, blag, dolg, lep, suh, gerd, terd itd. 57 §. 71. Največ pridevnikov pa se izpeljuje od drugih Ijeaed, kterim se pritikajo različne končnice. Tako zlasti svojivni pridevniki. S voj iv ni pridevniki pomenijo, daje nekaj lastnina ali svojina kakega živega bitja, ter se izpeljujejo od imen živih stvari, t. j. oseb ali tudi živali. 1. Če gre za svojino ene določne osebe ali živali, izpeljuje se svojivni pridevnik: od moških imen s pripono OV, ova, OVO (za ozkim soglasnikom ev, eva, evo); od ženskih imen pa s pripono in, ilia, iilo; n. pr. sosedov brat, soredova hiša, sosedovo polje; sestrin kolovrat, sestrina preja, sestrino predivo. Naloga. Naredite take svojivne pridevnike od teh samo- stavnikov: oče, sin, kmet, mesar, Janez, Mica, Neža, žena, breza (kravje ime). Ravno tako se od imen nekterih dreves , germov in rastlin, če so tudi ženskega spola, —- delajo pridevniki s končnico OV, 0V3, OVO, kateri vendar niso svojivni; n. pr. ajdov kruli, bobova slama, češnjevo listje itd. Naloga. Napravite pridevnike od teh sainostavnikov: bukva, leska, hrast, lipa, smreka, mak, česmin, javor, dren. 2. Kadar pa imamo v mislih svojino več ljudi ali živih stvari te ali one verste, delamo svojivne pridevnike s končnico ski, ska, sko (tudi ovski), pritikaje jo imenom ljudi, stanov, narodov, pa tudi zemljepisnim imenom itd.; n. pr. cesarska beseda, človeško serce, moško obnašanje, žensko solze, slo¬ venska slovnica, konjsko kopito, oslovska glava, Ljubljanske šole, Savski most. Opomba. Za nebniki g, Ii, k, za sičniki in šumniki in pa za zobnikom t spreminja sc končnica ski v Ški; n. pr. Nemec — nemški, Hervat—hervaški, nebesa — nebeški itd. Naloga. Napravite iz sledečih samostavnikov pridevnike na ski, in porabite jih v stavkih: mesar, berač, pastir, Lah, Oger, Kras, kralj, brat, deklica ; n. pr. Mesarski pes se imenuje 58 tudi samsov itd. Napravite enake pridevnike iz samostavnikov; morje, polje, planina, spomlad, jesen, zima, nedelja. 3. Še drugi svojivni pridevniki imajo končnico ,ji, ja, je, ki se pripenja občnim, zlasti živalskim imenom, n. pr. gad — gadja, zalega, govedo — goveje meso, koza — kozje mleko, riba — ribje oko itd. Naloga. Naredite iz sledečih samostavnikov pridevnike s pripono ji, ali pa tudi OV, in pristavite k njim samostavna imena od takih reči, ki so svojina teh živali, ali ktere od njih dobivamo, namreč: krava, kura, ovca, gos, pes, volk, medved, miš; — kert, slon, bik, jazbec. Opomba, če se hoče dopovedati, čegava je ktera reč, ne sme se to naznaniti z golim 2. padežem dotičnega samostav- nika, temuč s svojivnim pridevnikom od njega izpeljanim. Ne¬ pravilno je torej: Srečal sem hlapce soseda, namesto: sose¬ dove hlapce. Berem pesmi Prešerna, namesto : Prešernove pesmi. Slišim glas matere, namesto materin glas. Ako pa ima samostavnik (kakor se je že reklo v §. 59) pred sabo kako določilno besedo, takrat je prav, djati ga v drugi padež ; n. pr. Srečal sem hlapce n aš ega soseda. Berem pesmi slavnega Prešerna. Slišim glas preljube matere. Naloga. Namesto somastavnikov, ki stoje tu v oklcpkih, napišite svojivne pridevnike in postavite jih v priležni padež ; Ljubezen (matere) je sreča (otroka). S smertjo (zveličarja) so odkupljeni vsi ljudje. Zemlja in vse, kar je na nji, vse je delo (gospoda). Ali si že bral kemijo (Vertovca)? Otroci (brata) so pridni, dečka (sestre) pa sta nemarna. §. 72. Za izpeljevanje pridevnikov, ki dajejo na znanje, kakšne so reči, služijo različne končnice, kakor n. pr. a st (gerbast, lisast), at (glavat, gorat, skalnat), a v (cunjav, kra¬ stav, kujav), iv (červiv, ušiv, nagajiv, poterpežljiv, minljiv), it, iten, ovit (kamenit, imenitem, grozovit). Posebnoga spomina ste vredni: 1. končnica eil (bodi z gibljivim, bodi naglašenim e), s ktero se mnogi pridevniki izpeljujejo od samostavnikov. Taki pomenijo, od česa, iz ktere snovi ali tvarine ali pa kakšna je ktera reč; n. pr. sreča -— srečen (-čna, -čno), železo-železen, (-zna, -zno), žito — žiten (-tna -tno), rež—režeil, smeh-smešen (-šlia, ‘šne), praznik — prazničen (-čna, -čilo), apno—apneli, lan — -lanen, kost— koščen, dolg — dolžan ali dolžen (-žila, -zno) itd. Naloga. Napravite pridevnike s končnico en od sledečih samostavnikov: jeklo, med, led, les, ogenj, platno, proso., sukno; hlad, večer, greh, strah, studenec. 2. Končnica liji (nja, nje), s ktero se izpeljujejo pridev¬ niki od prislovov in predlogov, n. pr. danas — današnji, nek¬ daj— nekdanji, notri — notranji, pred—prednji, vsakda — vsakdanji, sredi—srednji itd. Naloga. Naredite pridevnike na liji iz teh le besed in pristavite vsakemu kak primeren samostavnik: doli, gori, jutro,, jutri, sinoč, letos, zdaj, zad, poprej, včeraj; n. pr.: dolenja vas, gornja hiša itd. §. 73. Slovenščina ima tudi nektere iz dveh besed se¬ stavljene pridevnike; n. p. gola glava = gologlav brez zob = brezzob, — a, — o tri noge — trinožen brez glave = brezglaven široka usta — širokoust černo oko = černook dobra volja — dobrovoljen kratki vid — kratkoviden. Naloga. Naredite sestavljene pridevnike iz sledečih? besed: rudeče lice, dolg čas, kratek čas, terd vrat, velika noč, tri leta, rad vedeti, brez duše, ne umen, brez skerbi,. gola roka, dolgi lasje. §. 74. Pridevnik se sklada s svojim r samostav- nikom v spolu, številu in padežu. Pri pridevnikih razločujemo torej tudi trojni spol, trojno število in šestero padežev. 60 Pridevniki imajo za vsak spol svojo posebno končnico. Za moški spol se končujejo ali na soglasnik ali pa na i, za ženski vsegdar na a in za srednji spol na o ali (za ozkimi soglasniki) na e; n. pr. zelen list, tisti zeleni list; divji kostanj, zelena trava, zeleno, polje, volčje jabelko. §. 75. Pridevniki, kteri stoje pri samostavnikih ter jim pripisujejo kake lastnosti, so določni ali nedoločni pridevniki. Določne pridevnike rabimo, kadar gre za določno, znano osebo ali stvar, o kteri je že govorjenje bilo. Nedoločni pridev¬ nik pa stoji, kadar govorimo o kaki neznani, nedoločni osebi ali reči; n. pr. Priden hlapec je veliko vreden. Pridni hlapec našega soseda je veliko vreden. Danes je bil pri nas (en) star mož, kterega še nisem nikdar vidil. Stari mož, ki je bil danes pri nas, je star znanec mojega očeta. Po obliki se določni pridevnik od nedoločnega razločuje samo v edinem številu pri moškem spolu in to v pervem (in pri imenih neživih stvari tudi četertem) padežu, v kterem določni pridevnik vselej na i izhaja. Drugod pa se ločijo samo s tem, da se samoglasniku naglas spreminja iz kratkega v dolgi, iz mehkega v ostri, ali pa da preskoči nazaj na drug samoglasnik; n. pr. Bola n človek težko zdravega dohaja. Jaz imam dva brata, eden je zdrav, drugi je bo¬ lan. Bolni se imenuje Matiček, (ta) zdravi pa France. Našel sem dva traka: eden je rumen, drugi pa zelen. Kte¬ rega bi ti raje imel, rumenega ali zelenega ? Meni bi bil všeč rumeni in ne zeleni. Vidim dve gori, ena je visoka, druga pa bolj nizka. Na visdki se sneg beli. Včasi stoji določni pridevnik moškega spola sam kakor podmet v stavku, ker je samostavnik, zlasti: človek, izpuščen; n. pr. Pošteni se poštenemu druži, grešni grešnemu služi. Pogostoma pa se napravi iz pridevnika samostavnik, n. pr. poštenjak, grešnik, hudobnež, bolnik itd. 61 §. 76. Kadar pridevnik stoji v stavku kakor povedek, je vsegdar nedoločen po obliki in izgo¬ voru; n. pr. jaz sem velik in močan, ti si majhen in šibak. Naša 'hiša je velika in visoka. Pomladi je listje zeleno, jeseni pa je rumeno. Pomnite. Svojivni pridevniki na OV in ev in na ill, po tem na ji, kakor tudi pridevniki na liji, in stopnjevani pridev¬ niki (§. 79) tega razločka nimajo, naj stoje pri samostavniku ali kakor povedek; n. pr. Sosedov hlapec mi je prinesel pismo (ne: sosedovi hlapec). Ta hlapec je sosedov. Materin svet imam vedno pred očmi (ne: materini svet—). Ta svet je materin. Ta meh je lisičji itd. Pes je večji od mačka. Kako se pridevniki sklanjajo. §. 77. Pridevniki se sklanjajo vsi po tem obraz¬ cu ali vzoru: edinega števila velja za določni pridevnik. (Glej §. 75.) 2. Ker se pridevnik vjema s svojim samostavnikom za¬ stran padeža, za to je tudi v četertem padežu edinega števila pri moškem spolu razloček med živimi bitji in neživimi stvarmi, četerti padež je namreč pri onih enak drugemu, pri teh pa enak pervemu padežu; n. pr. Kamen je težek. Vzdignil sem težek kamen. Lep (lepi) konj se pase po travniku. Lepega konja ste kupili. 3. Tisti pridevniki, kterih zadnji soglasnik je ozek (č, j, lj, nj, š, šč, ž), imajo pri srednjem spolu v 1. in 4. padežu edinega števila e namesti o; n. pr. rudeče lice, vroče čelo, srednje leto itd. 4. Gibljivi e v kočnicak en in ek lahko se pri neka¬ terih pridevnikih premeni v naglašeni a, pri določnih pri¬ devnikih moškega spola, v srednjem in ženskem spolu in pri sklanjanju sploh pa se vsegdar izpušča ; n. pr. Sladek jarem, sladak jarem — sladki jarem, sladko jederce; gorek ali gorak plašč •— gorka suknja, z gorkim plaščem, terden zid, terdna stena. 5. Rad, rada, rado, nerad, nerada, nerado rabimo samo v pervem padežu edinega, dvojnega in množnega števila. 6. Lastna imena ali priimki na -ski sklanjajo se tudi kakor pridevniki, n. pr. pesmi Koseskega, Ledinskega. Naloga. 1. Primerjajte sklanjo za moški in srednji spol, in zapišite padeže, ki so enaki pri oboji; primerjajte po tem sklanjo ženskega pridevnika s sklanjo ženskega samostavnika na a, in zapišite, v kterih padežih se vjemate, v kterik ločite. Pomislite, more li kak določen pridevnik, če je tudi koreninska beseda, kdaj biti enozložen. — Pazite dobro na razloček med 5. in 6. padežem edinega števila pri moškem in srednjem spolu. Naloga. 2. Sklanjajte te le besede v stavkih: Vesel kmet, košat javor, pridna čebela, rodovitno polje. Kako se pridevniki stopnjujejo. §. 78. Ako eno reč drugi primerjamo, lahko najdemo, da ena reč ima ktero lastnost v večji meri na sebi kakor druga, ali pa tudi, da ena reč v neka¬ teri lastnosti presega vse druge, n. pr. Čevelj je dolg, laket ali vatel je daljši od čevlja, seženj je n a j d a 1 j ši izmed njih. §. 71). Večjo ali manjšo mero ktere lastnosti na rečeh naznanjamo s stopnjevanjem pridevnikov. Razločujemo pa tri stopnje pri pridevnikih. 1. Perva stopnja kaže lastnost kake reči brez vsega primerjanja ter se izrekuje s prostim, 64 nespremenjenim pridevnikom, n. pr. Koža ima lep duh. Voda je zdrava pijača. Zlato je drag o. 2. Druga stop n j a naznanja, da ima ena reč ktere lastnosti več na sebi, kakor druga, s ktero je primerjamo. Narejamo to stopnjo s tem, da deblu (t. j. pridevniku brez sklanjavnih končnic) pripnemo: ši, iši, ejši, ali pa tudi: ji, iji, e j i; n. pr. Roža ima lepši duh kakor klinček. Voda je zdravejša pijača kakor (nego) vino. Zlato je dražje od srebra. Opombe: 1. Tisti pridevniki, kterili deblo se končuje z dvema so¬ glasnikoma, privzemajo v drugi stopnji vselej dvozložno pri¬ pono: eji, iji, ejši, iši; n. pr. mogočn-i—mogočnejši, pravičn-i —pravičn i š i, modr-i—modrej š i. Naloga. Napišite te le pridevnike v drugi stopnji: terdovraten, hiter, bister, terden, močen, čverst. 2. Enozložni pridevniki s končnikom d spreminjajo ta soglasnik, če je sam, v j, če pa stoji še drug soglasnik pred njim, izpahujejo ga popolnoma; n. pr. mlad—mlajši, hud— hujši, rad—rajši; gerd — gerji, terd — ter j i ali terši. 3. Goltniki ali nebniki se pretapljajo v šumnike; n. pr. blag—blažji (blaži), drag-dražji (draži), jak—jači, gluk-gluši (gluhejši). 4. Mnogi dvožložni s končnicami : ak, ek, ok, lahko snamejo to končnico ali se pa stopnjujejo po splošnem pravilu; n. pr. gladek — glajši, glaji ali gladkejši mehak — meči, mečji „ mehkejši širok — širši, širji „ širokejši kratek —- krajši (kračji) „ kratkejši redek — reji „ redkejši. Naloga. Napišite, kako se lahko stopnjujejo: tenak, lahek, visok, težak, globok, grenak, sladak. 65 Naloga 2. Primerjajte te ie reči eno drugi, ter izre- cite ■/. drugo stopnjo pridevnika med oklepki stoječega, ktera ima tiste lastnosti več na sebi: Zrak in voda (lahek). Drevo Jn germ (nizek). Nit in struna (terden). Reka in potok (glo¬ bok). R 0 (i in dan poleti (kratek). Zvonik in cerkev (visok). Cesta in kolovoz na polju (širok). Topol in lipa (tenak). Če¬ bela in trot (delavenj. Svinec in jeklo (mehak). Jeklo in že¬ lezo (terd). Cuker in med (sladak). Ovca in ioza (koristen). Sneg in kreda (bel). 3. Tretja stop n j a j e, kadar se o kteri osebi ali reči pravi, da iina neke lastnosti v primeri z drugimi osebami ali rečmi največ na sebi. Nareja se pa iz druge stopnje s prednico naj (nar); n. pr. Roža ima naj lepši duh izmed vseh cvetic. Voda je najzdravejša pijača. Zlato je izmed vseh kovin najdražje. Opomba. Druga in tretja stopnja se nareja tudi z besedo: bolj, najbolj, n. pr. bolj vroč, bolj cvetoč, najbolj rudeč. Naloga. Izrecite s tretjo stopnjo lastnosti, s kterimi se odlikujejo reči imenovane v teh le stavkih: Železo je ko¬ ristna kovina. Ovca in krava ste koristni domači živali. Poletje je gorak letni čas. Demant je terd kamen. Kruh je potreben živež za ljudi. Planine ali Alpe so visoke gore v Evropi. Petje slavčevo je prijetno. Na severu so mer zli kraji, na jugu topli. Lo.jevec je mehka rudnina. Bog je svet in moder. Opomba. Kadar hočemo naznaniti, da ktera oseba ali reč ima brez ozira na druge kako lastnost v prav visoki meri, rabimo : 1) Prednice: p r e-, spre-, v s e-, n. pr. pre¬ velik, prebogat, spreljub, vsemogočen itd. (Pomni vendar, da prednica p r e pomeni časih tudi: preveč; n. pr. danes je nremerzlo za letno suknjo.) 2) Besede: zelo, prav, sila, silno, jako, hudo, neznano itd. n. pr. zelo močan, neizrečeno lep. Slovenska Slovnica za n a) v, razr. lj. Jole, n 3) Devamo pridevnik po dvakrat zapored; n. pr. visok visok hrib. §. 80. Svojivni pridevniki in neki drugi, pri kterih se po njih pomenu večja ali manjša mera misliti ne more, ne dado se stopnjevati, ter se rabijo samo v pervi stopnji; n. pr. slep, mertev, zlat, lesen, desni, levi, današnji, poletni, zimski itd. §. 81. Nekteri pridevniki se ne stopnjujejo po splošnih pravilih. Tako nepravilno stopnjevanje imajo: dober — bolji, boljši — najbolji, najboljši dolg — dalji, daljši - najdalji, najdaljši velik — večji — največji majhen, mali — manji,. manjši — najmanji, najmanjši. §. 82. Stopnjevani pridevnik ali lahko stoji — kakor sploh pridevniki — pri samostavniku (n. pr. lepša hiša, najlepša hiša) ali pa je povedek. Kadar je druga pridevnikova stopnja v stavku pove¬ dek, stoji ime tiste izmed primerjanih reči, ki ima ktere lust- kosti manj ra sebi, v pervem padežu za vezniki : kakor, kot, ko, (bolje) nego, neg, ali pa v drugem padežu za predlogom o d ; n. pr. Hujša je žeja ko glad. Bolje je poštenje nego sramotno življenje. Zvonik je višji od cerkve. Baker je dražji o d železa. §. 83. Pridevniki druge in tretje stopnje se sklanjajo v vsem tako, kakor pridevniki perve stopnje; n. pr. sladki, slajši, najslajši sad; slajša, najslajša jagoda; slajše, najslajše jederce; — dve slajši jagodi, tri najslajša jederca itd. Opomba. V navadnem govoru pa imajo po največ krajih stopnjevani pridevniki svojo lastno sklanjo, n. pr. slajši, naj¬ slajši jagoda, najslajši jederce, najslajši jagode itd. Pazite torej, da se privadite pisave, kakoršna je v bukvah navadna. - -,v Peti oddelek. Pridevni zaimki. a. Svojimi zaimki. §• S svojivnimi zaimki naznanjamo, čegava je kaka reč. Ti le so: onegov, -a, -o svoj, svoja, svoje. Naloga. Izpišite iz sledečih stavkov svojivue zaimke in pristavite pri vsakem, ktere osebe, ^kterega spola in jštevila in v kterem padežu je: Moj stric, brat mojega očeta, je mo¬ jemu staršemu brata zelo dober. Angel Božji, moj varih, bodi moj oskerbnik ves čas mojega življenja! Naj tvoja levica ne vč, kar stori tvoja desnica. Pusti vsakemu, kar je njegovo. Bog vč naše misli in naša dela. Poslušajta svojo mater; vajina mati je pametna žena in njen svet je dober. Kranjsko in Pri¬ morje ste sosedni deželi; njeni prebivavci so Slovenci. Naše moj, moja, moje tvoj, tvoja, tvoje njegov, njegova, njegovo j njihov, -a, -o nju n - n - r ' < najin-a-o naš, naša, naše vajin-a-o vaš, vaša, vaše njen, njena, njeno djanje in ravnanje bodi vsegdar pl ei nenito. Dobri otroci so veselje staršev, napačni otroci pa sc, njihova žalost. §. 85. Zaimke svoj, svčja, svoje rabimo v vseh treh osebah, kadar je tista oseba, ki ji kaj v iast pripisujemo, podmet v stavku. Kadar pa ni pod- met, stoje zaimki moj, tvoj, njegov itd. n. pr. Jaz imam svoje bukve in pišem s svojim pere¬ som , ti pa imaš moje bukve in pišeš z mojim peresom. Ne jemlji moje knjige, temue vzemi si svojo. Janez je izgubil svojo knjigo, za to bere iz tvoje. J az imam njegov nož. Mi imamo svoje šolske reci v redu. Pazite na svoje reči in na naše. Brez učiteljevega dovoljenja ne sme noben učenec zapustiti svojega mesta. Boga spoznamo iz njegovih dal. §. 86. Svojivni zaimki se ravnajo po svojem samostavniku v spolu, številu in padežu prav tako kakor pravi pridevniki. Sklanjajo se svojivni zaimki kakor nedoločni pridevniki. Naloga. Speljite v celih stavkih vse padeže teh le sa- mostavnikov v svojivnim zaimkom: Naš vert, vaša hiša, va¬ jino polje. §. 87. Svojivne zaimke: njegov, njen, najin, vajin, njun, njihov, pogostoma nadomestnje drugi padež osebnih zaimkov; njega, nje, naju, vaju, n j u, njih; n. pr. Njega oče je bil bogat. Nje hiša je blizu naše. Naši vertovi so za njih hišo. Če bosta tako gospodarila, vaju otroci ne bodo nič ; meli. Včasih se svojivni zaimek lahko zameni tudi s tretjim padežem osebnega zaimka; n. p. Bodi mi vodnik in Bvetova- vec. Stric nama je drugi oče. Kakor pena nam zginjajo leta. Zvezde so m u sestrice, mesec, m u je brat. Skerbno obdeluj s i polje. Naloga. Prepišite zgornje stavke in nadomestite osebne zaimke s svojivnimi: Bodi moj vodnik itd. h. Kazavni zaimki. §. 88. Kazavni zaimki kažejo določno na po¬ samezne osebe ali reči izmed drugih; n. pr. T a javor je visok. T a lipa je košata. T o polje je rodo¬ vitno. Ta-le mladenič pridno dela, oni se dela ogiblje. Ivakoršno delo, tako plačilo. Kazavni zaimki so: ta, ta, to (ta-le, to-le, le-ta, le-to); oni, ona, ono (uni, una, uno); oni- le; tisti, tista, tisto; taisti, taista, taisto; — tak. taka, tako, t a k o v, tako v a, t a k o v o, takse n, t a k š n a, t a k š n o. §. 89. T a, ta, to kaže na osebe in reči, ktere so glede mesta ali časa bližje, oni, ona, ono, (ali: uni, una. uno) pa pokazuje na osebe in reči, ki so dalje preč; n. pr. To drevo je višje kakor ono. Ta knjižica je tega le dečka, uno pero je one deklice. Srečnejši je ta, kteri daje, kakor oni, kteri jemlje. §. 90. Kazavni zaimki se sklanjajo sploh kakor pridevniki; samo ta, ta, to ima nekoliko različno sklanja, namreč tako: 70 Ednina. 71 ene verste ali enega načina; n. pr. Ta je tist most, po kterem smo prišli. To je tisti mladenič, kterega ti sem priporočal. Varuj se tistih maček, ki spredaj ližejo, zadaj pa praskajo. Drobnica (necepljena hruška) ima grenak sad; tako sadje se ne more zaužiti. Kakoršno je drevo, takšen je sad. Volk je tak, kakor velik ovčarski pes. S. 92. Med kazavnimi zaimki ta, tisti, oni in samo- stavnikom ne more stati kakor le določni pridevnik; n. pr. Pes je tista domača žival, ki gre za človekom po vsem svetu. Ta zvesti tovariš spremlja človeka v najmerzlejše in najgorkejše kraje. Ta veseli mladenič prepeva. Tisti nesrečni človek zdihuje. Ali vidiš oni veliki grad ? Podaj mi tisto zeleno pero. Kazavni zaimek ta, tist, zamenjuje se dostikrat z oseb¬ nimi zaimki tretje osebe, n. pr. Kdor ljubi svoj narod, njem u so dragi tudi matere mile glasovi. Ne bojte se njih, kteri telo umore, duše pa ne. Kdor maže, njemu kaže. Naloga. Prepišite prejšnje tri stavke in denite namesto osebnih kazavne zaimke. §. 93. Zaimek sam, sama, samo stoji tako pri samostavnikih, kakor tudi pri osebnih zaimkih ter podkrepljuje izreko, da djanje res izhaja od podmeta ali da se uanj povrača in ne na koga drugega; n. pr. Jaz sam sem te poklical. Mi sami smo krivi svoje nesreče. Star človek je sam sebi na poti. e. Oziravni zaimki. §. 94. Oziravni zaimki vežejo vselej dva stavka ter se odnašajo (ozirajo) pri tem na samostavnik 72 ali zaimek, ki je izrečen v drugem stavku; n. pr. Oče naš, kteri si v nebesih. Hvali Boga, ki je vse dal. Najbolje vem jaz, kteri sem terpel in Ti, o Bog, kteri vse veš in vidiš. Kar kdo čaka, to tudi dočaka. K d o r je marljiv, dobro mu je. Zrak, v k t e r e m dihamo; solnee, k t e r o te greje; voda, ki jo piješ, — to vse so darovi Božji. Drevo, k t e r o ne rodi sadu, bode posekano. Kar te ne peče, (tega) ne gasi. §. 95. Oziravni zaimki so: kateri ali kteri, ki, kdor, kar. Kteri, k t e r a, k t e r o se sklanja kakor določni pridevniki. Ki (namesto: kaj), za vse tri spole, je nepregiben, pri¬ vzema pa v vseli drugih padežih — samo ne v pervem . okrajšani osebni zaimek, n. pr. Mož, k ter ega sem vidil, ali pa: mož, k i sem ga vidil. Dete, k t e r e m u smo dali, ali pa: d e t e, ki smo mu dali. Ljudje, pri k t e r i h resnica ne velja, ali pa: ljudje, ki resnica pr i njih ne velja. Kdor, ki se rabi za osebe obojega spola,- in k a r, ki se ozira na reči, nimata dvojnega in množnega števila - ter se sklanjata po tem le vzoru: 1. kdor 2. kogar, čegar 3. komur 4. kogar 5. pri komer (komur) 6. s komer (kmnur) kar česar čemur kar pri čemer (čemur) s čimer (čimur). Nedoločni zaimek nihče ali ni k do se sklanja kakor kdor, nič kakor kar, ali pa ostaja nepregiben; u. pr. Derži se pravice in ne boj se nikogar. N i k o m n r ne delaj krivice. Ne šali se z nikomer. Gluhi nič ne sliši, slepi d i č ne vidi. Kaj visi na onem plotu? Jaz ne vidim n i- česar. d. Vprašavni zaimki. §. 96. Vprašavni zaimki so tisti, s kterimi po kaki osebi ali reči, ali pa po nje lastnosti ali mno¬ žini povprašujemo; in šoti le: kdo? kaj? kteri? kak ali kakšen ? kako v ? č ego v ali č e g a v ? (č i j V), koliko? n. pr. K te ra gora je pri nas naj višja? Kdo je to storil? Kaj počnemo zdaj? Kakšno obleko nosimo po leti ? C e g a v a je ta suknja ? Koliko platna ste kupili ? Z besedico k d o povprašujemo po osebah, z besedico kaj pa po rečeh. Kdo in kaj se sklanjata kakor kdor in k a r, samo da se v vseh padežih odpahne končni r. v petem in šestem padežu pa er; n. pr. Koga si pozdravil? česa se veseliš? Komu ste pomignili? Cernu se smejete? Pri kom si bil ? S č i m si čas kratiš ? Drugi vprašavni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki. Koliko je nepregiben vprašavni zaimek in ima za seboj drugi padeš? v Sesti oddelek. Številniki. §. 97. Številniki ali na tanko dajejo na znanje število oseb ali reči, o kterih se govori, ali pa le sploh naznanjajo kako množino reci, ter se po tem imenujejo določni ali nedoločni številniki,, n. pr. Človek ima na vsaki roki pet perstov. Drugi mesec v letu se imenuje svečan. Kupili smo troje bukve. Mnogo Čapelj, malo žab. Vsak človek je naš bližnji. Določni številniki. Določni številniki so : glavni, v e r s t i v n i, 1 o č i v n i, m n o ž i v n i, p o n a 1 j a v n i. §. 98. Glavni (ati osnovni) številniki nazna¬ njajo število reči na vprašanje koliko? n. pr. Teden ima sedem dni. Slon ima na prednjih nogah pet parkeljcev, na zadnjih pa samo štiri. Opica leta po dveh in po štirih. Naloyu. Koliko sežnjev ima ena milja, koliko čevljev en sečenj, koliko palcev en čevelj? Koliko mesecev in koliko nedelj ima leto? Na koliko ur se razdeljuje dan? Koliko dni potrebuje zemlja, da se enkrat zasuče okoli solnea? Ali veste,, koliko nog ima vrabec, koliko miš, koliko hrošč, koliko pa¬ jek? Koliko kril ima metulj? Koliko letnih časov imamo in kteri so ? § 99. Številnik eden, ena, eno, ali en, ena, eno sklanja se kakor nedoločen pridevnik. Kadar ta številnik mo¬ škega spola stoji sam za se, glasi se: eden, ena, eno, (jeden, jedna, jedno), pred samostavnikom pa le en; n. pr. Koliko kosov je? Eden. En krivičen krajcar deset pravičnih sne. Številniki dva in oba, trije in štirje sklanjajo se- tako le : 1. dva, dve oba, obe 2. dveh obeh 3. dvema obema 4. dva, dve oba, obe 5. pri dveh pri obeh 6. z dvema z obema Oblike: dva, oba, trije, štirje rabimo za moški, dve, obe, tri, štiri pa za ženski in srednji spol; n. pr Naš sosed je imel več otrok. Dva sina sta v vojski smerr storila, trije sini in tri hčere še žive. Dve dekli ženete dve teleti. — V kterem številu sc sklanja: dva, dve, v kterem: trije, štirje? Od p e t počemši so vsi glavni številniki v pervem in četertem padežu pravi samostavniki ter imajo pri sebi samo- stavnik v drugem padežu; v 2., 3., 5. in 6. padežu pa so pridevniki in se do devet in devetdeset sklanjajo kakor pridevniki; n. pr. Naš stric je oče petih sinov; zapustil bo svoj imetek petim sinovom, mi govorimo o petih sinih našega strica; stric je zadovoljen z vsemi petim i (petemi) sini. S t o in največ tudi tisoč (tavžent) se ne sklanjata : sto konj, se sto možmi, pri sto gradeh. Ako denemo pred glavni številni predlog po, naznanimo, po koliko je oseb ali reči, ali po koliko je prišlo na koga; 7(5 n. pr. V vsaki izbi je bilo po pet otrok. Vsak je dobil po tri jabolka.. §. 100. Verstivni številniki kažejo versto ali red, v kterem gredo reči ena za drugo, in stojč v stavku na vprašanje koliki? kteri po številu? Sklanjajo se vsi prav tako kakor določni pridevniki; n. pr. Sušeč je p e r v i pomladanji mesec in tretji mesec v letu. Č eter ta Božja .zapoved govori: Spoštuj očeta in mater. Kteri učenec sedi drugi v tretji kbpi? Cesar avstrijski, Ferdinand Pervi, imenoval se je kot ogerski in hervaški kralj Ferdinand Peti. Pet in trideseto drevo, s t o t n i mož, t i s o č n o leto. §. 10 i. Loči vili številniki kažejo, kolikere ali kolikoverstne so osebe ali reči, o kterih je govor¬ jenje ; n. pr. Na marsikterem cepljenem drevesu rase četvero in petero pleme sadja. Na našem vertu imamo dvoje lilije, troje klinčike in pe¬ tere rože. Glavni vetrovi so č e t v e r i. Mavrica ima sedmere barve. Ločivni številniki sklanjajo se kakor pridevniki. Če pa imajo končnico ero, zahtevajo v 1. ali 4. padežu za seboj drugi padež dotične besede. Ločivni številniki nadomcstujejo včasih glavne števil- nike, in sicer 1. pri osebah in živalih, če se hoče naznaniti, da so po spolu ali starosti različne; 2. pri samostavnikih, ki se rabijo samo v nmožnem številu; n. pr. Sosed ima petero otrok. Redimo sedmero goveje živine, štiridesetero ovš,c in četvero konj. Sv. Pismo starega zakona se začenja s peterimi Mojzesovimi bukvami. Lovec se je vernil domu s četvero golobi. Klademo s e' d m e r o konjem. Naloga. Prepišite te le stavke, pa tako, da bodo šte¬ vilniki s čerkami napisani: Kupil sem 3 bukve. Imamo 2 sani. Čemu so ti 2 velice ? Na travniku leže še 3 grablje. T 77 §. 102. Množivni številniki kažejo pomnožbo kake reči, in se tudi sklanjajo kakor pridevniki. Delajo se iz loeivnih številnikov, če se jim pritakne -e n ali pa-n at; n. pr. I) v o j n a vrata so po zimi koristna. Dobro obdelovana njiva rodi deseter- n a t sad. Naloga. Napišite ločivne številnike do dvajset in nare¬ dite iz njili množivne številnike ter pristavite vsakemu po en samostavnik. §. 103. P o n a v 1 j a v n i številniki naznanjajo ponavljano djanje in stoje v povedku po vprašanju kolikrat? ali kterikrat? n. pr. Dvakrat meri, enkrat strizi. Pri nas jemo, trikrat na dan. Azija je petkrat tolika, kolikoršna je Evropa. Pridna čebelica stokrat na dan iz ulnjaka zleti. Petkrat dvajset je sto. Simen je bil danes pervič (pervikrat) pri sv. spovedi, moj brat pa drugič. Ponavljavni številniki so nepregibni. Naloga. Kolikrat je cent težji kot libra (funt), libra težja kot lot in lot težji kakor kvintete? Kolikrat je vedro večje od bokala, bokal večji od poliča? Kolikrat je v letu dan najdaljši in noč najkrajša? Kolikrat imamo v letu ena¬ konočje? Kolikrat v enem letu zemlja obteče solnce, in ko¬ likrat se v tem času luna zasuče okoli zemlje. Nedoločni številniki. §. 104. Nedoločni številniki so ti: ves, vsa, vse, vsak; — noben, nič; — mnogi, nekteri, neki, nekoliko, mnogo (veliko), malo, dosti, nekaj, več, mnogoteri, maiokteri, rnarsi- kteri, nekterikrat ali nektere krati. 78 Ves, vsa, vse se sklanja kakor kazavni zaimek ta; n. pr. Svet je vseh ljudi dom. Bog je gospodar vsega sveta in vseh stvari. Korenina vsega hudega je lakomnost. Številniki: vsak, nobeden ali noben (kakor: eden in en), mnogi, nekteri, neki, marsikteri, mnogo¬ teri, m a 1 o k t e r i, sklanjajo se kakor pridevniki. Številniki: nekoliko, nekaj, dokaj, mnogo, malo, dosti ali dosta, več, manj, precej, obilno itd. osta¬ jajo nepregibni in imajo, če so v 1. ali 4. padezu, dotično besedo v drugem padežu; n. pr. Nekaj hrušek že cvete. Vertnik fvertnar) je izkopal nekoliko dreves. Imamo dosti (dovolj) dela pa malo dobička. Mnogo je poklicanih, malo izvoljenih. Pridelali smo precej žita, malo vina, še manj jabolk; češpelj pa ni bilo nič. Mnogo hiš je pogorelo. Mnogo hišam je pošlo seno. Vjeli smo malo golobov, pridemo z malo golobi domu. Opomba. Kolikor nedoločni števniki namestujejo samo- stavnike, prištevajo se tudi nedoločnim zaimkom. Sedmi oddelek. Glagol. §. 105. Glagol je najimenitnejše besedno pleme, ker sam za se neko misel naznanja, in je torej tudi sam ob sebi lahko en stavek, n. pr. sedi m; risam; beremo, ne tecite! g e r m i. §. 100. Glagol biti pomeni, daje, ali daje bilo nekaj, ali da bo nekaj; n. pr. Bog je, Bog je bil in bode vsegdar. Dan je. B i 1 a j e noč. Bode večer. N i tema. Bodi svetloba! Glagol biti je pomožni glagol, kadar stoji pri dru¬ gem glagolu ter tnu pomaga izrekovati pretekli ali pa pri¬ hodnji Sas, (Gl. §§. 130—132j; n. pr. Nesel sem, hodil s i, govorili s m o, delali s o. P e 1 bom; glava te bode bolela. Voli bodo prodani. §. 107. Vsi drugi glagoli naznanjajo, da podmet stavka nekaj dela, da je v nekem stanu, ali da se z njim nekaj godi; n. pr. Kmet orje. Dekle perejo. Solnce v z h a j a. Luna sveti. Zvezde migljajo. Človek dela in po delu počiva. Bili smo vpra¬ šani. Ta hiša je prezidan a. Žito je požeto. §. 108. Oblika glagolska je torej dvojna; tvorna (djavna), kadar podmet sam nekaj dela; 80 in t e r p n a, kadar se s podmetom nekaj dela ali godi; n. pr. Kmet orje njivo; njiva biva orana, je i z o r a n a. Glagole delimo po tem, kaj pomenijo, kako se končujejo, in zadnjič kako djanje naznanjajo z ozirom na čas ali terpež. Kako se glagoli razdeljujejo po pomenu. Po pomenu so glagoli p o d m e t n i, pred¬ metni, p o v r a č a v n i in brezosebni. §. 109. P o d m e t n i glagoli dajejo na zna¬ nje miren stan podmeta ali pa tako njegovo djanje, ktero pri njem ostaja ter na nobeno drugo osobo ali reč ne prehaja; n. pr. Sedim. Drevo stoji. Klada leži. Trudni človek spi. Delavec počiva. Oblak visi nad goro. It e k a šumi. Vihar v e r š i. Riba plava. Voda s strehe kapa. Serife v zemlji kali. Roža cvete. Sadje zori. Kupec bogati. Naloga. Napišite, s kakim glasom se oglaša ali kak glas od sebe daje: konj, vol, ovca, koza, pes, mačka, lev, zajec, miš, petelin, kokoš, koklja, Škerjanec, vrana, kukavica, skeržat (čriček), žaba, gad. §. 110. Predmetni glagoli naznanjajo tako djavnost, ki izhaja od podmeta ter prehaja na neko drugo reč, na neki predmet; n. pr. Zenjiee ž a- n j e j o žito. Kosci kose travo. Ribiči love ribe. Tergovci prodajajo blago. Nismo našli jagod. Otroci strežejo staršem. Kupec si išče kupčije. Ubogim dajemo miloščino. Pomagajmo potrebnim. Odkrivaj se častitljivemu gospodu. 81 Naloga. Pristavite k vsakemu izmed tek-le podmetov tako djanje, ktero se nanaša n& predmete , tu omenjene: Vertnik — drevje. Lovec — divjačino. Kmet — polje. Čebelar — čebele, čebele — med. Solnce — zemljo. Tarica — lan. Tkalec — platno. Divje race — gnjezda pri vodi. Čaplja — žabe. Gosenice — drevesom. Obdarovani — darivcu. Ptičar — ptičem. Nihče ne more dvema gospodoma — . Predmetne glagole, ki se v terdivnik stavkih odnašajo na predmet četertega padeža brez pred¬ loga, imenujemo prehajat n e; kteri se pa odna¬ šajo na predmet, ki ne stoji v četertem padežu samem na sebi, tistim se pravi n e p r e h a j a v n i glagoli; n, pr. Oče hvali pridnega sina. Oče svetuje sinu, naj bi bil delaven. Ubožec se uklanja bogatinu. Oče s k e r b i za otroke. §. 111. Prehajavni glagoli ali naznanjajo, da neka djavnost izhaja od podmeta in prehaja na predmet, — tedaj so tvorne oblike; ali pa kažejo, da podmet ne dela sam, marveč da terpi neko djanje, ki od njega ne izhaja, takrat so ter p'n e oblike. Samo prehajavni glagoli imajo tudi terpno obliko; n. pr. Bratje so prodali Jožefa. Jožef je bil prodan. Pametnega človeka ljudje povsod dobro sprejemajo. Pameten človek je povsod dobro sprejeman. Kristus je odkupil vse ljudi. Vsi 1 j u d j e so po Kristusu odkupljeni. §. 112. Povračavni glagoli naznanjajo, da djanje ne prehaja na drug predmet, temuč da Slovenska Slovnica za na jv, razr. Ij, sole. 0 82 se provačuje k podmetu samemu. Tudi prehajavni glagoli včasih vzamejo na se obliko povračavnih. Ti glagoli imajo vsegdar pri sebi povračavni zaimek se, n. pr. Boj se Boga. Sramuj se! Postite s e. V a r u j se greha. Po Božiču se za¬ čenja novo leto. Imenujem se France. Lasto¬ vice s e na zimo selijo od nas. Čudimo se pridni čebelici. — Ne hvali se sam. Pllapec s e e s koso porezal. Ne pobij se! Umij se! V slovenščini se terpna oblika prehajavnih glagolov najraje izrekuje s tem, da sen. pr. Žito seje vsejalo trava seje p o k o s i 1 s drevo se bo posekal gosi se kermijo s zernjem vert se bo ogradil zrela pšenica se še ni požela se jim pridži povračavni zaimek namesto: žito je vsejano; trava je pokošena; drevo bo posekano; gosi bivajo kermljene z zernjem; vert bo ograjen; zrela pšenica še ni požeta. §. 113. Brezosebni glagoli se imenujejo glagoli, ki jih rabimo za take prikaze, o kterih ali ne vemo ali necerno reči, od koga izhajajo. Rabijo se samo v tretji osebi edinega števila; n. pr. Germi, bliska se, treska, m r a č i se, noči se, zvoni, p e r š i, mete, dani se, svit a, zebe, z m e r z u j e, govori se itd. Verste glagolov. Po tem, kako se glagoli v nedoločnem naklonu (Glej §. 123, 1) in v zdanjem času končujejo, de¬ limo jih na šest v e r s t. §. 114. Glagoli p er ve verste pripenjajo končnico nedoločnega naklona ti k samemu osnov¬ nemu zlogu glagola (§. 10) in izhajajo v zdanjem času (v pervi osebi edinega števila) na e-in; n. pr. nes-ti, nes-em (neseš, neseva, nesemo, neso); skub-s-ti, skub-em (skubeš, skubeva, skubemo, skubejo); peči, peč-em (pečeš, pečeva, pečemo, peko); kle-ti, koln-em (kolneš, kolneve, kolnemo, kolnejo); zre-ti, zr-em (zreš, zreva, zreta, zremo, zrete, zro): bi-ti, bi-j-em (biješ, bijeva, bijeta, bijemo, bijejo). Opomba. Glagolom, kterih osnovni zlog ima g ali k za končnik, staplja se v nedoločnem naklonu ta končnik s t. v Č, torej: peči, teči, streči, striči, namesto: pek-ti, tek-ti, streg-ti, strig-ti, d in t prehaja v S, n. p. presti, predem, plesti, pletem; v zdanjem času pa se pred e spreminja k v Č, g pa v Ž (Glej §. 7). Naloga. Pridajte k vsakemu izmed sledečih glagolov priležen podmet: bosti, gosti, krasti, cvesti, rasti, pasti (pasem), lezti, molsti, gristi, pleti, dolbsti, grebsti, skubsti, sopsti, streči, striči, teči, tolči, meti (manem), žeti (žanjem), cvreti, mleti, žreti, treti, peti, briti, kriti, riti, liti, N. pr. bile bode, dež lije itd. §. 115. Glagoli druge verste vtikajo med osnovni zlog in končnico nedoločnega naklona zlog ni (po starem: no), in v zdanjem času izhajajo na n-e-m, n. pr. ve-ni-ti, ve-nein (veneš, veneva, venemo, venejo); derg-ni-ti, derg-nem (dergneš, dergneva, dergnemo, dergnejo); to-ni-ti, to-nem (toneš, toneva, tonemo, tonete, tonejo); 0 * 84 Naloga. Povejte, kdo bi mogel utoniti, šiniti, bersniti, ugasniti, dahniti, zmerzniti, poginiti, počeniti, zverniti se, ka¬ nit'; n. p. voz se zverne itd. §. 116. Glagoli tretje verste vtikajo med osnovni zlog in končnico nedoločnega naklona sa¬ moglasnik e, za šumniki pa najraje a, in v zdanjem času imajo i-m; n. pr. žel-e-ti, žel-im (želiš, želiva, želimo, žele); gor-e-ti, gor-im (goriš, goriva, gorimo, gore); molč-a-ti, molč-im (molčiš, molčiva, molčimo, molče); derž-a-ti. derž-im (deržiš, derživa, deržimo, derže). Naloga. Prepišite te le stavke in podajte jih tudi v dvojnem in množnem številu: Otrok kriči. Kača siči. Ptič sedi na veji. Jabolko visi na drevesu. Reka šumi. Krogla leti naglo. Zob me boli. Bolnik terpi. Gluhi vidi pa ne sliši. Zajec beži. Klada leži na tleh. — Tretje verste so zlasti tako imenovani začenjavni glagoli, ki se izpeljujejo od pridevnikov; n. pr. bled — -bledeti, bogat — bogateti, temen—temneti, rumen—rumeneti, tolst—- tolsteti itd. §. 117. Glagoli čete rte verste imajo med osnovnim zlogom in končnico ti soglasnik i, in v zdanjem času tudi i-m; n. pr. gon-i-ti, gon-im (goniš, goniva, gonimo, gonijo); uč-i-ti, uč-im (učiš, učiva, učimo, učite, uče); hval-i-ti, hval-im (hvališ, hvaliva, hvalimo, hvalijo). Naloga. Napišite te le stavke v dvojnem in množnem številu : človek misli in govori. Otrok cesti tvoje starše. Ži¬ val čuti bolečino, kakor jo čutimo mi. Zvezda jasno sveti. Mlinar gradi vodo. Dober otrok ničesar ne pokaži. Krava doji tele. Kerčmar toči vino. Mati svari hčer. Kupec meri sukno. Pajek lovi muhe. Kmet redi živino. Švelja robi srajco. 85 Pazite: Kadar se pri glagolu, ki se v nedoločnem na¬ klonu končuje na niti, 11 pred iti šteje še k osnovi, tedaj je glagol IV. verste, n. pr. poln-iti (polnim), prazn-iti (pra¬ znim), ran-iti (ranim), naklon-iti (naklonim) itd.; — sicer pa spada v II. versto, kakor: mi-niti (minem), pla-niti (planem), ri-niti (rinem) itd. K ek t eri glagoli IV. verste so izpeljani od glagolov I. ali pa III. verste po spremeni osnovnega samoglasnika, n. pr. vesti (vedem) — voditi, zveneti (zvenim) — zvoniti, smer- deti — smraditi, sedeti — saditi, nesti — nositi, lesti (lezem) — laziti, vleči — vlačiti. §. 1J8. Glagoli pete verste vtikajo v nedo¬ ločnem naklonu samoglasnik a in imajo v zdanjem času končnico a-m ali e-m; n. pr. del-a-ti, del-am (delaš, delava, delamo, delajo); sek-a-ti, sek-am (sekaš, sekava, sekamo, sekajo); pis-a-ti, piš-em (pišeš, piševa, pišemo, pišejo); br-a-ti, ber-ern (bereš, bereva, beremo, bero); se-j-a-ti, se-jem (seješ, sejeva, sejemo, sejejo). Naloga. Napišite te le stavke tudi v množnem številu: Človek prihaja slaboten na ta svet. Pastir napaja čedo. Voznik dovaža in odvaža lilago. Sodar nabija sode. Cerkovnik po¬ zvanja. Jamar koplje jamo. Konj zoblje oves. Tesar teše les. Ovčar klice psa. Pes gloda (gloje) kost. Švelja šiva. Perica pere. Kmet veja žito. Tkalec snuje. Kovač kuje. Glagoli pete verste se izpeljujejo iz glagolov prejšnjih verst ter ob enem zadi spreminjalo osnovni samoglasnik; n. pr. iznesti — iznašati, j prikloniti — priklanjati, streliti — streljati, | prebosti — prebadati, napojiti — napajati, | užiti — uživati, očediti — ocejati, | naviti — navijati, razcvesti — razcvetati, | ogreti — ogrevati, požreti — požirati. | pahniti — pahati, 86 odpustiti — odpuščati, premisliti — premišljati, priporočiti ■— priporočati, sesti — sedati, odpreti — odpirati, ošteti — oštevati, umreti — umirati, vneti—vnemati, napeti — napeljati, mahniti — mahati, stegniti — stezati, stisniti — stiskati, skleniti (sklepniti) — sklepati, omedleti — omedlevati, pre¬ saditi — presajati. §. 119. Glagoli šeste ver ste vdevajo v ne¬ določnem naklonu dva zloga namreč: ova (za oz¬ kimi soglasniki eva), v zdanjem času pa izhajajo na u-j-em; n. pr. kup-ova-ti, kup-ujem (kupuješ, kupujemo): ver-ova-ti, ver-ujem (veruješ, verujemo, verujejo); kralj-eva-ti, kralj-ujem (kraljuješ, kraljujemo); plač-eva-ti, plač-ujem (plačuješ, plačujemo). Glagoli šeste verste se izpeljujejo od samostavnikov, pri¬ devnikov in pa iz glagolov ktere druge verste; n. pr. dar — darovati, gospod — gospodovati, pust — pustovati, moder — modrovati, priporočati — priporočevati, skakati — poskako¬ vati, zebsti — prezebovati, napolniti — napolnjevati. haloga 1. Naredite glagole šeste verste iz teh le besed: boj, vojska, kmet, župan, smeh, strah, mir, terg, kupec, rad, prazen, nič, prepisati, oznanjati, povišati, obre¬ zati, izkazati, pričakati. Ncdoga 2. Primerjajte te le glagole enega drugemu ter povejte, v ktero versto se šteje vsak izmed njih: zbosti — zbadati, potegniti — potezati — potegovati, opasati — opa- sovati, piti — prepivati, pokriti — pokrivati, stresti — stre¬ sati — stresovati, zaleteti se — zaletati se — zaletovati se povzdigniti — povzdigovati, migniti — migati — namigovati. §. 120. Nekteri glagoli imajo tudi manj savne končnice, ki djanje nekako manjšajo; n. pr. čičati — člčkati, gledati — gledkati, spati — spančkati, sto- 87 pati — stopkati, zibati — zibkati; al pa; mahati — mahljati, pihati — pihljati, rezati — rezljati, skakati skakljati, šumeti — šumljati; n. pr. Dete sladko spančka; otrok previdno stopka; vetrec prijetno pihlja; potočiš ljubko Šumija. Drugi dobivajo tudi vekšavne končnice; n. pr. lomiti — lomastiti, mikati — mikastiti, sopsti — sopihati, udriti — udrihati itd. Kako se dele glagoli z ozirom na trajanje ali terpež djanja. §. 121. Glagoli izrekujejo, da djanje podmeta terpi ne glede na začetek in doveršitev, ali pa da je nastopilo ali dokončalo se. Po le tem razločujemo n e d o v e r š n e in d o- v e r š n e glagole. Nedoveršni glagoli kažejo terpeče djanje ali stanje brez ozira na njegov začetek , konec in uspeh. Z njimi se odgovarja na vprašanje; kaj delaš? kaj se godi? n. pr. nesem, pečem, pijem, mislim, učim se, vidim, slišim, gledam, ležim, kličem, germi, bliska se, ura bije. D or er sni glagoli znanijo doveršeno djanje brez ozira na njegov terpež, ali pa kažejo nastop, konec ali uspeh djapja; n. pr. suniti, dregniti, sesti, prodati, spregovoriti, posekati, uloviti. Doveršni glagoli nimajo pravega zdanjega časa in z njimi se ne more odgovoriti na vprašanje: kaj delaš? Opomba. Glagoli so doveršni, če jih je mogoče name¬ stiti v stavku: p o č a k a j, d a —, n. pr. počakaj, da na¬ pišem, spregovorim, sedem, da prodam, posekam da se oblečem itd. 88 Nedoveršni pa so glagoli, če se dado pridružiti glagolu začeti ali pa nehati; n. pr. začel je govoriti, vpiti, delati, kričati; nehalo je g e r m e t i, mesti. Pomislite, bi li so moglo reči: počakaj, da se oblačim; ali pa: začel je spregovoriti? Jeli mogoče na vprašanje: kaj delaš ? odgovoriti: Pismo napišem? Malo ne vsi glagoli II. verste so doveršni glagoli, tudi se lahko doveršni glagol naredi iz nedoveršnega, če se sestavi s predlogom; n. pr. gnati — pregnati, kriti — pokriti, pasti (pasem) — popasti, vezati — povezati, odvezati, zavezati, leteti — prileteti, odleteti, naleteti se, zaleteti se, zleteti (vzleteti). Nasproti pa se iz doveršnega glagola naredi nedoveršni s tem, da se pomakne na višjo versto; n. pr. skočiti — ska¬ kati, pahniti — paliati, pokriti — pokrivati, izgnati — izga¬ njati, prekleti, preklinjati. Nedoveršni glagoli so; a) enodobni, ki znanijo sploh terpež djanja; n. pr. nesem, grem ali idem, vedem, pijem; b) več dob ni, ki kažejo večkratno djanje, n. pr. nosim, hodim, vodim, vozim; c) ponavljavni, ki naznanjajo djanje v različnih dobah ponavljano; n. pr. noševam, hodevam. Opomba. Pravi ponavljavni glagoli so v slovenščini manj znani. Naloga. Napravite doveršne glagole iz teh le nedo- veršnih: vlečem, predem, vijem, grabim, sekam, slišim, kličem, tergam, berem, klečim, piham, nosim. §. 122. Pri glagolu moramo dalje paziti ua naklon ali način, na čas, na o s e b o in na število. 89 Naklon. §. 123. Pri glagolu se razločujejo tile nakloni ali načini, v kterih se glagol v stavku rabi. namreč: 1. Nedoločni naklon, kadar djanje zgolj imenujemo, pa ne naznanjamo, kdo to dela, niti kdaj se to godi; n. pr. presti, piti, pihniti, letati, učiti se, podvizati, vojskovati se. Glagol nedoločnega naklona ne more nikdar sam o sebi biti stavek. Nedoločni naklon se končuje vselej na ti. Včasih je v stavku podmet; n. pr. Razumeti resnice božje je dar božji. Boga ljubiti je najlepša modrost. Pogostoma pa služi za dopolnilo glagolom nepopol¬ nega pomena, kakoršni so: hoteti, želeti, moči, morati, smeti, začeti, končati, nehati, znati, umeti, dati, utegniti, učiti, vaditi, veleti, ukazati, braniti; n. pr. Učim se brati. Leni neče delati. Znaš li pisati? Sodnik je dal hudodelnika zapreti. Ne dovoli bolniku jesti. Ne utegnem nikamor iti. Kadar je nedoločni naklon pridružen takemu glagolu, ki pomeni gibanje, ali premikanje z mesta na mesto, skrajšuje se v n a m e n i v n i naklon n. pr. pojdimo kosit; grem spat; pojdi po¬ gledat. 2. Z n a n i v n i naklon, kadar se z glagolom naznanja, da se nekaj zares dela ali ne dela, da se res godi, da se je ali da se bode godilo, ali pa kadar vprašamo, kaj se dela ali ne dela. Glagoli znanivnega naklona so lahko sami oh sebi stavek; n. pr. Žvižga m. Pav kriči. Pav ne poje. Ali ne po j e pav V Molčim. Ne govo- 90 rimo. Ali ste pisaliV Ali ne boste igrali? Ne¬ topir je sesavec. Netopir n i ptica. Jeli netopir ptica ? Znanivni naklon se rabi v terdivnih, nikavnili in vpra- šavnih stavkih (Glej §. 20). 3. Pogojni n a k 1 o n, kadar se z glagolom pravi, da bi se to ali ono zgodilo, če se tudi še nekaj drugega zgodi, ali pa tudi, kadar želimo, da bi se kaj zgodilo; n. pr. Pisal bi, pa nimam pe¬ resa. Bi li prišel k meni, ako bi mogel? Ko ne bi te bil vidil, ne bi te dolžil. Kastline bi ne mogle rasti, ko bi ne imele toplote, svetlobe, zraka in vlage. Pojdemo na vert, da bi se pokrepčali. O, ko bi bili vsi učenci pridni! Da bi imeli kaj jesti! Sin b i i m e 1 ubogati očeta. Na svetu ni človeka, d a bi ustre¬ gel vsem ljudem. Pogojni (uvetni) naklon se rabi v pogojnih in želevnih stavkih (§. 20). 4. Dopustni naklon, ki izrekuje neko do¬ puščanje, ali pa neko željo : n. pr. Naj se z g o d i, kar hoče, ne jenjam. N a j bo lepo ali gerdo vreme, pojdem. Naj nam Bog ne p o vrač a po naših delih! Terdna vera naj nam bode vodnica! — Naj bi bil pred delal, pa bi zdaj ne stradal. Opomba. Naj bi delal, naj bi plačal, je dopustno- pogojni način. Naloga. Pristavite k tem le stavkom druge primčrne stavke z glagoli pogojnega ali dopustnega naklona : Hodimo v šolo, da bi — . Otrok bi poginil, ko bi —. Delal bi, ako bi — . Predno začneš delati, prosi Boga, naj — . Pojdem v šolo, naj —. 91 5. Velevni ali zapovedni naklon, kadar z glagolom razodevamo, kaj naj se zgodi ali ne zgodi; n. pr. Mladenič, pošten bodi! Otroci, učite se! Janezek, ne bodi odtod! Pridite k nam! Postrezi svojemu očetu na starost. Kar je vsejano, zabranajmo, kar je umerlo, p o k o- pajmo. Moli in delaj. §. 124. Velevni naklon se nareja ali obrazi iz perve osebe zdanjega časa v edinem številu ter se končuje na i ali pa na j, in v dvojini in množini privzema še končnice znanivnega naklona. a. Glagoli, kteri imajo v 1. osebi eni brez naglasa ali s kratkim C in pa im (glagoli IV. verste tudi jim), delajo velevni naklon na i, n. pr. nesem, nesi, nesiva, nesita, nesimo, nesite; pečem, peci, peciva, pecita, pecimo, pecite; mahnem, mahni, mahniva, mahnita, mahnimo, mahnite; zrem, zri, zriva, zrita, zrite, zrimo, zrite; letim, lčti, letiva, letita, letimo, letite; zvonim, zvoni, zvoniva, zvonita, zvonimo, zvonite; gnojim, gnčji, gnojiva, gnojita, gnojimo, gnojite; mažem, maži, maživa, mažita, mažimo, mažite. b. Glagoli, ki imajo v i. osebi am ali pa em z nagla- šenim dolgim C, spreminjajo m v j; n. pr. delam, delaj, delajva, delajta, delajmo, delajte; znan), znaj, znajva, znajta, znajmo, znajte; snem, snej, snejva, snejta, snejmo, snejte. c. Glagoli, kterim se 1. oseba zdanjega časa končuje na jem ali jim, snemajo em ali im, in kar ostane, je velevni naklon; n. pr. pijem, pij, pijva, pijve, pijta, pijte, pijmo, pijte; kupujem, kupuj, kupujva, kupujmo, kupujte; 92 bojim se, boj se, bojva se, bojta se, bojte se, stojim, stoj stojta, stojte, stojmo, stojte. Opomba 1. Glagoli, ki se v zdanjem času končujejo na —im z naglasom, predevajo v velevnem naklonu ta naglas na osnovni zlog, n. pr. terpim—tčrpi, molčim—molči. Opomba 2. Vediti, vem ima: vedi, izvediti, izvem: izvedi, povedati, povem pa po pravilu: povej. Opomba 3. Glagoli I. verste, ki imajo v zdanjem času šumnik č ali Ž, spreminjajo $ v C, Ž v z; n. pr. rečem—reci, reciva; sežem — sezi, strežem — strezi, veržem — verzi. Naloga. Napravite od teli le glagolov pervo osebo zdanjega časa v ednini in od te velevni naklon: striči, vleči, teči, žrati, tkati, spati, čuti, pljuniti, dergniti, želeti, terpeti, učiti, kropiti, tajiti, rediti, marati, motati, rezati, kresati, česati, sramovati se, pripovedati, praznovati. Za tretjo osebo zlasti množnega, pa tudi edinega in dvojnega števila se jemlje tretja oseba dopustnega naklona; n. pr. naj plača; naj delata; naj bodo mirni. Opomba. Pravi povedni načini ali nakloni glagola, kteri v stavku vežejo podmet s povedkom, so samo: znanivni, velevni, pogojni in dopustni naklon. §. 125. Med načine se štejejo dalje C. delež¬ niki in 7. glagolni samostavniki. Deležniki so ali prislovni (glagolni prislovi) in torej n e pr e gib ni, ali pa pridevni, kteri se kakor pridevniki sklanjajo, stopnjujejo pa ne; n. pr. stoje smo spali; mimo gredž sem ga vidil. — Nad hišo leteča ptica. Žena na pragu stoječa. S prislovnimi deležniki se dasta dva z vezniki in, a, pa, zvezana stavka, če imata oba en podmet, v en sam stavek skrajšati ali skerčiti; n. pr. Šel je ill bral. Klečala je in molila. Gredoč je bral. Kleče je molila. 93 Gledajo ]). hoče (če), imam, imaš, ima. 1. hočeva (čeva), -ve, imava, -ve, 2. hočeta (četa), -te, imata, -te, 3. hočeta, -te, imata, -te. 1. hočemo (černo), imamo, 2. hočete (čete), imate, 3. hočejo (čejo, hote), imajo. Velevni naklon: hoti, imej. Deležnik zdanjega časa: hote, hoteč, imaje, imajoč, „ preteklega časa: hotel, hotela, hotelo; imel, imela, imelo, hotel, hotla, hotlo. Glagolnik: hotenje, imetje. Z nikavnico ne se v zdanjem času stapljata v: nečem, n e č e š, n e č e, n e č e v a, n e č e t a, n e č e m o, n e č e t e, n e č e j o (netč) — nimam, nimaš, nima, nimava, nimata, ni¬ mate, nimajo. Z okrajšano obliko: čem, češ, itd. ne sme se začeti stavek, kakor se ne začenja s besedicami: ga, mu, se, bom, boš, bo (Glej §. 56). Slovenska Slovnica za naj v. razr, lj. tole. 8 Osmi oddelek, Prislovi. §. HI. Kaj so prislovi, glej v §. 21, 7. Prislovi stoje navadno pri glagolu. 1. Vprašavni prislovi: kdaj? odkod? dokod? kje? kam? kod? doklej? odklej ? kako? koliko? kolikrat? zakaj? čemu? n. pr. Kdaj se selijo ptiči od nas v toplejše kraje? Kam popotuje lastovica? Odkod vleče veter? Kam teče Slava? Kje izvira Soča ? Kako se sprega glagol kleti v zdanjem času ? 2. Prislovi, ki znanijo čas (na vprašanje kdaj ?): zdaj, koj (takoj), danes, nocoj, totodi, letos, precej, kdaj, še, potlej, jutri, drevi, k letu, kmalu, časoma, nekdaj, uže ali že, tedaj, včeraj, davi, sinoči, lani, predlanskim , prej , davno , kadarkoli, marsikdaj, malokdaj, vsegdar, vselej, nikdar, nikoli, zjutri, zvečer, zgodaj, prezgodaj, pozno, itd. n. pr. Danes meni, jutri tebi. Imej vsegdar Boga na misli. Hudoben človek nikdar ni srečen. Drevi utegne marsikaj drugače biti, kakor je d a v i bilo. Zdaj zvoni. P r e j delajmo, potlej bodemo počivali. 3. Prislovi, ki znanijo kraj (kje?): tu, tukaj, tod, sem, tam, ondi, ondukaj, tje, kjerkoli, koderkoli, kamorkoli, nekje, nikjer, drugej, notri, zunaj, doli, spodej, gori, spredaj, sredi, zadi, povsod, zraven, blizu, daleč itd. n. pr. Bodimo kjerkoli, povsod je Bog z nami. Zunaj lep, znotraj slep. Jabolko ne pade daleč od jablane. 4. Prislovi, ki kažejo način, k a k o se kaj dela ali godi: tako, drugače, marsikako, nikakor, izne- nadi, nenadoma, skrivši, visoko, globoko, lepo, slo¬ venski , popolnoma, nagloma, un robe, narazno, tikoma, vedoma, lahkoma, polagoma, samotež, n. pr. Zid stoji n a v p i k. Orel leta visoko. Lan se da tenko presti. Majhen lonček hitro skipi. Bolje nekako, kakor nikakor. Ali samotež voziček pelješ? V z n a k leži. Dež c u r k o m a lije. Naloga. Preberite §§. 125 in 12G te slovnice o pri- slovnih deležnikih. §. 142. Vsak pridevnik s končujem srednjega spola lahko rabimo za prislov; n. pr. Sosedov sin lepo piše. Solnce svetlo sije. Ne govori p r e- tiho; glasno povej, kar hočeš. Oče je sinu m o d r o svetoval in ga je živo opominjal, ali bilo je zastonj. Roža in vijolica prijetno dišite. Preja je debelo predena. Nekteri pridevniki na -ski se rabijo tudi s končajem moškega spola za prislove; n. pr. Moj 8 * 116 brat govori nemški in angleški (ali pa: po nemški in angleški). §. 143. Prislovi načina, narejeni iz pridevni¬ kov, lahko se stopnjujejo kakor pridevniki, najraje s končnico -eje; n. pr. čisto, čisteje, najčisteje. Janez piše lepo, Simen piše lepše, Štefan pa n a j 1 e p š e. Nepravilno se stopnjujejo: Opomba. Druge nepregibne besede (§. 21, odst. 6—9) se drugod v misel jem! jo, tako zlasti: predlogi v tretjem oddelku o padežih (§§. 59—67), vezniki pa v naslednjem devetem oddelku o stavkih (§§. 149 —153). Deveti oddelek. O stavkih. §. 144. Stavek ali rek je prost ali pa zložen po tem, koliko misli razodeva; n. pr. Kopriva žge. Jabolko je rudeče. Nož je orodje. Učimo se. — Pomagaj sosedom in oni bodo tebi pomagali. Kadar solnce vzide, oblede zvezde. Kakor se posojuje, tako se povračuje. Prosti stavki. §. 145. Prosti (jednoviti) stavek je gol ali pa razširjen. Gol je stavek, kadar ima samo podmet in povedek (subjekt in predikat). Kadar je povedek druga ktera beseda in ne glagol, pripenja se tak povedek k podmetu z vezjo: sem, si, je itd. Podmet, povedek in vez so glavni členi stavka; n. pr. Drevo raste. Čebela brenči. Voda teče. Volk tuli. Žito zeleni. Ilovica je mehka. Steblo je votlo. Svinec je težak. Praprot je rastlina. Šipek je germ. Jastreb je tiča ujeda. us Opomba /. Brez glagola ne more biti starka. Včasih se vendar vez zamolči, n. pr. mladost norost. Odomba 2. Podmet stavka je sploh v pervem padežu; samo pri nikavnem n e-biti stoji v drugem padežu; n. pr. Gospoda ni tukaj. Velikega mraza ni bilo. Razširjeni stavki so taki prosti stavki, kteri imajo poleg glavnih členov še druge besede, ki se z njimi podmet ali pa povedek bolje določuje. Be¬ sedam, s kterimi se bodi podmet bodi povedek bolje določuje in pojasnjuje, pravi se s t r a n s k i ali pritifinieleni stavka; n. pr/ Mlado drevo eversto raste. Pridna čebelica veselo brenči. Gladni volk tuli. Petelinovo perje je pisano. To drevo je šibko. Vse rastline serkajo s koreninami vlago iz zemlje. Umetnost je vsakemu koristna. Snaga je Bogu draga. Popisan papir ni čist. Suha zemlja je terda. Vadite se pridnosti že v mladosti. Bog je povsod z nami./ Naloya. Povejte, ktere besede so v prejšnjih stavkih stranski členi in ktere izmed njih določujejo podmet, ktere povedek. §Tvl46.l.Gole .stavke razširjamo: 1. Če pridenemo k samostavniku pridevnik, zaimek, številnih ali kak samotavnik v drugem padežu ali pa samostavnik združen, s predlogom. Besedam, s kterimi samostavnike v stavku tanje določujemo, pravimo: p jri 1 aiLt-k i; n. pr. Staro drevo se ne da pripogniti. Morska voda je slana. Bergamo zrelo sadje. Moj nožič je oster. Bolje je hranjeno jajce kot sneden vol. Ta hiša je visoka. En učenec je izdal Gospoda. Vsako četerto leto je <«• 119 prestopno. Skorja mladih dreves je gladka. Zaupanje v Boga okrepčuje terpeeega. Mana je imela slast kakor kruh z medom. Zdravje je naj vere bogastvo. Naloga. Dajte k sledečim samostavnikom priležne pri¬ lastke. David je premagal — Goljata. — vertnik (vertnar) zaliva —- cvetice, obrezuje — veje. Jelka je — drevo. Ovca je — žival. Iz - — lubja delajo čreslo. Iz — semena delajo olje ptiči hitro plavajo. Oče je glava —. Orla imenujejo kralja —. obleka je topla. — hiše so terdne. 2. Če kak glagol ali pridevnik, da bi se bolje razumel, s ktero besedo dopolnimo. Vsaka beseda, s ktero naznanjamo, na koga se nanaša djavnost ali pa lastnost podmeta, imenuje se predmet ali dopolnilo. Glagoli in pridevniki, ki potrebujejo dopolnila, imenujejo se predmetni; n. pr. Po noči vidimo na nebu zvezde. Slišim ropot. Ribe imajo merzlo kri. Ne verujte prilizovavcem ! Dajajte miloščino ubogim ! Ezav je prodal Jakobu pervorojenstvo. Mati je obdarovala otroke s sadjem. Jonatan je bil Davidu zvest. Natergajte cvetic. “Vsak delavec je vreden plačila. Iskra velik ogenj užgč. Naloga 1. Poiščite v prejšnjih stavkih predmetne glagole in pridevnike, in podčertajte predmete, s kterimi se dopolnjujejo. Naloga , 2. Izpišite iz §.59 te slovnice glagole ali pridevnike, ki so tam dopolnjeni z drugim padežem. Naloga 3. Izpište iz §. 60 v slovnici stavke, kjer je predmet v tretjem padežu. 3. Kadar k povedku pridamo besede, s kterimi bolj na tanko naznanjamo, kdaj, kje, kako, ali za¬ kaj se nekaj dela ali godi. Takim besedam, s kte¬ rimi določujemo čas, kraj, način ali vzrok djavnosti, pravi se prislovna določila. 120 §. 147. Prislovno določilo izrekujemo ali z go¬ limi prislovi, tudi prislovnimi deležniki, ali s samo- stavniki, ki imajo pri sebi predloge, ali jih pa tudi nimajo, n. pr. Določilo časa: Velike skerbi zgodaj lase ubelijo. Previdnost nikoli ne škoduje. Imejte vsegdar Boga pred očmi! Pomagajte hitro! Pridite berž! Poleti je dan najdaljši. O sv. Mihelu dozori ozimno sadje. Planinar mora na zimo v nižavo. Jabolko je zjutraj zlato. Določilo kraja: Z resnico najdalje prideš. Zrak okrožuje našo zemljo z vseh strani. Solnce za¬ haja za gore. Roža rase na ternju. Ozka cesta pelje v nebesa. Glas se razlega po logu. Pojdite na ravnost. Prevzetija se povsod spotika. Določilo načina: Vrana počasi leta. Zrele jagode prijetno diše. Škerjanec lete poje. Glas grede rase. Laž hodi ob eni nogi. Govorite na glas. Suha derva gore s plamenom. Vrata so na stežaj odperta. Določilo vzroka in namena: Ves se tresem od straha. Od šale glava ne boli. Setev se je po dežju opomogla. Savel je preganjal Davida iz zavisti. Pervi stariši so bili za svojo nepokorščino iz raja izgnani. Človek je stvarjen za delo. Naloga. Odgovorite na ta-le vprašanja in podčertajte prislovne določke: Kdaj je najbolje učiti se? Kdaj je treba potrebnemu pomagati? Kdaj se seje jaro žito? Kdaj se za¬ čenja pomlad? Kdaj začenja drevje cvesti? Kje leži Gra¬ dec, kje Ljubljana, kje Terst? Kje je bil sv. Mohor škof? 121 Kije rada lastovica gnjezdi? Odkod vlečejo merzli vetrovi? Kam se vzdigujejo soparji? Kako pojejo ptiči s pomladi? Kako koraka pav? Po čem poznamo ptiča? Zakaj biva otrok strahovan ? §• 1^8. Zložen stavek je sestavljen iz dveh ali več prostih stavkov, ki so zvezani v eno celoto; n. pr. Dvakrat meri, enkrat reži. Nebesa pripove¬ dujejo Božjo slavo, in delo Njegovih rok oznanjuje vesvoljni svet. Tudi najboljši otrok, če pride v slabo tovaršijo, lahko se izpridi. §. 149. Deli sestavljenih stavkov so prosti stavki, ter so ali glavni stavki ali pa stran¬ ski stavki. Glavni stavek je vsak stavek, kteri sam ob sebi dopoveduje celo miseln n. pr. Človek obrača, Bog oberne. Steblo se posuši, in zerno dozori. Vsa telesa so teška, za to pada tudi najmanjši prah k tlom. Stranski stavek pa je tak stavek, kteri samo z glavnim stavkom vred izrekuje polno misel; n. pr. Kdor ne seje, ta ne veje. Kadar se bliska, ne hodi pod drevo. Kadar ni mačke doma, so miši dobre volje. Dokler si živ, delaj dobro; ko um er ješ, ne bodeš utegnil. Kar te ne peče, tega ne pihaj. Nihče ne ve, doklej bode živel. Kdor čaka, tudi dočaka. §. 150. Zloženemu stavku, ki ga sestavljajo sami glavni stavki, pravi se združno-zložen Zloženi stavki. stavek; če pa sestoji iz enega glavnega in enega stranskega stavka, takrat se imenuje poddružno- zložen stavek. Združno-zloženi stavki. §. 151. V združno-zloženik stavkih stoje stavki ali zgolj eden poleg drugega, ali jih pa vežejo vez¬ niki: in (i), pa, in pa, a, ter, tudi, pak, po tem; zakaj, kajti, za to, torej, za tega delj; ali, pa, toda, vendar, le, samo, sicer itd. Posamezni stavki se odločujejo eden od drugega z vejico: če so daljši, deva se med uje podpičje (Glej §. 14); n. pr. Solnce vzhaja izza gor; po vsi okolici se dani. Delajte dobro, in ne pride hudo na vas. Naši predniki so za nas drevje sadili, sadimo tudi mi drevje za naše zanamce. Naša zemlja ima podobo krogle; tudi diuga nebna telesa so okrogla. Pazimo se grehov; kajti grehu kazen za petami hodi. Zdravje je velik dar Božji; za to moramo zelo ceniti ga. Miši so čebelam škodljivke; za to moi a čebelar dobro paziti na nje. Noč ima svojo moč, dan pa je od Boga dan. Zdaj me mraz trese, zdaj spet vročina kuha. Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo. Rožice lepo cveto, pa vendar enkrat odcvetč. Vse nas zapusti v smerti, le dobra dela gredo z nami. §. 152. Združni (sporedni) stavki, ki imajo isti podmet ali isti povedek, ali ki imajo kteri drugi člen vkup no, imenujejo se skrajšani stavki; n. pr. Ogenj sveti in greje. Solnce, mesec in zvezde so nebna telesa. Jaz in ti sva učenca. Pravični in krepostni ljudje dobe plačilo pri Rogu. Rože in vi¬ jolice sprelepo diše. 123 Skrajšani stavki se stikajo z vezniki: in, i, ne le, ampak tudi, ne samo, temue, tudi, kakor — tako, nekaj — nekaj, bodi, bodi, ne — ne, ni — ni, niti — niti, pa, ali, ali pa, za to; n. pr. Premičnice (planeti) in družice tekajo okoli stalnic. Severni narodje delajo iz sobove (jelenove) kože ne samo obleko, temuč tudi šotore. Kakor konja, tako rabimo tudi vola za vožnjo. Rastline serkajo potrebno vlago, nekaj s koreninami iz zemlje, nekaj s listjem iz ozračja. Čista voda nima ni barve ni duha. Pav ima lepo perje, pa gerde noge. Ko¬ vine se dobivajo iz zemlje bodi čiste, bodi (ali pa) v rudah. Živali nimajo uma; za to ne morejo ločiti dobrega od zlega. Nalogal. Razstavite prejšnje stavkevproste stavke, n. pr. Premičnice tekajo okoli stalnic. Družice tekajo okoli stalnic. Naloga, 2. Skerčite to le stavke tako, da bode iz več stavkov po en sam stavek: Drevo rase, drevo cvete. Hrastje gozdno drevo, bukva je gozdno drevo. Zidarji stavijo hiše,, tesarji stavijo hiše. Pri potopu sveta so poginili ljudje; pri potopu sveta so poginile živali. Korenino razločujemo na vsaki rastlini; deblo ali steblo razločujemo na vsaki rastlini. Žiiafa ima dolg vrat; žirafa ima truplo kratko. Iz solitarja dela se smodnik (strelni prah), iz žepla dela se smodnik, iz oglja dela se smodnik. Jeleni živč v gozdih, jeleni se rede v zverinjakih. Ne bodimo skopi, ne bodimo zapravljivi. Iz zlata se kujejo denarji, iz zlata se delajo dragotine. Kadar je v skrajšanem stavku več podmetov različnih, kar se tiče osebe, ravna se povedek po predtjejši osebi; n. pr. Jaz in ti poj deva skup, Ti in tvoj brat lepo pišeta. Če so podmeti različnega spola, ima v povedku moški spol prednost pred ženskim, ženski prednost pred srednjim spolom; n. pr. Sin in liči sta odšla, Ljudje in živali so poginili. 124 Poddružno-zloženi stavki. §. 153. V poddružno - zloženih stavkih nadome¬ ščuje se s stranskim stavkom bodi podmet, bodi po¬ vedek, prilastek, predmet ali pa prislovni določek .glavnega stavka; n. pr. Stranski stavek nadomeščuje podmet: Kdor laže, tudi krade. Kdor se terna boji, ne bo natergal rož. Kar škoduje, to uči. Otrokom se spodobi, da so vljudni. Kogar je kača pičila, ta se zvite vervi boji. Da so Inče stoji, to je gotovo. Stranski stavek nadomeščuje povedek: Bog je tisti, kteri je vse stvaril. Laznik je, kdor drugače govori in drugače misli. On bi bil rad to, kar je bil njegov oče. Stranski stavek nadomešča prilastek: Človek, kteri greši, vreden je kazni. Deček, ki sem hodi, je moj prijatelj. Vodi, kteri iz zemlje izvira, pravimo studenec. Bog je dal Moj¬ zesu zapoved, naj odpelje Izraelce iz Egipta. Dela, ktero danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri. Ni ga človeka, da bi vse vedel. Stranski stavek je namestnik predmeta: Ne voli za prijatelja, kogar ne poznaš. Izpolni zvesto, kar si obljubil. Ne verjemi tem, kteri se ti prilizujejo. Gospod Jezus je pred napovedoval, da od mertvih vstane. Vsak človek si želi, da bi bil zdrav. Kogar Bog ljubi, tega kaznuje. 125 Stranski stavek stoji namesto prislovnega do¬ ločila : Kadar nevihta p r e j d e, oglase se zopet ptiči v logu. Tergaj hruške, kadar so zrele. Ptič ne leta, dokler mu peruti ne zrasejo. Terta se joka, p r e d n o rodi. Hudobneža pomi- hij, k o s e m u najbolje godi. — Kjer je 0 d p e r t o, tam stopi notri; kjer je z a p e r t o, tam poterkaj. Ne kopaj se, kjer je globoko. Koder jagnjiče skače, da Bog tudi paše. Kjer laž kosi, tam ne večerja. Vsaka tiča rada tje leti, kjer se je izvalila. Truplo se verne, tje, o d k o d e r j e bilo vzeto. — Govori tako, da te razumem. Kakoršno je bilo živ- 1 j e n j e, takšna bode tudi smert. K a kor nas e- j e š, tako bodeš žel. Cim više kdo stoji, tem niže more pasti. Več ko je lažnikov, laglje se izve resnica. Stranski stavek lahko stoji pred glavnim stavkom ali za njim, ter se loči od njega z vejico. Ce pa stoji sredi glavnega stavka, imeva vejico pred seboj in za seboj; n. pr. Kdor ne dela, naj tudi ne jč. Naj ne je, kdor ne dela. Ta, kdor ne dela, naj tudi ne je. Naloga 1. Poskušajte iz zgornjih zloženih stavkov nare¬ diti prostč stavke s tem, da stranski stavek zamenite s pri¬ mernim samostavnikom, pridevnikom itd. n. pr. Laznik tudi krade. Bog je stvarnik vsega itd. Naloga 2. Odgovorite na ta le vprašanja z zloženimi stavki: Kdo ima kmalu dosti? Kdo bode povišan in kdo ponižan? Kaj se spodobi kristijanu? Kaj se samo hvali? Kteri učenci bivajo v šoli pohvaljeni? Koga nihče ne hvali? 126 Česa je učitelju mar? Komu ne smemo zaupati? česa bi se nekdaj kesali? — Kdaj se mora železo kovati? Kdaj je prišel Jezus s svojimi starši v Jeruzalem? Kdaj vidimo mavrico na nebu ? Kje se žito ne ponaša dobro ? Kje ni prepira ? Kako se imamo vsegdar vesti? Kako govori odkritoserčni človek? Kako teče naše življenje? Zakaj je treba slišati dva zvona? §. 154. Kak pregovor, kak stavek iz ktere knjige, ali kor je kdo rekel, lahko na ravnost, od besede do besede povemo. Po navadi stoji pred takim dobesednim govorom ali izrekom vvodni stavek, za kterim se dene dvopičje (:). Alco pa vvodni stavek stoji v sredi govora, kterega od besede do besede ponavljamo, ali če prihaja za njim, loči se od njega z vejico. Verli tega se tak govor ali izrek rad še od spredaj in zadaj oznamlja z ušesci. N. pr. Oče je zbudil svoje otroke, rekoč: „Vstanite, napravite sel“ — „Vidite,' 1 djal je oče, „solnce, luno in zvezde je naredil Bog in odkazal jim pot po nebeški terdnini.“ — „Kaj pa Šumija za tem germovjem?“ vpraša deček. Naloga. Pridenite tem le izrekom vvodne stavke: Sveta, pri modrem išči! (Tobija sinu.) Kdor maže, temu kaže (Pregovor). Kakoršno delo, tako plačilo (Pregovor). Kje je tvoj brat? (Bog Kajnu.) Bog se napuhnjenim ustavlja., ponižnim pa daje milost. (Sv. Peter.) Dajte cesarju, kar je cesarjevo, in Bogu, kar je Božjega (Jezus Izraelcem). §. 155. Včasih pa tega, kar je kdo govoril, ne ponav¬ ljamo na ravnost, od besede do besede, marveč samo pripovedu¬ jemo o tem Tedaj se tak govor odločuje od vvodnega stavka z vejico, in pristavi se mu veznik da, pri velevnih stavkih pa naj; n. pr. Salomon pravi, da ni nič n o v ega pod s o In cem, in da nihče ne more reči: Glej! to je novo. Pregovor pravi, da je boljši dober glas kakor zlati pas. Oče je zbudil otroke in rekel, naj vstanejo in se napravijo. Nauk, kako se pisma ali listi in opravilni sestavki pišejo. V vod. (Učitelje m.) Listi in opravilni ali poslovni sestavki, s kterimi razodevamo svoje misli drugim, zlasti nepričujočim, so v vsakdanjem življenji tako na¬ vadni, tako koristni in včasi neogibno potrebni, da je današnjega dne res milovanja vreden, kdor ne zna takih pismenih naznanil sestavljati. Zelo mora torej mar biti vsakemu, da se nauči, kako se listi ali pisma spisujejo. Pervi nauk o tem daje šola, zlasti pa ljudska šola. Vpraša se samo, kako naj šola pri tem nauku ravna, in doklej naj gre v njem. Ce preudarimo, kaj so listi in opravilni se¬ stavki sami na sebi, vidimo, da so niz ali versta 128 stavkov (rekov), t. j. z besedami naznanjenih misli, ktere so za neki namen ubrane ali zverstene. Kdor pa hoče v neki namen stavke stikati, ta mora prej že znati misliti in svoje misli pravilno vezati. Potrebno je pa tudi, da djanje in nehanje vsakdanjega življenja že nekoliko pozna. Iz tega se vidi, da je posebnemu nauku za pisanje listov in opravilnih sestavkov še le čas, ko poučevanje v ljudski šoli k koncu gre, ko so vse slovniške vaje v maternem jeziku dognane in je tudi učenec že zmožen, da potrebe in opravila družbenega življenja razume. — Za opravilne sestavke velja to brez iz- imka; pa tudi za sestavljanje pisem učenci sploh niso zmožni, kakor še le tedaj, ko so bili za to pri¬ pravljeni z vajami v branju, v dopovedovanju tega, kar so brali, v učenju na spomin, v popisovanju reči, ktere jih obkolujejo, v zapisovanju svojih misli in čustev, ki so jih v raznih okolščinah imeli. Vendar pa bode dobro in koristno, da se z ma¬ limi, umevnimi pisemci že prej začne. Kdaj pa naj se začne s tem ukom, to se mora prepustiti uči¬ telju samemu, da on presodi po zmožnosti svojih učencev. Narekuje naj jim in prepisati daje kratke, lahko umljive liste. Vsak list naj jim dobro razloži in razbere stavek za stavkom in naj jim po tem da primerno nalogico, nebi li mogli napisati sami po¬ dobno pisemce, to se ve da o takih rečeh, ki so jim popolnoma znane. 129 Zlasti se poda dobra prilika k vadbi v sestav¬ ljanju listov, kadar učitelj pri slovniških vajah pride do zaimkov, ki se v pismih pogostoma rabijo. Kar se pisave same ali zloga tiče, naj se polagoma na¬ preduje od manj teškega k težjemu; namesto samih prostih pripovedovavnih stavkov naj se malo po malo vpeljujejo vprašavni in želevni stavki in med glavne naj se vplete po kteri postranski stavek. Važen pripomoček k temu, da učenec zadobi roč¬ nost in umeteljnost, ktere je treba k sestavljanju listov, bodo mu popisi, kakoršnih najde za po- snemo v Berilih. Tudi v tem naj učitelj mladino uri in vadi. Popisujoč to ali ono reč, navadi se učenec misli po nekem razumnem redu stikati in zastran reči, ki jih je kje vidil, določno pripovedovati, kaj je na njih spomina vrednega. Tudi z opravilnimi listi se lahko po malem že prej začne, zlasti z zapiski domačega gospodarstva, z računi, naznanili, pobotnicami, prejemnimi listi, dolžnimi pismi itd. Tu bode učitelj učencem najpred pripovedujoč razlagal opravila, ki se primerjajo v vsakdanjem življenju, in na ktere okolnosti je pri njih treba paziti. Iz tega bodo učenci malo po malo razumeli, čemu je ta ali oni sestavek potreben in zakaj mora biti takšen in ne drugačen. Učitelj naj jim daje primere, ter naj jim razloži, kaj je pri vsakem po¬ glavitno, da bodo razumeli. N. pr. da se v pre- jeinnem listu mora povedati, kdo je prejel, kaj je Slovenska Slovnica za najv. razr. Ij. Sole. D 130 prejel, od koga in kdaj je prejel? ali pa v pobot¬ nici: koliko denarjev je kdo prejel, od koga, zakaj in kdaj? ali v računu : k t e r o d e 1 o je storjeno ali k t e r o blago je oddano, po k t e r i ceni, koliko znese vse skup v denarjih, kdo izdaja račun in komu? V zadnjem razredu po tem naj se učencem da v roke le-ta Nauk, ki bo vodilo tako učencu kakor učitelju. Deli se na dvoje: pervi del govori o pismu ali listu, drugi pa o opravilnih,sestavkih. Opravilni ali poslovni listi na konci pervega dela so tako rekoč most, ki pelje k pravim opravil¬ nim sestavkom. Kdor pregleda, kaj ima ta nauk v sebi, spoznal bode tudi red, ki koristnemu podučevanju najbolj služi; najpred gredo p r i m e r i ali zgledni sestavki, za njimi podu k, in na zadnje so naloge. Pri pismih različnega zapopadka niso povedane naloge, ker se v vsakem primeru posebej ravnajo preveč po okoliščinah, kakor da bi se dale z besedami omejiti. Tudi jih bo lahko najti učitelju, ako pisma, ki so tu v bukvah, z učenci prebira in dobro pretresuje. Berž pri pervem pismu n. pr. po¬ nudi se naloga, ki se lahko učencem da, namreč, da napišejo odgovor na to pismo. Koliko da more učenec pri tem pokazati samostojne djavnosti, to bodemo razumeli, če reč bolj na tanko premislimo. Sploh se more reči, da bode odgovor na Janezovo pismo v sebi imel zahtevana sporočila in pa zahvalo 131 za skerb in sočutje. Vendar, glede na zapopadek Janezovega pisma, lahko si mislimo nekoliko mo¬ gočih prigodkov, n. pr. a) Šimna in brata njegovega je huda ura za¬ jela, in ona nista našla nikjer zavetja. b) Nevihta ju je vjela, ali ona sta našla streho, kamor sta se skrila. c) Vidila sta, da se strašna nevihta bliža, pa sta še vendar srečno dospela domu, predno se je ulilo. Drugačne naloge so speljane v tretjem pismu. Kar se je namreč pred samo v poglavitnih rečeh povedalo, dopoveduje se tukaj obširno in tudi z manjšimi okolnostmi. Sploh za učitelja ne bode teško, najti pripravnih primerov. Samo da učencem ne bode dajal takih pisem, kjer bi imeli govoriti o rečeh, ktere so jim čisto neznane ali za ktere jim manjka naravne be¬ sede. Za to se tudi izmed danih primerov ne more vsako pismo vzeti, da bi se na-nj odgovor na¬ pisal, niti da bi se obširneje izdelalo. Z mnogim se ne da drugo storiti, kakor da se z mladino prebere in da se razjasni, kaj pismo v sebi ima, ter pove, ktere so mu poglavitne misli. To poslednje je ko¬ ristna vaja pri vsakem listu. Pri opravilnih listih in sestavkih so pridjane nektere naloge, to da učitelj ni primoran samo njih deržati se. Kar se zlasti tiče opravilnih sestavkov, bilo je pred zastavljeno vprašanje, koliko je v tem ljudski 9 * 132 šoli storiti. Ne sme se tu pozabiti, da namen ljudske šole ni, izobraževati mladež za kak poseben stan. Tudi gre pomisliti, da po zdanjih razmerjih tergovstva bivajo nektere verste opra¬ vilnih sestavkov tiskane ali litografirane, in da je treba samo dostavljati, kar in kakor kje okolnost nanese; n. pr. nakladni, vozni listi, računi, pobotnice zastran obresti, menice: druge neke verste nasproti pa da se zavoljo svoje važnosti ne sestavljajo brez pomoči kakega pravnika, n. pr. dolžna pisma, pogodbe, oporoke: in zadnjič da je za največ opravilnih se¬ stavkov potreba vedeti in poznati razne okolščine, v kakoršne človek priti utegne, ki so pa učencem ljudske šole še premalo znane. Takih torej še lahko razumeti ne morejo. Ali z druge strani je ravno naloga razumnega začetnega poučevanja, in lepa njegova zasluga, da se po njem, kar je visoko, detinjemu umu in spo¬ znanju malo po malo primakne in da, kar je teško razumljivo in nenavadno, mladini malo po malo postane bolj jasno in znano. To velja sploh za vse predmete, ki se v ljudski šoli uče, in torej tudi za opravilne sestavke. Gori se je že govorilo, kako je učitelju najpred ravnati. Ta le nauk pa kaže metodični razvoj dotičnih vaj. V njem je več verst opravilnih sestavkov, kakor to najbližja potreba učencev zahteva; to da ni da bi učenci morali s e- s t a v 1 j a t i vse, kakor jih ima ta nauk. To bi bilo teško mogoče, in tudi bi zelo ne koristilo. Ali raz¬ il m e naj jih učenec vse; po njih naj se duševno 133 vpelje v opravilstvo družbenega življenja, naj se pri¬ pravi za okolnosti, ki se lahko vsak dan primerijo, in ki jih je treba časih nagloma, vselej pa zrelo preudariti; in sploh naj se do dobrega prepriča, kako nam je pri opravilih neogibno potrebna pre¬ vidnost, natančnost, rednost in pravilnost v mišljenju in izreki tega, kar mislimo, če nečemo priti v ob¬ čutljivo škodo. To je najimenitnejša stran vsega pouka o opravilnih sestavkih. Kdor opravilne sestavke tako pojmi in raz¬ ume, temu tudi ne bode težavno se stavlj ati jih. S tem, kar se je dotod reklo, dosti je nazna¬ njena učna tvarina, ki jo obsega ta Nauk; drugo pove knjiga sama. I. Pisma ali listi. a) Pisma različnega zapopadka. Primeri. J. (Vprašanje.) Ljubi SimenJ Močno me skerbi, nili se morebiti tebi in tvojemu bratu včeraj pripetilo kaj neugodnega. Zakaj komaj pol ure potem, ko sta od nas bila odšla, pri- podila se je strašna nevihta; blisk in grom, hud vihar in ploha, kakor da bi iz škafa lil. Ko je pri nas že curkoma lilo, utegnila sta Vidva na pol poti biti. Moji materi je bilo žal, da je Vaju pustila. Pa ker si Ti rekel, da Vama je oče določil uro, kdaj imata domu priti, ni Vaju hotela ustavljati. Ko je pa začel vihar razsajati, smo Vaju vsi milovali: „Ali sta že doma?" — „Saj je ob poti dosti hiš, kjer lahko najdeta zavetja." — „Da bi jima le serce ne upadlo od hude ure!" „1! Šimen se ne preplaši tako hitro, bode že brateča spravil naprej!" 135 Tako smo se pogavarjali in eden drugega tola¬ žili. Vsi pa so mi terdo naročevali, da naj Ti pišem in vprašam Te, sta li srečno domu prišla in kako se Vama je po poti godilo. Nam vsem, sosebno pa moji dobri materi bodeš jako ustregel, če nam ob¬ širno popišeš, kako sta včeraj hodila. Stori to še danes in ne izpusti tudi najmanjšega prigodka, ki se je Vama morebiti pripetil. Med tem moram Ti odkrito povedati, da bi jaz včeraj bil stokrat raji z Vama ob hudi uri in plohi, kakor doma pod streho; no to se ve da kaj takega bi pred materjo ne smel ziniti. Bodi zdrav! V Svetem Vidu, dne 30. rožnika 1880. 2 . (Naznanilo.) Draga sestra! Veseli se z nami! Jakop je prišel domu. Včeraj, ko smo ravno pri večerji sedeli, stopi nenadoma v izbo. Lahko si misliš, kako smo se razveselili. Ljuba naša mati malo da se ni jokala od veselja! Jakopa sem komaj spoznal, tako zelo se je preme- nil; večji in krepkejši je in ogorelih lic. Vidi mu se, da je živel v južnih krajih. Berž po pervem sprejetju in pozdravu je poprašal po Tebi, po svaku in Vajnih otrokih, kako se Vama godi, ali sta dobila njegova pisma itd. Vprašanja in odgovarjanja ni bilo konca ne kraja. Polnoč je že odbilo, ko smo se še vedno menili, dokler nas ni mati opomnila, da je Jakop truden in počitka potreben. Jakop mi je naročil, naj Ti poročim, da se je vernil, in naj Ti naznanim, da ga je misel, berž kakor v Ljubljani najsilniše reči opravi, na nekaj dni k Vam podati se. Pozdrav¬ ljamo in poljubljamo Vas vse. Tvoj odkritoserčni brat V Ljubljani, 20. vinotoka 1880. Jože. 3 . (Prosilni list.) Preljubi Blažek! Bukve s podobami, ki mi si jib v nedeljo kazal, dopadle^ so mi tako, da hočem očeta zaprositi, da si mi tudi take bukve kupil. Prosim, bodi tako pri¬ jazen, in posodi mi jih za en dan, da jih morem očetu pokazati. Verne Ti jih zopet nepokažene Tvoj V Postojini, 12. grudna 1880. France. 4 . (Isti list obširneje.) Ljubi Blažek! Ko sem v nedeljo pri Vas bil, kazal si mi bukve, v kterih so pobode vsakoverstnih rastlin, kakoršnih ima naš kraj. Vsaki podobi je pridano ime rastline, ktero pred oči postavlja, in pa kratek popis od nje. Spoznal sem marsiktero zelišče, ki sem ga kdaj v gozdu ali na travniku vidil, ter sem iz Tvoje knjige zvedel, kako se mu pravi in kaj ima spomina vrednega na sebi. Bukve so mi tako dopadle, da si jih ne morem iz glave izbiti. Sklenil sem bil, da bodem vsak belič, ki ga kje dobim, dotle hranil, da mi bode moči kupiti si jih. Menda se spominjaš pregovora, kterega nam je gospod učitelj nedavno razkladal: »Človek obrača, Bog oberne.“ Danes sem se prepričal, da je resničen. 'Čuj, kaj se je zgodilo! Ob petih pride oče s sprehoda ter mi pove veselega obličja, da je srečal našega gosp. učitelja. Malo po tem me pokliče v svojo izbo, pa mi reče : »France 1 tvoj učitelj je s tabo zado¬ voljen; to me veseli. Tudi jaz bi tebi rad kako ve¬ selje napravil. Premisli, kaj bi ti sosebno ljubo a ob enem tudi koristno bilo, pa mi jutri povej. “ Ne moreni Ti, Blažek, dopovedati, kako mi je dobro delo, ko sem slišal očeta tako govoriti. Vesel mu poljubim roko ter sem se koj odločil. Lahko si misliš, da ga hočem prositi za take bukve s podobami. Od samega veselja pa nad lepimi podobami sem v nedeljo pozabil pogledati na tanko, kakšen naslov ima knjiga, ter ne vem, kako se prav ime¬ nuje, kdo jo je spisal in kje je na svetlo prišla. Prosim Te torej, ljubi Blaž, pošlji mi te bukve .še danes, in dovoli, da jih smem do jutri popoldne •obderžati. Skerbno bodem pazil, da se ne zamažejo 138 niti drugače pokvarijo, in v določeni čas jih dobiš zopet v roke. Zanašam se na Tvojo prijaznost. Pri¬ poroči me Svojim ljubim starišem in daj mi kmali priliko, da Ti enako postrežem. Tvoj France. V Postojini, 12. grudna 1880. 5. (Zahvalni list.) Spoštovani gospod stric! Včeraj mi je moj dragi oče izročil Vaše ljubo pismo in lepo knjigo, ktero ste mi blagovolili po¬ slati za godovno vezilo. Preserčna hvala, dragi gospod stric. Ne morem popisati veselja, ktero sem imel, ko sem jo začel pregledavati in ko sem toliko sprelepih podobščin v nji našel. Pridno bodem prebiral v nji rastlinske popise in primerjal podobice z živimi rastlinami. Vaš hvaležni stričnik Bogumil. V ... dne ... . 6 . (Naznanilo in prošnja.) Draga prijatlica! Včeraj na večer nam je ljubi oče nazaj prišel, prej kot smo se ga nadjali in kot je sam namenjen bil. Razveselili smo se, ali naše veselje se je koj 139 skalilo, ko smo zvedili, da ga je bolehnost prisilila, tako hitro verniti se. Lotila se ga je namreč mer- zlica, ktere se že štirnajst dni ne more znebiti. To ga je jelo zelo skerbeti, ter raje ni čakal, da bi doveršil opravila, zaradi kterih je bil izdoma, mar¬ več je podvizal k svojim nazaj. Blaga mati upa sicer, da drug zrak in domača postrežba očetu kmali zdravje poverne, vendar je v veliki skerbi za-nj in ga nagovarja, ta bi se s kterim zdravnikom posvetoval. Znano Ti je pa, ljuba prijatlica, da ima naš oče od nekdaj veliko zaupanje do vašega hišnega zdravnika, gospoda I. I. Zato Te po materinem na¬ ročilu sprelepo prosim, nagovori ga, da bi berž ko more k nam v I. prišel, očeta pogledal in njega kakor tudi nas umiril. Nekoliko nas pa tolaži že to, da se oče do zdaj še dobro počuti, če prav se je bal, da se danes merzlica poverne. Bog daj, da bi tako ostalo! Mo¬ rebiti je to nasledek premenjenega zraka, ker pra¬ vijo, da ta prememba najraje pomaga pri merzlici. Upajmo, vendar preveč se na to ne zanašajmo. Vsikakor nas bi zdravnik najbolje potolažil. Prosi ga torej, naj kmali pride, in prejmi na¬ prej mojo serčno zahvalo za to prijaznost, ktero nam izkažeš. Tvoja odkritoserčna prijatlica I. I. V I. dne 8. vinotoka 1880. 140 7. (Poročilo in prošnja.) Pi ■ e sp o s tov a n i gospod doktor ! Želeli ste, da bi Vam, blagorodni gospod, pre¬ cej naznanili, ako bi se stan bolnega brata utegnil na huje oberniti. Žali Bog, da se je tako zgodilo. Zadnjo noč je prav nemirno spal; tožil je, da ga glava hudo boli in včasih se mu je vzdigovalo. Kakor ste ukazali, dal sem mu zapisanega zdravila ob določeni uri, in prosim zdaj, da bi ukazali, kako mi je dalje ravnati. Zelo zelo bi Vam bili hvaležni, ako bi blagovolili bolnika še danes obiskati. Ako bi Vam pa opravila tega ne dopuščala, lepo prosim, da bi mi po človeku, ki Vam to pismo odda, vedeti dali, kaj naj storim do takrat, ko Vam bode mogoče priti. Vaš ponižni služabnik I. L V J, 29. grudna 1880. 8 . (Popraševanje.) Preljubi brat! Kmali bo leto preteklo, da nismo besedice sli¬ šali od tebe. Zdaj smo iznenada zvedeli po popot¬ nem človeku, da si v Celju v kovačnici gospodarja I. I. Lahko si misliš, kako smo mi vsi zavoljo tebe v skerbeh bili, ter se nismo mogli načuditi, kako nam moreš kaj takega storiti, ko vendar veš, da te vsi serčno ljubimo. 141 Naznani nam torej berž, kako se ti godi, kako ti je do zdaj bilo in zakaj si tako dolgo molčal? Za terdno se nadjamo, da tega našega popra- ševanja ne pustiš v nemar, sicer bi morali misliti, kakor pravi oče, da si pozabil na četerto Božjo zapoved. Mi doma smo, hvala Bogu, vsi zdravi in veseli. Serčno te pozdravljajo oče in mati, drugi bratje, sosebna pa tvoj zvesti brat Tomaž. V Novem Mestu, 16. kimovca 1880. 9 . (Vosilo ali čestitanje.) Preljubi oče! Vaš god spominja me mnogih in velikih dobrot, za ktere sem Vaši ljubezni hvalo dolžen. Čutim, da nisem v stanu Vam te ljubezni poverniti, in vem tudi, da naj počnem, kar koli, ne bi mi bilo mogoče poplačati Vam vseh tistih skerbi, ktere sem Vam prizadjal, odkar sem živ, ali popolnoma nadomestiti dobrot, ktere sem iz Vaših rok prejel. Na misli so mi tudi blagi opomini, s kterimi ste tolikrat spodbadali me k marljivosti, svarili me zaradi mojih slabosti in napak, in sploh kazali mi pravo pot. Vem dobro, da ste blagi in prizanesljivi do svojega otroka in da zahtevate samo to, kar s svojimi močmi storiti more. Pa kar morem, to hočem z Božjo pomočjo tudi storiti; hočem biti 142 poslušen in priden in v vsem Vaše ljubezni vreden. Vsak dan hočem prositi svojega nebeškega Očeta za milost, da me poterdi v tem mojem sklepu. In ako Vašim željam zadostim ter mi se posreči, da Vam zares veselje storim, tedaj bode, predragi oče, izpolnjena moja najserčnejša želja. Daj vsemo¬ gočni Bog, v čegar roki je vse naše življenje, da bi dnevi Vašega življenja serčno in veselo tekli; naj Vas tisočkrat blagoslovi za vse, za kar Vam moram hvalo vedeti, meni pa naj ohrani Vašo očetovsko ljubezen. Poljubljaje Vam. dragi oče, roke sem in ostanem y a « pokorni sin Štefan. V Podragi, 16. sušca 1880. 10 . (Vošilo za novo leto.) Predragi starši! Priserčno me veseli, da Vam spet morem vošilo za novo leto pisati. Ker ste tako dobri, Vas bode ljubi Bog še prav dolgo zdrave in vesele ohranil; in Vam še veliko veselja dal doživeti. Jaz bom storil vse, s čimer bi Vas razveselil, bodem pridno učil se in Vas lepo ubogal. To vam danes obljubuje, in bode tudi izpolnjeval V . . . dne . . . Vaš hvaležni sin Janez. 143 11 . (Prošnja za odpuščanje.) Predragi stariši! V poslednjem pismu mi očitate moje dozdanje obnašanje. Zaslužil sem to; kajti lahkomiselno sem ravnal, in ne tako, kakor se spodobi sinu. Glo¬ boko čutim, da sem to svarilo zaslužil in da nisem vreden Vaše ljubezni. Preudaril sem vse, kar mi v svojem listu na serce pokladate, ter sem sklenil pred Bogom, da mi volja Vaša od zdaj bode sveta postava, da se bodem pridno in v šoli spodobno obnašal. Moj součenec Juri, ki me je k marsikteremu nepremiš¬ ljenemu djanju zavedel, ne sme več k nam zaha¬ jati; na mojo prošnjo mu je to gospodar prepove¬ dal. Gospod učitelj mi je dovolil, da zamujene naloge ob pervih praznikih dodelam in dotegnem. Četertek in nedeljo se ne ganem iz hiše ter bodem neprehehoma delal, dokler ne doženem, kar sem prejšnje dni zamudil. Za terdno Vam obljubujem, da se hočem poboljšati in da Vam vse žive dni več ne napravim žalosti, kakoršno ste zdaj zavolj mene imeli. Osrečujte me zopet s Svojo ljubeznijo! Odpustite mi napake, ki jih iz celega serca obžalujem in kterih slabe nasledke spoznam; z vso močjo si bodem prizadeval, da se nič več ne pregrešim. Ko to dopišem, ljubi stariši, dognano bode delo današnjega dne, in predno ležem, hočem samo prositi Očeta nebeškega, da bi mi podelil moč k izpolnjenju mojega sklepa in tako drage moje stariše oveselil s tolažbo, da imajo še v meni posluš¬ nega in hvaležnega sina. Naj nocoj zaspim v ter- dnem zaupanju, da se na me ne jezite, da mi zopet verjamete, in da še priserčno ljubite Svojega skesanega sina Janeza. V Kranju dne 15. rožnika 1880. 12 . (Izgovor.) Ljubi prijatelj! Bukve te - le si imel že pred osmimi dnevi dobiti, kakor sem Ti bil ustno obljubil. Priznavam, da sem kriv, in prosim Te, da mi ta pot odpustiš. Mogel bi se sicer z nečim izgovoriti, pa se bojim, da Ti ne bode zadosti. Knjiga namreč je bila pred osmimi dnevi zares pripravljena, da se nazaj pošlje. Tu pride k meni najin prijatel Milan, zapazi knjigo, popraša me, kaj ima v sebi, in ko to zve, hoče jo po vsi sili imeti ter si jo za nekaj dni kar vzame. Če Ti je on to sam naznanil, kakor mi je obetal, tega ne vem, ali to vem, da samo zaradi njega nisem bil mož beseda. Odpusti, dragi prijatelj, in preženi nevoljo s to mislijo, da je Tvoja knjiga dvema prijateljema pripravila nekoliko prijetnih ur. Milan mi vsaj piše, da mu je neizrečeno v serce segla; pa tudi jaz Ti moram reči, da mi je od kraja do konca kaj zanimljiva bila. Kadar se snideva, hočeva se — ko se Tvoje čelo zopet raz¬ vedri, — obširneje pomeniti o ti prelepi knjižici. Ne vem, ali bi smel po tem takem k današ¬ njemu pismu pristaviti prošnjo, da mi spet kake bukvice posodiš? Pripravljen sem na ostre pogoje, če mi hočeš ustreči; bodi pa prepričan, da rad tudi najostrejše izpolnim, samo da svoj pregrešek popravim. Serčno Te pozdravlja Tvoj Bogoslav. V I., dne 18. velikega serpana 1880. 13. (Prijatelsko očitanje.) Dragi prijatelj! Štiri mesece je že, da mi nič ne pišete; ter še danes odgovora nimam na svoje zadnje pismo. To molčanje mi malo predolgo terpi, in začenja se mi čudno zdeti. Mislim im premišljujem, kaj bi bilo temu vzrok; pa ga ne morem nikakor najti. Ste li morebiti bolni? To menda niste. Ali ste se podali na pot? To v tem letnem času ne m o r e lahko biti. Ali morda me več nimate radi? Na to še pomisliti nečem. — Tako si zdaj zmislim en vzrok Vašega molčanja, zdaj ga spet zaveržem; in nazadnje mi pri vsem tem ne ostane drugo, nego misliti si, da nekaj vendar le mora temu vzrok biti. Res je, da dolgo molčanje ni da bi moglo (mo¬ ralo) biti znamenje razdertega prijateljstva, kakor Slovenska Slovnic«. «a najv. ra«. 1). Sole. )0 146 tudi pridno dopisovanje še ni dokaz stanovitnega prijateljstva. Ali ker ste prej tako pridno in pično odgovarjali na moja pisma, djal bi, da sem se nekako razvadil, verh tega so se Vaša prijazna poročila mo¬ jemu sercu tako priljubila, da mi, odkar molčite, zmeraj nekaj manjka; tudi sem v skerbeli za Vas. Prosim Vas torej, dragi prijatelj, rešite me teh misli, ki mi nepokoj delajo, povejte mi če tudi le z ne¬ koliko versticami, da ste živi in zdravi, in da ste s svojo ljubeznijo vdani svojemu vernemu Janezu. V Gorici, dne 6. prosinca 1880. 14. (Povabilo). Dragi Peter! Izpolnjena je moja vroča želja. Ravno danes sem prejel od svojega dobrega očeta list, v kterem mi, — dobivši ugodna sporočila o meni, — do¬ pušča, da na šolske praznike s seboj pripeljem pri¬ jatelja součenca, ki se je izverstno učil. Kdo je ta tovariš, tega Ti ne potrebujem še le dopovedovati. Poskerbi samo za to, da bodeš, kakor bo preskušnja storjena in spričevalo v Tvojih rokah, berž pripravljen na odhod in da z menoj vred nemudoma mestu pleča oberneš. Bodi si pa v svesti, da ne prideš med tuje ljudi. Moji stariši Te že poznajo iz mojih pisem, in Tvoja odlična spričevala bodo dobro misel, ki jo imajo o Tebi, 147 še zvišala. Kakor meščanu pa Ti bo dobro djalo, da bodeš nekaj tednov čisto gorsko sapo dihal; in jaz si bodem prizadeval, Tebi svoj dom, kolikor bo mogoče, prijeten storiti. Kadar svojim dobrim starišem naznaniš, kar Ti tu pišem, ne pozabi priporočiti me in reči jim, da prihodnjo nedeljo sam pridem, prosit jih v oče¬ tovem imenu, da Ti dovolijo iti z menoj. Priserčno Te pozdravlja Tvoj zvesto vdani France Podgornik. V L, dne 24. malega serpana 1880. 15. (Priporočilo.) Ljubi prijatelj! Mladi Jugovič, ki Ti izroči ta listek, hodil je tukaj pri nas v šolo, in zdaj so ga njegovi rodi¬ telji poslali v Ljubljano, da se tam uči tergovino. Kako bi mu ljubo bilo, v tako velikem mestu, kjer nima ne ene znane duše, da najde saj enega pri¬ jatelja, kteremu bi se mogel pridružiti in ki bi mu včasi z besedo in djanjem na roko šel; tega ti, dragi Šimen, ne potrebujem razkladati. Za to bi mu iz serca rad polajšal toliko te¬ žavni stan; to da v tem oziru nimam razen Tebe nikogar, komur bi svojega ljubljenca Jugoviča pri¬ poročiti mogel. 10 * 148 Sprejmi torej prijazno tega mladeniča; berž se Ti bode prikupil. Pa je tudi vreden Tvojega prijateljstva in zaupanja, kajti poznam ga že več let in Ti morem povedati, da je pameten in pošten mladenič, prijeten tovariš, in pa zanesljiv, zvest in veren prijatelj. Z eno besedo, sprejmi ga tako, kakor si mene sprejemal, ko sem v Ljubljano prihajal vedrit se v Tvoji prijatelski tovaršiji, ter bodi prepričan, da napraviš veliko radost svojemu odkritoserčnemu prijatelju Andreju. Na Reki, 3. vinotoka 1880. Poduk. Pismo ali list je sploh pismeno poročilo, namenjeno neki osebi (včasi tudi več osebam). Pismo je namesto ustnega pogovora. Tudi pismene vloge na visoke osebe, da se spomnijo kake ustno izrečene prošnje (Promemoria, spomenica), in pa prošnje podane oblastvu (gosposki), so pisma glede na zapopadek, samo da po vnanji podobi uradno lice dobivajo. Pismo ali list obseza v sebi to, kar bi pisec temu, kteri ga prejme, z besedo povedal, ko bi gal imel pred seboj. Ako na pismo pride odpis ali o d g o v o r, ali če si dve ali več oseb ena drugi pišejo, tu postane med njimi dopisovanje (korespondencija). List je pismen sestavek in kakor tak mora imeti na sebi vse lastnosti, ki se od dobre pisave sploh zahtevajo. Kdor se je torej naučil to, kar misli, na tanko, določno in jasno zapisati, ta bode tudi znal pismeno poročilo na koga sestaviti tako, da svoj namen dosegne. Toda ni še dovolj v listu paziti samo na to, kar se hoče komu poročiti. Vsak drug sestavek je pisan brez ozira na bravca, bodi si ta ali drug; med bravcem in pisavcem 150 ni nobene posebne zveze, ali vsaj ni, da bi mogla biti. List nasproti je namenjen vselej neki določni osebi; iz njega se mora torej viditi, v kteri osebni zvezi so eden do drugega tisti, kteri si dopisujejo. Na to je treba paziti temu, kdor pismo piše, in deržati se mora posebnih pravil, ki zadevajo nekaj pisavo, t. j. način, kako, in red, po kterem se dopovedujejo misli, ki se hočejo komu naznaniti (listovni zlog), nekaj pa vnanjo podobo ali obliko, ki jo ima list ali pismo. Nektera teh pravil imajo svoj začetek le v sprejeti navadi, pa bi gre¬ šil zoper lepo šego in vljudnost, kdor bi jih pustil v nemar. a) O pisavi ali zlogu v listih. 1. Kadar se zgovarjamo z drugimi, moramo deržati se nekih postav, kterih ne- sme zanemarjati, kdor hoče čislan biti kakor človek omikan in čednega obnašanja. Karkoli se v spodobni družbi sme govoriti, dopuščeno je tudi v pismu povedati. 2. Ker pri pisanju pisma imamo več časa in miru, da reč premislimo, kakor pa pri ustnem pogovoru, za to lahko besede skerbneje izbiramo in misli bolje zverstujemo, kakor pri pogovoru, ko se beseda za besedo naglo izgovori, in izgovorjena naglo prejde, ter se marsikaka nepravilnost ne opazi ali vsaj ne zameri. Pismo pa po navadi paz¬ ljivo beremo, beremo časi po večkrat in bero ga morda tudi drugi, kterim ni bilo pisano. 151 Po tem, kako je pisano, sodi se o pisave e vem umu, o njegovi omiki in njegovem značaju. Kdor tedaj piše pismo, naj dobro preudari, kako ga na¬ piše, da bode po slovniških pravilih uravnano. 3. Kdor pismo prejme, more se ravnati samo in edino po tem, kar je pisano, ter mu ni moči, kakor se to godi pri besednem pogovoru, oberniti se na pisavca, —- ki ni pričujoč, — naj bi mu to ali ono bolje pojasnil ali terdneje dokazal. Za to je treba, da pismo določno in očitno naznanja, kar se hoče poročiti, in misli morajo biti tako v red djane in ubrane, da je lahko razumeti, kaj prav za prav hočemo s pismom. 4. Če se že pri ustnem pogovoru mora človek ozirati na to, s kom se pogovarja, kaj še le pri pismeni menitvi. Drugače govorimo in pišemo, če je ta, s komer povorimo ali komur pišemo, nam v rodu, naš dobrotnik, naš prijatelj, naš višji ali podložnik, če je zdrav ali bolan, če je mož sivih las ali nežen deček, če je vesel ali žalosten,, malobeseden ali zgovoren. Naj zastran tega le nekaj v misel vzamemo. Višji stan zahteva globoko spoštovanje in včasih tudi veliko poniže¬ vanje, nižji stan pa vsaj tisto čislanje in -ljubezen, ktero moramo sploh vsakemu človeku izkazovati. Z občutljivim in bolehnim človekom moramo nežno in rahlo, s prijateljem in znancem z zaupljivo odkritoserčnostjo ravnati; vsem pa mora iz celega poročila biti očitno, da je mišljenje in čutenje, kakoršno se 152 t razodeva iz pisma, v resnici pisav čevo mišljenje in čustvo. 5. Dostikrat je že prav ponevedoma ktera ne¬ premišljena ali napačno zabernjena beseda, kaka dvoumnost bila kriva, da pisavec s pismom ni do¬ segel, kar je želel, marveč da je še škodo in za¬ mero imel. V izbiranju besed previdnim biti veleva nam tudi ozir na zvezo, ki je med nami in tistim, komur pišemo. Najbolje nam pomaga' pri tem, če smo ponižni ali skromni. Kdor nima navade, sam sebe hvaliti in po¬ vzdigovati , ta se ne pregreši tako lahko zoper spodobnost in vljudnost. b) O vnanji obliki listov ali pisem. Vse, kar se ne tiče na ravnost reda, po kterem, in načina, kako so izrečene misli, ki jih pismo v sebi ima, vse to se šteje k vnanji obliki. Sem gre: 1. Ogovor, 2. vvod, 3. sklep ah doveršek s podpisom. 1. V ogovoru imenujemo osebo, kteri je list namenjen, z oznamenilnimi besedami, dajemo ji naslov. Za prijatle in znance najdejo se lahko tak besede; tu govori prirojeni čut in ta nam da tudi spoznati razloček, ki je po vsebini pisma treba pri odgovoru na-nj paziti. Ta čut nam poreče, ali bodemo, kadar pišemo prijatelju, ogovorili ga: »dragi ali dobri, ljubi prijatelj, preljubi, predragi, spoštovani, m n o g o c e n j e n i, t 153 preljubljeni prijatelj ! 11 Bavno tako bode omi¬ kanemu človeku lahko presoditi, ali kaže prijatla ogovoriti po okolščinah, ki so v pismu obširneje omenjene, ima li namreč pisati: „Moj srečni ali Nesrečni, moj žalostni, ubogi, s k e r b n i, Prizanesljivi prijatelj ! 11 itd. Drugače pa je, kadar se piše tujim in nezna- oim, starejšim in više postavljenim, in sploh takim, s kterimi nismo v prijatelski zvezi in razmeri. Dobra olika in šega zahteva tukaj, da jih ogovo¬ rimo z navadnimi imeni ali naslovi *). V listih na dobre znance sme se ogovor vplesti tudi v pervi stavek ali pa se postavi listu na čelo; n. pr. „Ne bi mi, dragi prijatelj, bil mogel bolj ustreči itd . 11 ali pa: Dragi prijatelj! Ne bi mi bil mogel bolj ustreči itd. “ V drugih pismih pa stoji ogovor zmerom nad pervo verstico, in tem više nad njo, čim višja je oseba, kteri se piše. Tudi sredi lista, kjer v pismih na prijatle in znance stoji zaimek „ti“ ali „vi,“ rabijo se včasi ogovori prejemnikovemu naslovu primerni, n. pr. »Vaše Blagorodje, Vaša Milost 11 itd. **). *) V pridavku so popisani najnavadniši naslovi za ogovor, za pismo samo, za p o d p i s in n a d p i s n a pismih. **) Pišejo se najraje taki naslovi z velikimi začetnimi čer- kami. 154 2. V v o d pisma pripravlja na njegov zapo- padek. Po navadi se v njem omenja prilika alf vzrok, zakaj pišemo. Pri prijatelskih pismih to ne dela take težave kakor pri drugih. Kolikor laglje % prosteje vvod na zapopadek pelje, toliko bolji je. Da se pa v tem vselej prava struna zadene, za to je treba dolge vaje v pisanju pisem. V zgled in na izbiranje naj stoji tu nekoliko takih vvodov: Imam čast, naznaniti Vam itd. Veseli me', da Vam morem dati ugoden odgovor na Vaš list itd. Nadjaje se, da Vašemu Blagorodju ustrežem, dajem Vam vedeti, da — Ne zamerite, da Vaše naročilo tako kesno iz ver Šim. Vsemu svetu znana plemenitost, prijaznost in dobrotlji¬ vost Vašega Blagorodja dajejo mi serce, da se v stiski k Vam zatečem. Jaz sem namreč itd. Dovolite, prečastiti gospod, da se na Vas obernem v neki reči, ktero morem samo Vaši prijazni dobroti razodeti — ; Močno mi je žal, da Vam ne morem izpolniti želje, izrečene v cenjenem listu — - Upam, da si za terdno prepričan o mojem odkritoserčnem sočutju do Tebe, ter da ne bodeš štel za golo vsakdanjo navado, če Ti tudi pri zdanjem radostnem prigodku izrečem svoje serčno veselje itd. Zanašaje se na Vašo pravičnost, derznem se Vam, pre- blagorodni Gospod, vestno in odkrito razložiti dogodek, ki me je pripravil v nevarnost, zdeti se nevreden Vašega zaupanja, ter mirno prepuščam Vam, da Sami razsodite, sem li v teh okolnostih mogel drugače ravnati. 3. Sklep. Kakor mora pismo imeti prilieen vvod, tako mu se hoče tudi dobrega sklepa ali konca. 155 Sklep se podaje najlaglje iz tega, kar pismo obseza, ter je najbolje, da stoji s tem v neki no¬ tranji zvezi. Če se pa tako ne more, odločiti je Poseben odstavek sklepu pisma, ki se v drugem tudi, kakor ogovor, ravna po višjem ali nižjem stanu tistega, komur pišemo. Pisma znancem in prijatlom zaveršujejo se navadno tako nekako: Bodi zdrav! Z Bogom! Želeč vsega dobrega Tebi in Tvojim, sem in ostajem Tvoj — Ostani z Bogom in ljubi svojega zvesto udanega — Priserčno Tebe in Tvoje pozdravljaje, sem in bom vedno Tvoj — Bodi prepričan, da ne neham nikdar biti Tvoj zvesti ® odkritoserčni prijatelj. Z Bogom, daj ter kmalu razvesčli z odgovorom svo¬ jega — V duhu s Teboj žaluje Tvoj zvesti prijatelj — Tvoje dozdanje prijateljstvo mi je porok , da tudi zdaj ne ostane neuslišan Tvoj — Bog Vas obvaruj in daj Vam učakati veselja nad Vašim — S celega serca sem Tvoj — Pozdravi svoje in spominjaj se svojega — Ne pozabi ni na tujem svojega nekdanjega in zdanjega odkritoserčnega prijatelja — V pismih namenjenih manj znanim ali pa višjim, treba je skerbno izbirati besede, s kterimi jih skle¬ nemo. Taka pisma se sklepajo po navadi z zagotovilom spoštovanja in vdanosti ali pa s prošnjo za daljo Prijaznost in dobrotnost, blezo tako le: Z globokim poštovanjem podpisuje se — S popolnim (neomejenim) spoštovanjem štejem si v čast imenovati se — 156 Z največjim spoštovanjem podpisujem se (imenujem se) Yaše Blagorodnosti — Z resničnim (posebnim, odkritoserčnim, najodličnejšim, stanovitim) poštovanjem Vaše milosti — Sprejmite, Preblagorodni Gospodi zagotovilo globokega spoštovanja, s kterim se podpisuje — Priporočaje se ponižno Vaši blagi prijaznosti (dobroti) sem — Moja hvaležnost za ta dokaz Vaše dobrote bila bi tako velika, kakor je vsegdar bilo poštovanje, s kterim ostajem —■ Sebe in svoje v milost in okrilje Vaše Preblagorodnosti izročujoč, imam za čast, da se podpisati morem — V pismih na najvišje osebe, n. pr. k n e ž e v- skega rodu, povečavajo se ta zagotovila vdanosti na koncu še bolj: Z najglobokejšo spoštljivostjo sem (ostajem) — Poln veselega upanja pričakujem, da bo milostivo (do¬ brotljivo) uslišana moja ponižna (preponižna) prošnja, ter osta¬ jem z najglobokejšim spoštovanjem — V pismih na višjo in odlično gospodo dodaje se na koncu še tudi navadni naslov, ki se vjema z naslovom v ogovoru in v listu rabljenim, ter se postavlja na koncu sredi verste, n. pr. Imam za čast z iskrenim poštovanjem podpisati se Vaše Blagorodnosti vdani služabnik I. I. ali: Ponižno nadjaje so milostivega uslišanja ostajem z naj¬ globokejšo spoštljivostjo (blagočestivostjo), Vaše Šofje Milosti prepokorni služabnik I. I. ali: Ponižno podpisane bode si vseskozi prizadeval, da bi si Prejete dobrote vrednega sk.azal, ter ostaje z najglobokejšo vdanostjo Vaše cesarske Visosti najpokornejši služabnik I. I. V pismih (vlogah, podneskih) na gosposke, zbore, društva itd. izpuščajo se sklepne be¬ sede ter se na konci postavlja samo podpis, kraj in dan. Podpis tega, ki pismo piše, ima po navadi 1'azen kerstnega imena in priimka še izraz spošto¬ vanja in vdanosti do tistega, komur se piše; n. pr. tvoj iskreni brat I. I. Vaš pokorni sin. — Tvoj odkritoserčni prijatelj. — Vaš vdani, verno vdani (voljni, pokorni, najhvaležniši) služabnik I. I. itd. V podpisu, zlasti kadar se tujemu piše, mora ime biti razločno pisano. Globoko spoštovanje mislimo, da kaže, če se med sklepom pisma in podpisom pusti več prostora praznega ter se ime postavi doli na desno prav na kraj pisma. V pismih na osebe, s kterimi prej nismo bili v nikaki zvezi, dodaje se podpisu imena in priimka tudi stan pi- saveev in po okolnostih še stanovališče. Potrebna reč, ki se ne sme izpustiti, v pismu je, da se naznani kraj, kjer, in leto, mesec in dan, kdaj je pismo pisano. Pisavcu je nabolj pri¬ ročno, če vse to na koncu postavi, ter se tudi (zlasti v pismih na višje) navadno zapisuje na levo pod zadnjo versto samega pisma. Za onega 158 pa, ki pismo prejemlje, zopet je zložneje, da kraj, leto in dan najde berž na začetku; za to se rado (v opravilnih sestavkih vselej) postavlja na desno nad ogovorom. Pa naj se že dene od kraja ali na koncu, samo da se ne izpusti. Pismo brez naznanjenega kraja in časa ne samo da očitno kaže pisavčevo nemarnost, temuč mnogokrat izgubi tudi svojo vrednost za prejemnika, ker se to ali ono poročilo sodi tudi po času, kdaj je pisano, ter je marsikaj, o čemer govori pismo, še le mogoče prav razumeti, če se primerja čas. 4. K vnanji obliki lista se šteje tudi pisanje, kakšno namreč je, potem papir, zavitek, nadpis (adresa) in pečat. a) P is. Včasih ne more biti drugače, kakor da se list z naglo roko napiše. V listih na znance in prijatelje ni v tem velike zamere, samo če so misli v dobrem redu postavljene, razločno izrečene in tako zapisane, da se dado brati. To da vselej je to le izimek in izimki so red- koma dopuščeni. Že vljudnost in spoštovanje do prejemnika hoče, da smo pri pisanju paznejši in marljivejši, a nemarnost v tem nam utegne časih tudi škodovati. Pred vsem drugim pismo bodi razločno pi¬ sano, da se brez spotike prebrati da, in da ne bode nikake pomote. In ker vsak želeti mora, da bi se že z vnanjo podobo pisma prikupil temu, komur je namenjeno, to naj si prizadene, da bode pisanje tudi za oko kar je moči lepo. Nespodobno je in 159 nepristojno, če se v listu kaj izbriše, prekriža, iz- sterže, med verste zapiše ali popravi; komaj da se kaj takega v prijatelskih pismih spregleda. Tudi se ne spodobi odpraviti list s peskom tako posut, da ga prejemnik mora otepati, predno ga bere. Da vzamemo dobro, ,'černo tinto, to zahteva že razločnost. b) Papir. Za pismo je treba vzeti čist, obre¬ zan papir. Barvni papir se sme sploh rabiti pri listih na znance; sicer pa se jemlje bel, likan papir, kakoršen se prodaje pod imenom listov n ega ali pisemskega papirja. Za pisma na kneževske osebe in za vloge na gosposke jemlje se cela pola, podolgoma v sredi pregnjena; za pisma na višje in za opravilne liste pa se jemlje pol pole pregnjene na četertine (četverka, Quartformat) in za prijatle in znance naj¬ več četertina pole, pregnjena na osmine (osmerka, Octavformat). V vsakem pismu pušča se zgoraj in zdolaj kakor tudi na levi strani čist ali prazen pro¬ stor in sicer po velikosti papirja. c) Zavitek. V redu bi bilo, da se nobeno pismo ne pošlje brez zavitka (couvertj, ker je le tako mogoče ubraniti, da se ne umaže, ko vendar vsak želi, da pride čisto v prejemnikove roke. Samo manjša pisemska naznanila (biljeti), po tem prija¬ teljski in opravilni listi smejo se poslati brez zavitka. Odperte se pošiljajo tudi dopisnice (Correspondenzkarten). Pri skladanju pisma je treba gledati na to, da je oblika všečna in spodobna, 160 do zapopadek (vsebina) ostane skrit zvedičnim očem, in da, ko se pismo odpre, ni treba začetka iskati. Po¬ doba zavitka ravna se po podobi papirja, na kterem je pismo pisano. Papir cele pole in pa četverke se namreč dvakrat pregne, najpred podolgoma, po tem po širjavi, pri osmerki pa se pregne na tri enake dele po širjavi. Tako zložen list je prijetne podobe, tudi se zavitek lahko naredi. Pismu iz cele pole je za zavitek dosti pol pole papirja ravno tiste veli¬ kosti, pismu iz osmerke ali osminke pa je dosti če- tert pole. d) P e č a t. Pisma se zagirajo ali pečatijo s pečatnim voskom ali z oblati. Važnejša pisma in na odlične (višje) osebe se pečatijo največ z rude čim pečatnim voskom; kader se naznanja smert ali če žalujoči piše, vzame se čern vosk, pri pismih na znance pa tudi vosk ktere druge barve. Pečat se najpriličneje pritiska prav sredi pisma, ali vsaj enako daleč od levega in desnega kraja, če tudi bliže gornjemu ali doljnjemu kraju. 161 e) Nadpis (adresa). Nadpis je zato, da pismo pride v roke tistemu, komur je namenjeno. Nadpis mora pred svem drugim povedati prejemnikovo ime (kerstno in rodovinsko ali priimek) in pa stano¬ va liš če. To mu je najpoglavitniši namen. Vse drugo, kar se temu dodaje, kakor: stan ali do¬ stojnost, poklic, delo, s komer se bavi itd. s primernim pridevnikom, — hoče sicer lepa navada, pa ni bistveno potrebno k odpravi pisma, če ravno prejemnika bolj na tanko naznanja *). Samo po sebi se razume, da je treba nadpis prav pazljivo in razločno pisati, da se lahko bere, ker sicer se lahko zgodi kaka pomota in neprilika. Za zgled stoji tu nekoliko nadpisov; pazi in zapomni naj se, kako so verste razdeljene, ker tako hoče navada: 1 . Gospodu Janezu Istiniču V Godoviču. *) Zastran nadpisa glej: Pridavek. Slovenska Slovnica za naj v. razr. Ij. Sole. 11 162 2 . 3 . Nadpis pod št. 1 bil bi zadosti samo, če bi se pismo poslalo po kom, ki dobro pozna, kraj in prejemnika. Če bi se poslalo po pošti, to bi, ker v Godoviču ni pošte, pod št. 2. treba bilo pristaviti zadnjo pošto ; še bolj na tanko se naznani kraj, kadar se, kakor pod št. 3., doda še dežela, v kteri je tisti kraj, in pa najbližja pošta. Ni pa vselej dosti, da se dene samo ime in priimek prejemnikov, per je večkrat, posebno v velikih mestih, lahko več oseb enega in istega imena, temuč se mora pristaviti še njegov obert, stan ali poklic in hiša, Iger stanuje; n. pr. 163 4 . 11 * 164 Pod št. 4 je dodano kraju še predmestje in hišna šte¬ vilka, pod št. 5 pristavljeno je razen mestne četerti in hišne številke še ime ulic, nadstropje in število stanišča; za pre¬ jemnika pod št. 4 misli se da ga pismonosec lahko po obertu najde, v tem ko prejemnik pod št. 5. po svojem stanu na¬ vadno pri kom drugem prebiva. Če se pa pristavi bolj znano ime tega, pri komer pre¬ jemnik stanuje, kakor pod št. 6., sme se staniščna številka izpustiti. Priimek prejemnikov se deva ali v 3. padež, kakor gori pod št. 1 — 3, 5 in 6, ali pa ostaja v 1. padežu, neizpremenjen kakor pod 4, kar je v slovenščini primerneje in razločneje. Ako pošiljamo pismo v tak kraj, kjer se govori drug I in ne slovanski jezik, dobro je napisati ves nadpis po nemški ali francoski, da ga poštar razume. Tudi pri pismih v slovanske dežele gredočih priporoča se, da se imenu kraja in pošte pristavi nemško ime, če je različno od slovanskega, n. pr. Postojina (Adelsberg), Ipava j (Wippach), Karlovec (Karlstadt), Granica (WeiiJkirchen), ' Verhnika (Oberlaibach), Pri Fari (Unter-Idria) itd. S posebno previdnostjo je treba delati, kadar se peča¬ tijo in nadpisujejo pisma, v kterih se pošiljajo denarji ali važni kakšni spisi. Tu se je treba na tanko in terdo deržati zaukazov, kakoršni so zastran tega c. kr. poštam vsak čas dani. Ako v pismu pošiljamo denarje (ki se pa vozijo po vozni pošti in ne po pisemski pošti), moramo jih na nadpisu na tanko razkazati in pismo s petimi pečati zapečatiti tako, kakor se na sledeči strani vidi. Kadar se porabi od c. kr. pošte kupljen zavitek, dovolj sta dva pečata. Na strani, kjer so pečati, mora še tudi pristaviti ime in stanovališče tega, kteri pismo pošilja. h -K. 165 Opomba. 1. Na navadno pismo, ki ‘ne gre prek meje avstrijskega cesarstva, prileplja se, če ni že zavitek štempljan, marka (znamka) za 5 krajcarjev, s čimer je poštnina opravljena. Ako hočemo biti varnejši, da pismo pride na svoje mesto, lahko ga priporočimo (rekomandiramo) t. j. plačamo še 10 kr. priporočnine in dobimo od poštnega uradnika p r i m k o ali r e c e p i s. Tudi priporočena pisma na pečatni strani dobro je če imajo zapisano ime tistega, ki jih pošilja, kakor se gori vidi na denarnem pismu. — Papirnati denarji ali bankovci čez 100 gld. smejo se do 15 lotov teže na pošto oddajati tudi v nezapečatenem pismu. Če se tako stori, prešteje jih poštni uradnik, zapečati pismo enkrat (na sredi) s poštnim in šti¬ rikrat s pošiljavčevim pečatnikom, odloči poštnino po vagi in po vrednosti, izda primko in tako je pošta odgovorna za prevzeti znesek denaijev. Če se pa denar prinese v pismu tako zapečatenem, kakor se tu gori vidi, določi poštni urad¬ nik poštnino ter izda primko za vpovedani znesek. 166 V takem primeru pošta ni porok za to, da je v pismu res toliko denarjev, kolikor kaže nadpis, ternuč samo za to, da se pismo, kakor je, z nepokvarjenimi pečati izroči, komur gre. Za to je treba najpred na pečate pogledati in tudi pismo tako odpreti, da se noben pečat ne pokvari. f) Dodatek. V prijateljskih pismih se pri¬ meri časih, da bi prejemniku radi še nekaj nazna¬ nili, ko smo pismo že doveršili in podpisali. Temu se pravi dodatek ali pripisek. Tak dodatek je do¬ puščen in včasih celo potreben, če pisavec z njim utegne kaj nerazločnega razjasniti, kaj neresničnega popraviti, kaj nepristojnega izgovoriti ali prejemniku poročiti kaj imenitnega, kar je še le pozneje zve¬ del ali domislil si. To poslednje izgovarja dodatek celo v poslovnih ali opravilnih listih. Nespodobni pa so dodatki v pismih, ki jih pišemo zgolj iz vljudnosti, zahvale ali poštovanja, takisto, kakor bi bilo nespodobno z kakim odličnim (visokim) go¬ spodom na novo začenjati govor, ko smo se mu že priporočili. b) Opravilni listi. Naročilni listi ali naročbenice. A. Primeri. I. Gospodu L. C. Hardmuth na Dunaju. V Idriji, 21. kimovca 1880. Lepo vas prosim, da bi mi po zanesljivi poti in kmalu dobrega blaga in po nizki ceni poslali, namreč: 60 tucetov svinčnikov zadnje verste, 20 tucetov boljših št. 5 v černem lesu, 25 tucetov boljših št. 5 v rudečem lesu, 25 tucetov boljših št. 4 v černem lesu, 25 tucetov boljših št. 4 v rudečem lesu. Denarje dobite na ravnost po pošti, berž kakor mi blago nepokvarjeno pride. S spoštovanjem Vaš vdani I. I. kupec v Idriji, š. 87. 2 . J 68 V Kranju, 15. grudna 1880. Gospodu Janezu Stepančiču v Ipavi. Zvedel sem po gospodu Peternelu, da imate na prodaj 100 kvinčev (150 veder) vina svojega pridelka, in da bi ga vsega skup po 20 gl. kvinč dali. Ker bi se rad prepričal o dobroti tega vina, prosim Vas, da bi mi po pervi priložnosti poslali sodec (kvinč ali poldrugi kvinč), in kar znese cena za to, prejmite na pobotnico od gosp. kupca I. I. v Ipavi, ki sem mu zastran tega že pisal. Če mi bode vino po misli, volja me je kupiti ga vsega od Vas, samo bi želel jaz, če se to zgodi, da prepeljevanje vina Vi poskerbite pod svojim odgovorom, in da za vino naredite pravšni kup. Naproti pa si bodem tudi jaz v čast štel, z Vami dalje kupčijo imeti. S posebnim poštovanjem Vam vdani Pavel Poklukar, gostilničar. B. P o d u k. Naročilni listi (Bestellungsbriefe). kakor sploli vsi opravilni listi, zahtevajo prosto, natančno in rozločno besedo, sosebno pa je treba 169 naj večje natančnosti v oziru na številke ali cifre in na imena, da ne bode pozneje kake pomote. Ogovori se navadno izpuščajo, in namesto ogovora stavi se v listu gori prejemnikov nadpis. Kraj, mesec, dan in leto se postavlja tudi zgoraj na desno. Opravilni list se piše na pol poli v četverki, ter največ zloži' in zapečati brez zavitka, v tem ko se druga pisma devajo v zavitek, razen če prav kratka in nagla poročila v sebi imajo. C. Naloge. 1. Prepišite zgornja lista na listovni papir in pripravite ju, kakor če bi se imela res poslati. 2. Napišite naročilni list, podoben pervemu, vzemite pa namesto svinčnikov kako drugo robo. 3. Neki čevljar naročuje pri kožarju I. 1. v. I. več verst usnja, ter določuje poprek ceno in pa čas, do kdaj naj se mu usnje pošlje. Napišite to naročbenico! Ponudili listi ali ponudnice. A. P r i m e r i. 1 . Vi s o k o r o d na G o s p d ! Milostiva Grofinja! Kavno kar sem zvedel, da je Vaša Milost sklenila dati v novo sezidani cerkvi v. I. napraviti stranski altar gotiške oblike. Ker sem jaz že v več krajih imel taka dela, in so, kakor smem reči, povsod z menoj bili zadovoljni; derznem se prepo- 170 nižno Vaši Milosti svojo službo zastran omenjene naprave ponuditi. Da izkažem svojo zvedenost v tem predelu,, bodi mi dovoljeno, tu v blagovoljni pogled priložiti narisa dveh altarjev, ktera sem po naročbi visoko- častitega gospoda K. škofa za cerkvi v K. in B. iz lesa izdelal, ter ob enem zagotoviti Vašo Milost,, ako bi me s Svojo naročbo počastili, da si bodem prizadeval, to delo vestno in kolikor je mogoče po ceni zveršiti. Bagovolite, Milostiva Gospa, sprejeti zagoto¬ vitev globokega spoštovanja, s kterim se podpisuje Vašega Visokorodja / V ^ ves vdani služabnik I. I. Kraj in dan. kipar (nadpis). 2 . Poštovani Gospod! Pek Janez Germ je dal slovo svojemu opra¬ vilu in jaz sem njegov obert prevzel. Prosim torej, Blagorodni gospod, da bi z zaupanjem, ktero ste njemu toliko let izkazovali, tudi mene počastiti bla¬ govolili. Ce bi se primerilo, da bi berž iz začetka ne ustregel vsem željam častitih jemavcev, prosim, blagovoljno pripisujte to težavi, s ktero se mora vsak novinec boriti. Narskerbneje pa si podem prizadeval, da po svojih močeh odpravim vsako napako, berž kakor zvem za njo, in da s pazljivo in dobro postrežbo opravičim izkazano mi zaupanje. Vašega Blagorodja vdani služabnik I. I. Kraj in .dan. pek (Nadpis). B. Poduk. V takšnih listih imamo se zlasti varovati in ogibati dveh napak: da ne obetamo več kot bi iz¬ polniti mogli, in da si ne dovoljujemo besed, s kte- rimi bi svoje delo na škodo drugih obertnikov preveč hvalili. Kdor hoče svoje delo priporočiti, p stori najbolje, če se opira na spričevala vere vre¬ dnih ljudi, ali če taka spričevala priloži. C. Naloge. Neki mizar se ponuja občini I., da ji napravi potrebno pohišje za njeno novo šolo. Sklicuje se na to, da je že več šol s potrebno mizarsko robo preskerbel, ter obeta, da zgotovi delo za tri m e- sece od dne, ko se mu delo naroči; ako ne bi v tem času dodelal, dovoljuje, da se mu kolikorkoli odbije od dogovorjenega njegovega zaslužka. 2. Neki zidar se ponuja c. kr. okrajnemu gla¬ varstvu, da v I. prevzame zidanje nove šole po uradno poterjenem čertežu za 8400 gld. in da jo dodela v 9 mesecih, če mu se zagotovi, da mu občina k zidanju potrebno robo, kakor je ustanov¬ ljeno, peljaj za 70 kr. na zidališče navozi. Voljan je pak položiti 2000 gld. zavarščine (kavcije); Izgovorni listi ali izgovorniee. A. Prime r i. 1 . Blagorodni Gospod! S tem listom prejmete naročeno obleko, namreč: suknjo, hlače in telovnik. Da Vam vsega tega nisem poslal 1. dan t. m., kakor sem bil obljubil, nisem sam kriv, ampak kriva je bolezen, ki je zadela mojega pomagača (družnika). Za tako lično delo pa v hitrosti drugega dobiti ni bilo moči. Prosim torej, Blagorodni gospod, da mi za zdaj dobrotljivo odpustite in dovoljeno mi bodi zagotoviti Vas, da bodem, kar mi za naprej naročiti blagovolite, hitro in po obljubi doverševal. S polnim spoštovanjem Vašega Blagorodja ponižni služabnik Kraj in dan. I. I. krojač. 2 . Mnogo spoštovani gospod! Zelo me je zabolelo, ko sem slišal, da z obla¬ čili, ktera sem Vam te dni poslal, niste popolnoma zadovoljni, kajti vsegdar je moja želja, da cenjene svoje naročnike v vsakem oziru zadovoljim. Ako je pa suknja, kakor Vaše Blagorodje omenja, v plečih pretesna, tedaj je pogrešek v meri, in tu bi bil jaz sam kriv. Za to sem pripravljen, suknjo nazaj vzeti in drugo narediti; in celo prosim, da mi to vsikakor dovolite. Izgubo, ki jo bodem s tem imel, dovoljno mi poverne zaupanje, ktero mi bode Vaše Blagorodje kakor doslej tako tudi za naprej izkazovalo. Priporočaje se Vaši prijazni dobroti sem in ostanem s posebnim spoštovanjem Vašega Blagorodja vdani služabnik Matija Premeri, Kranj in dan. krojač. B. Poduk. Mož beseda biti dolžan je ne samo obertnik, temuč tudi vsak človek; in brez velike sile ne sme se prelomiti obljuba. Kdor vselej izpolni, kar obljubi, temu zaupajo ljudje, ki imajo kaj opraviti z njim; kdor pa svojo besedo lehkomiselno prelomi, ali svojo obljubo znanemari, izgubi zaupanje in spo¬ štovanje pri drugih ljudeh. Obertnik pa ima posebej še to škodo, da se z lehkomiselnim obetanjem dosti¬ krat ob gotov dobiček pripravi. Kajti kdor je sam mož beseda, ne bode dolgo pečal se z nezanesljivim obertnikom ali rokodelcem. Ako nas torej kaj po¬ sebnega zaderžuje, da obljube celo ne moremo izpolniti ali ne v določeni dobi, to zahteva pi’e- vidnost in vljudnost, da se zavolj tega izgo¬ vorimo, t. j. da povemo vzroke, za kaj nismo mogli dostati, kar smo bili rekli. Za to so izgovor- nice ali izgovorui listi (Entschuldigungsbriefe). Izgovor bode takrat najbolji, kadar povedani vzroki prepričajo tega, komur se izgovarjamo. To se pa ne da naprej določiti, ker so ljudje različnih misli; kar se enemu zdi silno in neodložno, lahko se drugemu vidi manj imenitno in prav odlož¬ ilo. Vsikakor pa je potreba, da so razlogi, s kterimi se izgovarjamo, resnični; kajti reznica na zadnje vendar le koristi temu, kdor jo izreče, če bi se s tem tudi kakega pregrešita ali kake nemarnosti sam obtožil. C. Naloge. 1. Ako primerjamo oba zgleda, vidimo, da je drugi list pisan po odgovoru na pervi list. Napišite, kakšen je utegnil ta odgovor biti. 2. Gostilničar I. v Ljubljani naročuje z listom pri kmetovavcu I. v Ravniku nekoliko mernikov krompirja s tem pristavkom, da mu se blago v hišo pripravi in voznina v računu posebej postavi. Tudi se ustanovljuje čas, do kdaj se mora krompir pripeljati. 3. Krompir je pripeljan za 14 dni pozneje, kakor je bil naročen. Prodajavec se izgovarja z mrazom, ki je bil med tem nastopil, in ki bi bil krompirju gotovo škodoval, ako bi ga bil ob določe¬ nem času poslal. 175 Opominjavm listi ali opomenice. A. Primeri. ^ 1 . Kraj in dan. Blagorodni, Prespostovani gospod! Konec prosinca t. 1. sem Vam poslal račun za dela, ki sem jih še lani kakor bukovez za Vas opravil. Ker je od tiste dobe že skoraj štiri mesece preteklo, pa mi še niste mojega računa poterditi blagovolili, derznem se ponižno Vas na to opomniti in prositi, da bi teh verstic ne vzeli na zlo. S spoštovanjem Vašega Blagorodja vdani Nikolaj Terpin, knjigovez. 2 . Velecenjeni gospod! Pred dvema mesecema sem se bil prederznil ter sem pismeno poprosil, da poravnamo naš račun, ki še od lani za storjena knjigoveška dela stoji. Vi mi, Blagorodni gospod, od te dobe niste ni prošnje izpolnili, ni vedeti dali, do kdaj smem za terdno plačila pričakovati. 176 S tem sem pa prišel tudi sam v zadrego ter nisem nekega plačila ob izgovorjenem času opraviti mogel, kar mi je zelo neprijetno, ker red in natančnost ljubim. Ker sem si v svesti, da sem Vaše Blagorodje vselej v pravem času postregel in da cene nisem presilil, menim, da bi tudi od Vaše strani bil pravičnega ozira vreden, ter za to silno prosim, da mi dolžni znesek najpozneje do konca prihodnjega meseca poslati blagovolite. Z vsem spoštovanjem Vašega Blagorodja vdani Nikolaj Terpin, Kraj in dan. knjigovez. 3 . Spoštovani gospod! Dvakrat sem Vas že pismeno prosil, da mi plačate za delo, ktero sem Vam preskerbel; pa nisem prejel ni plačila ni odgovora, ki bi vsaj na¬ znanil vzrok, zakaj se tako dolgo s plačanjem obo¬ tavljate. Čakal sem čez pol leta, da bi ne bilo za¬ mere, vkljub veliki zadregi, v ktero je Vaše odkladanje mene samega pripravilo. Zdaj pa sem prisiljen, Vašemu Blagorodju resno napovedati, da me je volja, če me od danes v osmih dneh ne plačate, pri sodišču pomoči iskati. Ne zamerite mi, poštovani gospod, teh mojih odkritih besedi. Za res jaz tega nisem rad storil niti bi bil storil, ako bi me Vi s svojim obnašanjem 177 na ravnost ne silili, ter bodite prepričani, da od serca želim, da bi mi ne bilo potreba v resnici zgoraj omenjene poti nastopiti. Z vsem spoštovanjem Vašega Blagorodja vdani služabnik Nikolaj Terpin, Kraj in dan. knjigovec. B. Pod u k. Z opominjavnim ali terjavnim listom (Mahnbrief) terjamo nekoga, da stori, kar je dolžan, ali kar je obljubil. Kolikor ponižneje, spodobneje in vljudneje je takšen list napisan, toliko prej se smemo nadjati, da bo opominjani storil, kar je dolžan. Druga in tretja opomenica sme biti že nekoliko resnejša in ostrejša, nikdar pa ne bodi nespodobna, če bi se dolžnik tudi do upnika še tako nedostojno obnaša!. Tuja nevljudnost nas ne opravičuje, da bi tudi mi bili nevljudni. C. Naloge. 1. Prepišite liste za primer dane. 2. Napišite opomenico. Plačilo tei'ja knjigar, dolžnik pa je ravnatelj kake učilnice. Ker opominja- vec za terdno ne ve, ali je dolžnik račun res dobil, za to mora biti močno pazljiv pri izbiranju besed in pri vzrokih, s kterimi opravičuje svoj opomin. 3. Odgovor na to opomenico. Ravnatelj še ni dobil računa. Slovenska Slovnica za najv. razr, lj. Sole. 12 178 4. Drugačen odgovor. Ravnatelj je sicer prejel račun, pa ga je bil nekam djal, da mu ni pred oči prišel, ter je bil pri mnogih opravkih na-nj pozabil. Prosilni listi (Prosbenice). A. Primeri. 1 . (Odzunaj). Preslavnemu c. Jer. deželnemu, poglavarstvu v Ljubljani. Luka Podgornik, učenec 1. razreda na c. kr. višji realki v Ljubljani, prosi za oprost od učnine. (Z 2 prilogama.) (Odznotraj.) Preslavno c. kr. deželno poglavarstvo! (Na pol strani.) Ponižno podpisani je od začetka tekočega šolskega leta dijak pervega razreda c. kr. višje realke v Ljubljani. A. Spričevalo pod A priloženo, ktero je dobil konec pervega pol leta, kaže v napredku pervi razred z izverščino, iz posameznih pred¬ metov pa kakor tudi zastran obnašanja in marljivosti vseskozi pohvalno sodbo. Glede imenja sme reči, da je v veliki stiski; kajti njegovi B. stariši, kakor se vidi iz spričevala pod B pri¬ loženega, komaj uterpe preskerbeti ga z najpo- trebnišim za življenje in on sam si pri najbolji volji ne more še nič zaslužiti. Najponižneje podpisani misli torej, da po¬ stavno dopuščene oprostitve od učnine ni nevreden, ter se derzne prepokorno zaprositi, da bi mu Preslavno c. kr. deželno poglavarstvo bla¬ govolilo dodeliti to dobroto, ktere vreden ostati si bode z zvestim izpolnjevanjem svojih dolž¬ nosti neprenehoma prizadeval. V Ljubljani, 24. svečana 1880. Luka Podgornik, S. r. učenec 1. razreda na c. kr. višji realni šoli v Ljubljani. 2 . Preslavno c. kr. deželo 'poglavarstvo! (Odznotraj na pol strani.) Naponižneje podpisani prosi, da bi se njego¬ vemu sinu Francu podelila ustanovina (štipendija) I., in opira svojo prošnjo na te-le razloge ali vzroke: A. 1. Njegov sin Franc je po prilogah A B. in B četerti razred glavne šole z najboljim uspehom doveršil, ter se nahaja zdaj v pervem razredu Kranjskega gimnazija. 2. Najponižneje podpisani je v resnic C. ubožen, ker po prilogi C lastnega premoženja nima, ter, dobivaje samo 600 gld. letne plače, mora petero nedoraslih otrok živiti in zrejati. 3. Deržavi služi kakor uradnik že 10 let; ves ta čas je svoje uradne dolžnosti marljivo 12 * 180 izpolnjeval ter njegovi višji niso nikdar imeli zakaj biti z njim nezadovoljni. V Loki, dne 15. listopada 1880. Anton Logar. kaneelist pri c. kr. okraj¬ nem sodišču. (Odzunaj.) Preslavnemu c. kr. kranjskemu deželnemu poglavar¬ stvu. Anton Logar, kaneelist pri c. kr. okrajnem so¬ dišču v Loki, prosi, da bi se ustanovina I. pode¬ lila njegovemu sinu Francu, učencu pervega raz¬ reda na Kranjskem gimnaziju. (S 3 prilogami.) B. Podu k. 1. Prosilni listi (Gesuche) imajo v sebi prošnjo z razlogi podperto na javne gosposke ali posamne osebe, pri kterih stoji uslišati jo. 2. Razlogi ali vzroki, s kterimi se prošnja podpira, morajo biti poterjeni s spričevali, ki se prosilnemu listu prilagajo. 3. Neke prošnje, n. pr. za ustanovine (štipen¬ dije), za denarno podporo, za izpraznjene službe itd., morejo se v nekem določenem roku (času) položiti pred dotično oblastvo. Ta rok in pa pogoji (uveti), ktere je treba v prosilnem listu izkazati, oglašujejo se po navadi v službenih časnikih. 4. Prosilni listi na oblastva ali gosposke morajo biti štempljani. 181 C. Naloga. a) Kdo sme prositi za oprostitev od učnine ali šolnine? S kakimi razlogi se taka prošnja podpira? Kako dolgo (doklej) terpi dobljeno oprostilo sploh? posebej? b) V uradnem oglasniku Ljubljanskega časnika bere se to le oznanilo: *) Kje je treba oddati prošnjo za podelitev take ustanovine? V čem obstoji užitek te ustanovine? Kdo ima sploh pravico, oglasiti se za-njo? Kake priloge je treba prosilnemu listu pridati? Do ktere dobe se mora prosilni list podati? Učitelj naj tukaj učencem prebere primeren razpis. II. Opravilni sestavki. Računi *). A. Primeri. j.$, I/' ' ,J 1 . Jb-sH' V Celju dne 28. maja 1880. j ■. pl Račun # blagorodnemu gospodu Štefanu Dtebelaku v Celju od Petra Goloba, čevljarja. Do dobrega prejel 26 gld. 10 kr. avst. velj. dne 3. rožnika 1880. Peter Golob, čevljar. *) Račun ali rajtenga. 183 2 . Iz hišnega računa. 184 E. Podu k. 1. Pod računom kakor opravilnim sestavkom razumemo popis oddanega blaga ali storjenega dela z naznanilom cene za blago in plačila za delo. Takšen račun se pogostoma imenuje z laško besedo konto (v množnem številu konti). Drugačen pa je hišni račun, v kterem se pišejo dohodki in potroški v hiši. 185 2. V računu mora po njegovem bistvu to le naznanjeno biti, namreč: a) storjeno clelo, oddano blago s ceno vred v deželskem denarji; b) čas (dan in mesec), kdaj je delo storjeno, blago oddano, po versti na tanko eno za drugim; c) ime in s t a n tega, od kogar je račun, in onega, za kogar je; d) skupni znesek denarjev; e) kraj, dan, mesec in leto, kje in kdaj je račun pisan; f) podpis tistega, od kogar je račun; g) postavni štempelj; h) poterdilo prejetega zneska. Po pre¬ jetem plačilu se znesek pobota po navadi na računu samem zdolaj, pri čemer se v važnejših primerih skupni znesek s čerkami zapiše. Izpod poterdbe mora stati svojeročni podpis tega, kteri je denarje prejel. C. Naloga. 1. Povejte ustno, kteri so bistveni členi v prejš¬ njih primerih. Naredite račun a) za mizarsko delo, namenjeno neki šoli, b) za knjigoveška dela, in c) o tem, kako ste sami porabili denar, vam na male potroške dan *). *) V nekih okolnostih dal bi se sestaviti račun o stroških, ki jih sčenec svojim starišem napravi na mesec ali na leto. Taka naloga bi bila zlasti koristna, ako bi učitelj gledal, da bi posamna števila ne bila zmišljena, temuč iz življenja 186 Pobotnice * *). A. Primeri. Navadne pobotnice. 1 . a Pobotnica za 58 gld. 30 kr J os e m in p e de set' 1 goldinarjev, 30 krajcarjev j avstr, veljave, ktere sem jaz pod¬ pisani od gospoda učitelja Jakopa Sternada ka¬ kor najemščino za pol leta od sv. Jui-ja do sv. Mihela resnično prejel. V Ljubljani, 24. malega travna 1880. Peter Grižar, lastnik hišo, št. ... v Frančiškanskih ulicah. 2. Pobotnica. . —(3 VGCP'- i%ŠL Poterjujem s tem listom, da mi je gospa Eli¬ zabeta Tominka iz Černič -d ve o .g o 1 d i n a r j e v austr. veljave, ktere sem ji bil "lf dhttjfigaj' serpana t. 1. posodil (v zajem dal), z obrestmi|f%, namreč vzeta in resnična. Za tega delj bi se bilo oberniti na rodi¬ telje same, da povedo, koliko posamne potrebe, n. pr. hrana, obleka, poučevanje itd. v denarjih znesd. To bi bilo koristno in poučno tako otrokom, kakor tudi roditeljem, in bi potrebno varčnost učilo. *) Pobotni list ali pobotnica, tudi plačilni list, plačani list = kvitenga, kvitanca. 187 petimi goldinarji, danas popolnem izplačala, ko sem ji dolžno pismo nazaj dal. V Ajdovščini, 31. grudna 1880.-. Luka Batič, tergovec. 3. Pobotnica 50 gld., petdeset goldinarjev avstr, veljave, kakor letno plačo od 1. prosinca 1879 do i. prosinca 1880, prejela sem popolnoma današnjega dne od gospo¬ darja Jožefa Komana, tukajšnjega gostilničarja, kar s tem zahvalno poterjujem. V Terziču, dne 1. prosinca 1880. Neža Kobe, dekla. 4 . Pobotnica. Št. 460. Za petindvajset goldinarjev konv. denarja, ktere sem jaz podpisani kakor poluletne obresti, dotekle od 14. maja 1880 do 14. novembra 1880 od 2000 gld. kapitala dne 14. maja 1880 na obresti pt* 2 1 / a % naloženega danes popolno prejel iz c. kr. občne blagajnice deržavnih dolgov. Na Dunaju, dne 10. decembra 1880. Jernej Gregorič. 188 5. Pobotnica. Da sem 185 gld. in 60 kr. sto osemdeset pet goldinarjev in 60 krajcarev av. velj. za svoja mizar¬ ska dela, po pogodbi od 30. prosinca 1880 storjena za mestno glavno šolo, iz blagajnice mesta Kranj¬ skega danes resnično prejel, poterjujem tu s svojini lastnoročnim podpisom. V Kranju, 25. listopada 1880. Na sto sedemdeset in pet goldinarjev avstr, veljave, ki mi jih je gosp. Anton Lesjak, krojač v Ljubljani, za oddana sukna dolžan, prejel sem od njega danes osemdeset goldinarjev avstr. velj. kakor delno odplačilo. V Ljubljani, 25. rožnika 1880. Jovan Kotnik, mizar. Pobotnica na delna plačila. Alojzij Kosmač, tergovec. 189 7. Pobotnica. Gospod Andrej Župančič, tukajšni čevljar, plačal mi je danes obresti po jP/ ( o od $30 gld. avstr. v. kapitala, dotekje od 1. sušca 187^ % 1, sušca 1880,: namreč trideset goldinarjev, in po tem mi je vernil še tri st'o goldinarjev od kapitala samega gori omenjenega. V Novem mestu, dne 1. sušca 1880. Martin Robida, tergovec. 0-' D:0\ It Vzajemna pobotnica. Podpisana, sva danes svoje medsebne račune preiskala, poravnala in vzajemno pobotala tako, da do današnjega dneva nimava ničesar eden od dru- zega iskati. Za to sva uničila račune in vse spise o medsebnih iskovinah, kar sva jih v rokah imela, ter izrekujeva za neveljavna vsa pisma, ki bi se o tem utegnila še kje najti. Za najino večjo varnost sva dvojno tako vzajemno pobotnico naredila, pod¬ pisala in si vsak po eno vzela. V Loki, 15. kimovca 1880. Juri Gnezda, I /) ( O tergovec. Tomaž Dolinar, tergovec. trn B. Podu k. Iz zgornjih izgledkov da se posneti: 1. Pobotnica (Quittung) je pismeno poterjenje, da je neki iznos denarjev ali dolg ves do dobrega ali pa deloma (nekaj) izplačan; ali pa, da ste se dve osebi, ki ste med sabo račune imeli, popol¬ noma ali deloma pobotali. Razen navadnih po¬ botnic (št. 1 do 5) so tedaj še pobotnice od¬ bitne ali na delna plačila (6 in 7) in zadnjič vzajemne pobotnice (8). 2. Da bode pobotnica veljala, mora na sebi imeti postavni štempelj ter odgovarjati na ta-le vprašanja: a) Kdo plača? (Včasih je dosti ime in prii¬ mek plačujočega, navadno pa se doda še stan in stanovanje, da ne bi bilo pomote v osebi.) b) Koliko se plača? (Da se goljufna pre- nareja ali popačba ubrani, naznanja se denarni znesek [sosebno goldinarjev] s čerkami in tudi s števil¬ kami [ciframi] ali gori od kraja ali pa zdolaj na levo.) c) Za kaj se plača? (Pri odbitnih pobotni¬ cah mora se s čerkami zapisati tudi ves dolžni znesek, pri popotnicah od obresti pa čas, za kteri so obresti plačane. Pri pobotnicah zastran obresti kakega javnega dolžnega pisma [Glej pob. št. 4] napiše se zgoraj na levo število dolžnega pisma [obligacije]; še se mora izrekoma pristaviti, kdaj obresti dotekajo za izplačilo, dan in leto, kdaj je bil kapital naložen; po kterik odstotkih in kje je bil naložen. Na to se zapiše ime lastnika na obligaciji stoječega. Če je ona drugemu odstop- 191 Ijena, t. j. če je lastninska pravica na drugega predjana, kar se zapisuje na zadnjo stran obliga¬ cije, to se mora pod obrestno pobotnico postaviti ime odstopovnika (cesionarja), t. j. tistega, na kogar je prešla lastninska pravica do obligacije). d) Komu se plača? (Ta, kteri prejemlje naznanjeni iznos, izdajnik je tudi pobotnice. Po¬ treben je lastnoročni podpis njegovega imena in priimka, včasih je dobro povedati še, kterega stanu, oberta je itd. Tudi se mora pred dan in mesec po¬ staviti kraj, kjer se izdaje pobotnica.) e) Kdaj se plača? (Pobotnica se navadno izdaje od tistega dne, kadar je plačano, in to se razen dne, kterega je izdana pobotnica, še določuje z besedami „danes“, „današnjega dne.“ Pobotnica pa ne izgubi nič od svoje veljave, če je v nji za¬ pisano, da je 'dotični znesek kteri dan prej izplačan, pobotnica pa pozneje izdana.) C. Naloge. 1. Oče nekega učenca ima od kerčmarja Petra Pivca v Celju dobiti 95 gld. 30 kr. avstr. velj. za vino, in naroči svojemu sinu, da ta znesek prejme in s pobotnico poterdi. Napišite pobotnico, ki bi se prilegla temu slučaju! 2. Župan mesta I. izroči gospodu fajmoštru 50 gld. v ta namen, da se po enako razdele med desetero otrok naj višjega šolskega razreda (5 dečkov in 5 deklic), ki so se v šolskem letu najbolj odlikovali s pridno hojo v šolo, s pobožnostjo, lepim 192- t vedenjem in marljivim učenjem. Učenci in učenke dado pobotnice za prejeti znesek. 3. Gospod fajinošter I. I. daruje 21. rožnika 1880 farni cerkvi v I. kapital 1000 gld. s to do¬ ločbo, da se vsako leto ena polovica dotičnih obresti po pet od sto oberne na olepšavo Božje veže, druga polovica pa podeli tistemu učencu farne šole, kteri se pri očitni skušnji najde da je najizverstnejši. — Kako bi se glasila pobotnica, ki bi jo obdarovanec od sebe dajal za prejeti denar? (Pomni naj se še, da obresti izplačuje cerkvena blagajnica.) Prejemni listi ali primke (recepisi). A. Primeri. j._ ' Prejemni list. a) Za osemdeset goldinarjev avstr, velj., ktere mi je Miha Volk današnjega dne oddal, da jih izročim prečastnemu Logaškemu fajmoštru gosp. Antonu S m r e k a r j u. Na Ravniku, 7. vinotoka 1880. Matej Lisjak. b) Poterjujem s tem listom, da mi je gosp. Nikolaj Peternel zlato žepno uro, za mene od gosp. Petra Potočnika prejeto, danes popolnoma neoško- dovano izročil. V Podragi, 1. kimovca 1880. Juri Hobat. B. Poduk. S prejemnim listom se pismeno poterjuje, da smo ali za se ali za koga drugega resnično prejeli 193 denarje ali kako drugo reč. Tak list ima sploh ravno tiste člene, kakor pobotnica; najvažnejše j 1. da se na tanko naznani reč, po tem 2. dan, kdaj se je kaj prejelo; 3. da se pristavi prejemnikov podpis, in 4. če prejemnik ni prejel reči za se, da se pove oseba, kteri je namenjena. C. N a 1 o g e. 1. Premenite prejemni list a) , da se bode začenjal tako: a) Miha Volk mi je itd. b) Poterjujem, da sem od itd. c) Da mi je Miha Volk itd. 2. Z ozirom na prejemni list b) napišite, kako bi se glasil prejemni list Nikolaja Peternela o zlati uri, namenjeni Jurju Hobatu. 3. Spišite ta-le prejemna lista: a) Nekdo je od voznika Jakopa Hrasta iz Terziča prejel skrinjo, zaznamovano z A. Š. št. 9. ki po vpovedi ima podobščine v sebi, ter obeta, da jo v .treh dneh odpravi gosp. učitelju K v a s u v K r a n j. b) Gospodar iJ a š t i j a n Kopun iz Žavca je prejel sod vina zaznamljen z B. 0. 5. in zapečaten, da ga pošlje poštarju v Vransko. Hranilni listi ali lirambenice (depozitke). A. Prime r. Tukajšaji knjigar gosp. Stefan Gostiša mi je danes dve sto petdeget c. kr. cekinov Slovenska Slovnica za naj v, rim*. Ij. Sole. 13 194 pred mojimi očmi naštel in v hrambo izročil. Po- terjaje le-to, obetam ob enem, da hočem ta denar na njegov zahtev njemu samemu ali njegovemu po- )blaščencu, kadar mi izroči ta hranilni list, zopet nazaj dati. V Novem mestu, 4. maja 1880. Pavel Dimeč: B. Poduk. V hranilnem listu (Verwahrungsschein) je bi¬ stveno : a) da se pove na tanko, kaj se je dalo hraniti; b) da so določeni pogoji, pod kterimi se ima hranjeno nazaj dati; c) da se zapiše i m e tistega, kteri reč hraniti daje, in onega, ki jo prevzema in hranilni list izdaje, in zadnjič tudi d a n, kdaj je reč prejeta. C. Naloge. 1. Prepišite zgornji prejemni list, pa da se bode začenjal tako: a) Jaz podpisani poterjujem s tem listom itd., ali pa: b) Današnjega dne mi je izročil itd. ali: c) Da sem od gospoda itd. 2. Nekdo poterjuje: a) da mu je dekla hraniti dala skrinjo z belim perilom in obleko, ter pristavlja, da neče biti porok, ako bi se te reči brez njegovega zadolženja kako poškodovale. b) Da mu je gospa I. I. zapečateno škatlico, ki po nje povedbi važna pisma v sebi ima, v 195 hrambo dala s tem pristavkom, naj jo nazaj da temu, kdor mu ta list zopet izroči. Odpovedni listi ali odrečnice (reversi). A. Primeri. 1 . Moj sosed, hišni lastnik gosp. Ambrož Lesar, bil je tako dober, ter je zaprošen dovolil mi, da smem za svojo potrebo jemati vode iz zdenca (vodnjaka) na njegovem dvorišču. Obetam s tem listom, da te dovolitve ne bom nikdar štel za kako pravico, ki bi jo jaz imel, temuč da jo hočem kakor dobroto meni dodeljeno dotle uživati, dokler bode gosp. Ambroža Lesarja volja, meni to uživanje dopustiti. V Postojini, 3. sušca 1880. Jožef Oparnik. % Gospod I. I., zemljiščni posestnik v I., prepustil mi je iz dobrote kos svojega hišnega verta, štiri sežnje dolg in tri in pol širok, da na njem po¬ stavim ulnjak. Jaz se zavezujem, da ta kos zem¬ ljišča, ako bi on ali njegovi dediči zahtevali, brez vgovora zopet odstopim v tistem stanu, v kterem sem ga prejel«, Za poterjenje tega stoji tu podpis moj in dveh naprošenih prič. V .... dne 14. aprila 1880. I. I. učitelj. L I. kot naprošena priča. L I. kot naprošena priča. 13* 196 B. Poduk. Z odpovednim listom ali odrečnico (Verzicht- schein, Revers) se izrekuje, da dovoljenja, ktero nam je kdo dal, ne bodemo nikdar šteli in imeli za kako pravico. V takem listu se mora povedati: a) kdo dovoljuje, b) komu se dovoljuje, c) kaj se dovoljuje, in pa pristaviti, d) da se dovolitev ne bode nikdar imela in terdila za pravico. Večkrat se z odrečnico poterjuje, da se nekdo pravice, ktero ima, pod nekimi pogoji na daljšo ali krajšo dobo odpoveduje. Tedaj se mora v nji na znanje dati: 1. kdo se odrekuje pravice; 2. česa se odrekuje; 3. komu na korist se odre¬ kuje, in 4. pod k t eri mi pogoji. Da so priče podpisane, važno je pri teh kakor pri vseh privatnih pismih glede na dokaz, če jih tisti, ki z njimi kaj povedati hoče, ne piše sam. C. Naloge. a) Kmetovavec I. I. dopustil je nekomu, da si prek njegove njive, ktero je treba tanje zaznamo¬ vati, sme narediti kolovoz določene širokosti. Le-ta mu da odpovedni list na to. b) Jernej je dovolil Tomažu, da sme vsak čas po noči in po dnevi hoditi skoz njegov vert, in da za tega delj ima tudi ključ tako od prednjih kakor od zadnjih vrat. Tomaž mu na to napiše odpoved¬ ni list. 197 Dolžna pisma ali zadolžnice. Jaz niže podpisani priznavam s tem listom, da mi je gosp. Martin Sodar, posestnik v Loki, na mojo prošnjo tisoč in dve sto goldinarjev avstr, veljave posodil *) in danes ta znesek v ban¬ kovcih resnično v gotovem izplačal. Zavezujem se, da bodem ta kapital za dve leti od današnjega dne, ne čakaje odpovedi, gospodu Martinu Sodarju ali njegovim dedičem v bankovcih zopet vernil in da bodem letne obresti po pet od sto pol leta n a- prej gospodu upniku plačeval. To svojo zavezo spričujem in poterjujem s svojim in dveh zaprošenih prič podpisom. V Loki, dne 1. sušca 1880. Jovan Kolednik, s. r. Šimen Žu&a, kakor priča. Malej Sever, kot priča. 2 . Jaz niže podpisani priznavam s tem listom, da mi je gosp. Juri Globočnik, kupec v Idriji, dva t ijs o/fc goldinarjev avstr. velj. posodil in danes v gotovein izplačal. Zavezujem se, da bodem to istino (glavnico) z obrestmi po 'pet od sto pol leta po tem, ko se mi odpove, v enaki veljavi vernil gospodu J u r j u Globočniku ali njegovim dedičem. *) V zajem dal — : vzajmil. 198 V zavarovanje istine in obresti dovoljujem, da. gosp. upnik sme ta dolg vpisati dati v zemljiščne bukve na mojo nezadolženo hišo št. 18 v Zireh. V dokaz tega lastnoročni podpis moj in na- proŠenih prič. V Žireh, dne 8. kimovca 1880. Martin Erjavec, S. r. Stefan Kobelj, s. r. kot priča. Gašpar Medved, s. r. kot priča. 3. Jaz niže podpisani priznavam s tem pismom, da mi je moj sosed, gospod France Kosmač, mi¬ zarski mojster, današnjega dne šestdeset goldinarjev avstr. velj. v zajem (na posodo) dal in ta znesek v bankovcih odštel. Obljubujem, da mu na zajem vzeti znesek od danes za pol leta resnično in z iz¬ govorjenimi obrestmi po 0% vred poplačam. V . . . dne . . . meseca . . . Luka Sternad, dolžnik. B. Podu k. Dolžno pismo (obligacija, Schuldschein) je pismo,, s kterim poterjujemo, da smo od nekoga neki znesek (neko vsoto) denarjev na posodo (v zajem) vzeli. V njem se mora: a) razločno imenovati upnik ali Verovnik, t. j. tisti, kteri je denarje posodil; 199 bj prispoznati, do smo znesek prejeli; c) razločno povedati, v kterih denarjih ali v kteri veljavi se je ta znesek izplačal; mora se d) povedati, kakšni odstotki se bodo plačevali, — ako so obresti obljubljene —; e) obljubiti, da se posojeno verne, in kdaj; mora se pristaviti f) kraj, dan in leto (s postavnim štempeljem), in g) lastnoročni podpis dolžnikov, in če dolžnik ni z lastno roko napisal dolžnega pisma, še podpis dveh prič (svedokov). C. Naloge. 1. Čemu je v primeru 2. postavljen pogoj, da se bo denar nazaj dal v tisti veljavi, v kteri je bil prejet? 2. Napišite dolžno pismo za 300 gld., ktere mora dolžnik verniti tri mesece po prejeti odpovedi, in da bode dotle plačevati obresti po JVa od sto. / 3. Napišite ravno to zadolžnico, pa s tem raz¬ ločkom, da morata dolžnik in upnik tri mesece prej odpovedati. Poroštveni listi ali porokovnice. A. Prime v. Jaz podpirani se zavezujem s tem listom, da hočem 200 gld., pravim dve sto goldinarjev avstr, veljave, ktere jt gosp. Anton Budin, kupec v Ipavi, dne 18. kinovca 1879 posodil gostilničarju v istem tergu Tornadi MakoVcu, jaz plačati, ako bi 200 ./? >• ' * gostilničar Tomaž Makovec ne mogel teh de¬ narjev z izgovorjenimi obrestmi vred 'V določenem času verniti. V Ipavi, 20. kimovca 1880. / I. I. B. Podu k. S poroštvenim listom (Burgschaftsschein) ob- ljubuje nekdo, da hoče plačati dolg za nekoga, ako bi dolžnik svoje dolžnosti ne izpolnil. Porokovnica se izdaje samo takrat, kadar upnik za svojo poso¬ jilo (svoj zajem) išče varnosti, ktera se mu z za¬ stavo ne more ali neče dati. Štempelj se ravna po znesku (vsoti). Kdor je obljubil, da bo za koga plačal, ako bi ta ne mogel, ta je poro k. C. Naloge. 1. Povejte iz gornjega primera bistvene člene poroštvenega lista. 2. Dopolnite ta le poroštveni list: S tem — izrekujem, da — za —, ktere je — v zajem vzel od —. Zavezujem se, da bodem ta - — z — vred brez vgorova — za —, ako bi on — itd. Odstopni listi (cesije). A. Primeri. 1 . Jaz niže podpisani priznavam s temle listom, da sem knjigarju gospodu Jurju Valetiču v Celju 7' ” ■ f 201 dolžno pismo, slovoče na 150 gld., avstr, velj., ktero je kerčmar, gospod Š i m e n Muka, v Cel^u dne 2. šušca 1879/ izdal, odstopil tako, da more z njim popolnoma po'svoji volji ravnati. V Žavcu, 1. maja 1880. ^ ■{J ■ /j Jožef Komar s. r., posestnik. 9 / SO Ker je dolžno pismo za 2000 gld. avstr, velj., ktero je posestnik v Bohinju, gosp. Miha Arko dne 8. kimovca 1879 izdal, doteklo (dospelo) za izplačilo, odstopam gosp. Jerneju Cestniku, tukajšnjemu po¬ sestniku, s tem le odstopnim listom potirjevanje te istine za 2000 gld. in na dolg ostavših obresti, ter mu ob enem izročam dolžno pismo, da na svoje ime istino in obresti iztirja. V Bohinju, 1. grudna 1880. Janez Rupnik, strojar. B. Poduk. Z odstopnim listom (Abtretungsschein) se izpri¬ čuje, da se drugemu odstopa kak denarni znesek, ali pa sploh kaka pravica. Takov list je podveržen štemplju, ter mora v njem biti povedano: a) k d o je nekaj odstopil (prepustil), b) kaj je odstopil, c) k o m u je odstopil, d) k d a j je odstopil, in 202 e) pod kterimi pogoji. (To poslednje je od potrebe samo v nekterih posebni slučajih.) C. Naloge. 1. Predrugačite nekoliko gori dane primere! 2. Juri odstopuje Petru za 50 gld. pravico, da sme vsako leto od 15. listopada do 15. sušca voziti čez njegov travnik, kterega je treba določ¬ neje naznaniti. qf ! f/ , Nakaznice. A. Primeri. 1 . Gospod Anton Jelovšek naj bode tako dober in naj na to mojo nakaznico prinescu (tu se pri- . nesec imenuje po imenu in včasi še bliže določuje) . 50 gld., pravim petsedet goldinarjev avstr. velj. izplača (ali pa: naj blagovoli — izplačati, naj rači — izplačati), in ta znesek na moj račun zapiše. V Kamniku, dne 11. kimovca 1880. Jernej Debelak, s. r., 2 . Gosp. logarju Poženelu v I. Na to nakaznico bodi gospoda logarja volja, mojemu sinu Filipu dva sežnja bukovih 36 pal¬ cev dolgih derv izročiti in ceno na moj račun za¬ pisati. V Ljubljani, 16. listopada 1880. I. I. 203 3. Gosj). Francu Lebanu v Celovcu. Blagovolite prinescu tega lista na moj račun zročiti 35 lakti pepelastega sukna od kosa s čer- kami E. G. zaznamovanega. V Terziču, 14. grudna 1880. Matija Konjšek. B. P o d u k. Z nakaznico (doznačnico, napotnico, asignacijo) prosi nekdo nekoga, s kterim ima opravila in r a č u n, da drugemu komu izroči neko vsoto denarjev ali neko blago. V nakaznici mora se povedati: a) k d o ima izplačati ali izdati kaj; b) komu, in c) koliko denarjev ali ktero blago naj da; d) na č e g a v račun naj se znesek zapiše; še mora list imeti e) podpis tistega, ki ga je pisal, in povedati kraj, kje, in dan, kterega je pisan. C. Nalog e. 1. Napišite gornje primere z drugimi besedami. 2. Nakaz, po kterem ima kupčevavec z vinom Žigon vozniku Aliču izročiti vedro navadnega vina po 40 kr. bokal, in ceno zapisati na naročite- ljevo ime. 204 Javna ali očitna oznanila. A. Primeri. 1 . Naznanilo o izgubljeni reči. M eno. le' je nekdo izgubil na Gradišču rujavo usnjeno listnico, v kteri sq bila različna pisma in dva bankovca po 10 goldinarjev. Kdor bi jo bil našel, prošen je, da jo odda pristojni gosposki, kjer dobi plačilo, ktero mu gre. 2 . ■. Oglas. Konji na prodaj. Štirje čisto enaki uprežni konji, brez napake, po pet let stari, 16 pesti visoki, so prav po ceni na prodaj. Kdor bi bil voljan kupiti jih, naj se po¬ trudi v konjarnico gosp. — kjer mu se povedo tanji pogoji. B. Poduk. O marsikteri priložnosti se primeri, da moramo kaj s pisanim ali tiskanim, kje na očitnem mestu pribitim oglasom ali oznanilom ljudem na znanje dati. Pri tem velja naslednje: 1. Oglas se ravna po reči ali dogodbi, ktere se tiče; zlasti je treba reč določno popisati in oznameniti, čemu je, koliko je vredna, ktero število 205 ima, koliko meri, vaga itd.; treba je, — kjer je to primerno, — 2. naznaniti uvete ali pogoje, pod kterimi čaka tega ali onega kak dobiček ali kaka korist, in pristaviti mesto, kje se reč lahko bolj na tanko poizve, in zadnjič 3. mora se vse to prav ob kratkem, pa vendar razločno povedati. G. Naloge. 1. Napišite naznanilo: 1. o hiši, ki je na prodaj (kakšna je? kje je? kje je treba oglasiti se?) 2. o stanovanju, ki se daje v najem, 3. o psetu, ki se je izgubilo ? (Kakšno ? Kaj dobi, kdor ga nazaj pripelje?) Spričevala ali svedočbe. 1. Spričevala o rečeh, ki so se prigodile. A. Primeri. * Dne 24. maja pod večer med 7. in 8. uro srečam na Travniku gospoda Antona I., ter po- stojiva in se malo pogovoriva. Med tem pristopi k nama gosp. Aleš I. ter jame gosp. Antona I. sramotiti s^tem le ogovorom; „Zakaj mi ne plačate ure, ki ste jo od mene vzeli? Mar hočete tudi mene tako prevariti, kakor ste že več poštenih ljudi osleparili ?“ Na to odgovori gospod Anton I.: „Prosim, gospod, ne razžalujte me; pošteni ljudje se ne napadajo tako gerdo na očitnih ulicah. Ako bi 206 bili, kakor ste rekli, k meni prišli, jaz bi Vam bil Vaše denarje dal brez obotavljanja. Povem pa tudi, da se bodeva zavoljo te osramotitve videla na dru¬ gem mestu. “ Aleš I. se je htel še dalje prepirati, toda mi¬ dva se oberneva in odideva, in on je godernjaje ostal. Na prošnjo gospoda Antona I. spričujem, kar sem na svoja ušesa slišal, ter sem pripravljen, ako bi treba bilo, tudi s prisego poterditi, da je resnica. V Gorici, dne 25. maja 1880. I. I. 2. Spričevala poslom dajana. (Spričevalo hlapcu.) Spričevalo. Janez Kalan, iz Hotederšiee (pod Planinski okraj) , 30 let star, bil je pri meni podpisanem tri leta t. j. od 30. prosinca 1877 do 28. prosinca 1880, v službi za hlapca ter se je ves ta čas zvestega, pridnega in poštenega posla izkazal tako, da sem bil ž njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa sam drugo službo izvolil in si želi, več poskusiti, za to ga s tem listom rad vsakemu priporočam. Temu na dokaz poterjujem ta list s svojim lastnim podpisom in pečatom. V Logatcu, dne 30. prosinca 1880. (Pečat.) Simon Strel, s. r. I / fj. / posestnik. r. 7./1 1 207 B. Poduk. 1. Spričevala ali svedočbe o dogodkih (činih) dajo se na prošnjo tega, kdor jih pred gosposko po¬ trebuje, ali pa na zahtev gosposke same. V drugem teh slučajev pokliče se očevidec pred gosposko, ter se tu, kar ve povedati, zapiše, in on zapisano s svojim podpisom poterdi. (To se po uradnem govorjenju pravi: „s kom zapisnik narediti, nekoga na zapisnik zaslišati, njegovo izreko na zapisnik vzeti. “) Kadar pripovedujemo prigodek, o kterem kakor očevidci pričamo, treba je da na tanko in vestno povemo vse okolnosti, ker na tem stoji večkrat sreča ali nesreča našega bližnjega. 2. Pri spričevalih, ki se dajejo služabnikom in poslom o službi, so te le reči poglavitne, namreč da se povedo: a) ime, priimek, leta starosti in rojstveni kraj tistega, komur se pričevalo piše; da se b) naznani, koliko let ali koliko časa je kdo služil, kako je opravljal dolžnosti svoje službe, in :cako se je sploh vedel; da se pristavi c) kraj in dan, po tem podpis in pečat tistega ki spričevalo piše. / C. Naloge. 1. Ktere osebe so v gornjem primeru imeno¬ vane in kaj je izrečeno o vsaki? 208 2. Kakšen dogodek se pripoveduje in s kte- rimi okolnostmi? 3. Čemu je zahteval Anton I. to spričevalo? 4. Nekega učenca je njegov tovariš na očitnem mestu zmerjal in zadnjič s kamenom udaril, Tretji učenec je to vidil ter ima na prošnjo razžaljenega izdati spričevalo o tem dogodku. Kako se bode to spričevalo glasilo? 5. Napišite spričevalo dekli. Pridavek. Nekoliko najn avadniših imen in naslovov, kakor se rabijo v pismih ali listih za ogovor, v listu samem, pri podpisu in na zavitku za nadpis. Njegovemu Veličanstvu Cesarju. Ogovor: Vaše, cesarsko dn kraljevsko apostol¬ sko Veličanstvo! Premu&stivi cesar in gosjibd! ali Presvetli cesar! Premilostljivi gospod! ■* V listu: Vaše cesarsko Veličanstvo. Podpis: Prepokorni, preponižni, najvdanejši podložnik; med besedami v listu pa; z najglobokej- šim spoštovanjem podpisani. ' v Nadpis: Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu Veličanstvu cesarju Avstrijskemu, kralju češkemu itd., in apostolskemu kralju ogerskemu. - Od zunaj pa se na prosbenice Njegovemu Veličastvu namenjene piše kratkoma: Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu apostolskemu Veličanstvu. 'Kt Njenemu Veličanstvu Cesarici. Ogovor: Vaše cesarsko in kraljevsko Veli¬ čanstvo! Presvetla gospa! V listu: Vaše Veličanstvo. Podpis: Prepokorni, preponižni, (v listu: z naj- globokejšim spoštovanjem podpisani). Slovenska Slovnica za naj v* razv. lj. Sole. 14 210 Nadpis: Njenemu cesarskemu in kraljevskemu Veličanstvu presvetli gospe.(ime), Cesarici avstrijski. Nadvojvodom in nadvojvodinjam avstrijskim. Ogovor: Vaša cesarska Visost! Presvetli gospod nadvojvoda! Presvetla gospa nadvojvodinja! (Gospem iz vladojočih rodovin daje se naslov gospa, če tudi niso omožene.) V listu: Vaša cesarska Visost. Podpis: Preponižni — preponižno podpisani. Nadpis: Njegovi nesarski Visosti, presvetlemu gospodu, nadvojvodu .... (ime), kraljevskemu princu ogerskemu in češkemu itd. [Njeni cesarski Visosti, presvetli gospe nadvojvodinji .... (ime), kraljevski princesi itd.] Kardinalu, ki je ob enem knez nadškof. Ogovor: Vaša Eminencija (Vaša Vzoritost)! Visoko častiti gospod knez nadškof! V listu: Vaša Eminencija. Podpis: Z najglobokejšim spoštovanjem pod¬ pisani. N odpis: Njegovi Eminenciji, Visoko častitemu gospodu Kardinalu I. I. (tu slede drugi njegovi naslovi), knezu nadškofu — skemu. Knezu nadškofu. Ogovor: Vaša kneževska Milost *). — Visoko t častiti gospod knez nadškof: *) če je nadškof ali škof kneževskega rodu, daje mu se naslov kakor sploh knezom. 211 V listu: Vaša kneževska Milost. Podpis: S preglobokim spoštovanjem podpisani. Nadpis: Njegovi kneževski Milosti, visoko ča¬ stitemu gospodu I. I. (tu se postavijo drugi naslovi), knezu nadškofu — skemu. Knezu škofu in sploh škofii. Ogovor: Vaša knezoškofovska (škofovska) Mi¬ lost! — Visoko častiti gospod knez in škof (škof)! V listu: Vaša knezoškofovska (škofovska) Milost. Podpis: Najpokornejši sin; Najponižniji. Nadpis: Njegovi knezoškofovski (škofovski) Milosti, visokočastnemu gospodu I. I. (tu slede drugi naslovi), knezu škofu (škofu) — skemu. Knezom in kneginjam. Ogovor: a) Vaša Svetlost! — Milostivi knez in gospod! b) Vaša Svetlost! — Milostiva gospa kneginja! V listu: Vaša Svetlost! Podpis: Najponižnejši služabnik (preponižno | podpisani). Nadpis : Njegovi (Njeni) Svetlosti, gospodu (gospe) I. knezu (kneginji *) (tu slede drugi naslovi, ali pa: itd., itd.). Grofom in grofinjam. Ogovor: Visokorodni gospod grof! (Milostivi . gospod!) Visokorodna pospa grofinja! (Milostiva gospa!) *) Samooblastno vladajočim knezom se dodaje beseda vla¬ dajoč, torej: vladajočemu knezu itd. 14 * 212 V listu: Vaše Visokorodje. Podpis: Preponižni služabnik. (Tu in v nasled¬ njih listih ne govori pisavec več v tretji osebi [»podpisani"], temuč v pervi osebi: jaz itd.) Nadpis: Visokorodnemu gospodu grofu (viso- korodni gospe grofinji) I. I. Baronom in baronicam. Ogovor: Preblagorodni gospod baron! (Pre- blagorodna gospa baronica!) V listu: Vaše Preblagorodje, Vaša Milost. Podpis: Najponižniši služabnik. Nadpis: Preblagorodnemu gospodu baronu (preblagorodni gospe baronki) itd. Vitezom in plemičem. Ogovor: Preblagorodni gospod! V listu: Vi, preblagorodni gospod. Podpis: Najvdaniši. Nadpis: Preblagorodnemu gospodu vitezu (ple¬ miču) itd. Za ljudi neplemenitega rodu, kteri se štejejo k omi¬ kanemu svetu pa niso duhovni, piše se navadno: Ogovor: Blagorodni gospod! (Vaše Blagorodje! Mnogospoštovani, velecenjeni gospod! Čestiti, pre- čestiti gospod!) V listu: Vi, blagorodni gospod in t. d. Podpis: vdani (ponižni) služabnik. Nadpis: Blagorodnemu gospodu I. I. (navadno se pridaje urad, stan, delo, s kterim se kdo živi) — 213 Duhovnim gospodom naj se sploh reče: pre¬ mastni gospod, višjim: visokočestiti, visoko- častni, dostojni gospod; torej: Ogovor: Prečastni gospod kanonik (korar), dekan, fajmošter! Nadpis: Premastnemu gospodu I. I. iajmoštru — skemu. — V vlogah na javne oblasti in urade razločujejo se ti-le naslovi: Visoko e. kr. ministerstvo! Visoka zbornica poslanska (gosposka) deržav- nega zbora! Visokočastni (škofovski) ordinariat konsistorij! Preslavno (tudi: visoko) c. kr. deželno pogla¬ varstvo (mestoderštvo, deželna vlada)! Preslavni deželni zbor! Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Slanno c. kr. deželno (okrajno) sodišče! Slavno mestno svetovavstvo! Slavno županstvo! *) *) Če se pridevnik slavili sploh rabi za urade, gosposke in družbe, ne smo se vendar dati tudi uradniku pri isti služečemu, torej: Slavno ravnateljstvo! naproti pa: Spošto¬ vani gospod ravnatelj! 52? 3L ©« I. Slovnioa. Stran V vod (§. t—21) ... 3 Glasovi (§-4).4 Samoglasniki (§. 5) . . . — Soglasniki (§. 6) . . . . (J Spreminjanje soglasnikov(§.7)— Zlogi in besede (§. 8—10) 8 Sestavljene besede (§.l linl2) 10 Raba velikih začetnih Serk (§■ 13).11 Stran Ločila in druga pisna zna¬ menja (§. 14) .... 12 Stavek (§§. 15—17) ... 13 Oseba, ktera je v podmetu (§§. 18 in 19) . . . . 15 Način, kako se kaj dopo¬ veduje (§. 20) . . . .16 Besedna plemena (§. 21) 18 Pervi oddelek. Samostavniki (§§. 22-28) . . 21 Spol samostavnikov < §§. v 29-34). 25 Število samostavnikov (§§. 35-38). 27 Padeži samostavnikov (§§. 39-45). 29 Sklanjanje samostavnikov (§• 46).31 Sklanjanje samostavnikov moškega spola (§. 47) . — Sklanjanje samostavnikov srednjega spola (§. 48) 35 Sklanjanje Stenskih samo¬ stavnikov (§. 49) ... 37 Drugi oddelek. Osebni zaimki Kako se sklanjajo osebni (§§. 50-53) .... 40 zaimki (§§. 54—56) . . 41 Nedoločni zaimki (§. 57) . 43 Tretji oddelek. Kako se p a d e ž i v stavkih rabijo (§§. 58-67) . . '. . .44 Pervi padež (§. 58) . . . — Drugi padež (§. 59) . . . — Tretji padež (§. 60)... 48 Ceterti padež (§. 61) . . 50 Peti padež (§§. 62 in 63) 51 Predlogi z dvema padežema {§§. 64-66) . • • ; ~ Predlog s tremi padeži (§.67).55 četerti oddelek. Pridevniki (§§.68—76) 56 Kako se pridevniki stop- Kako se pridevniki skla- njujejo (§§. 78—83) . 63 njajo (§. 77) .... 61 215 Peti oddelek. Stran S v o j i v n i zaimki (§§■ 84-87) .... 67 Kazavni zaimki (§§.88—93) 69 Stran Oziravni zaimki (§§. 94 in 95).71 Vprašavni zaimki (§. 96) 73 Šesti oddelek. Številniki (§§. 97—103) 74 | Nedoločni številniki (§. 104) 74 Sedmi oddelek. Glagol (§§. 105-108) 79 Kako se glagoli razdeljujejo po pomenu (§§. 109—113) 80 Verste glagolov(§§.114—120) 82 Kako se delč glagoli z ozirom na terpež djanja (§§. 121 in 122) . . . 87 Naklon (§§. 123—128) . . 89 Cas (§§. 129-132) . . 98 Oseka in Število (§. 133) 101 Sprega (§§. 134—136) . - Terpna oblika (§§. 137 in 138).HO Nepopolni in nepravilni gla¬ goli (§§. 139 in 140) 112 Prislovi (§§. 141- Osmi oddelek. -143). . . . . . 114 Deveti oddelek. O Btavkih (§. 144) . 117 Prosti stavki (§§. 145—147) — Zloženi stavki (§§. 148— 150).121 Združno - zloženi stavki (§§. 151 in 152) . . . Poddružno - žlozeni stavki 153—155) 122 124 II. Nauk, kako se pisma in opravilni sestavki pišejo. Vvod.127 I. a) Pisma različnega zapo- padka. Primeri: 7. Poročilo in proSnja . 140 8. Povpraševanje ... — 9. Vošilo ali čestitanje . 141 10. Vošilo ...... 142 11. Prošnja za odpuščanje 143 12. Izgovor.144 13. Prijateljsko očitanje 145 14. Povabilo.146 15. Priporočilo . . ■ .147 Pisma ali listi. Nekoliko najnavaduiših imen in naslovov, kakor se rabijo v pismih ali listih za ogovbr, v listu samem, pri podpisu in na zavitku za nadpis. Tiskal Karel ttoriSek na Dunaju. ■), \ n Usti. ajn? listil 00000446184 ■ ' %'; ! ' ' ^j C \ 7 /JTYu