UDK UDC 551.442 (497.12-13 K PRO BLEM A TIKI U D O RN IC IN SO RO DN IH OBLIK VISOKE NOTRANJSKE F rance Š u š t e r š i č * Splošno lju d sk o ime za poglobitve, k i j ih im am v m islih, je dolina. Č eprav je prešlo že v svetovno lite ra tu ro ( G a m s , 1963), ga kot skupn i term in v tem smislu, žal ne m orem o u p o rab lja ti, saj im a mnogo širši pomen. Po dosedan jih ugotovitvah, so m ed n jim i v velik i večini preproste, k o roz ijske vrtače. Mnogo red k e jše so večje, s trm ejše oblike, ki j ih že na p rv i pogled vežemo z udori jam skega stropovja. Na ozem lju, k i p rip ad a k raškem u za led ju izvirov L ju b ljan ice , j ih že dolgo upo­ rab ljam o ko t kazalce neznanih podzem skih prostorov (M i c h 1 e r , 1954/55). P rav zato se zadn je čase zan je uspešno u v e lja v lja ime udor- nica. Le tem pa so po svoji zunan ji m orfologiji zelo podobne oblike, k i j ih srečujem o po visokih k ra šk ih p lanotah , npr. na Snežniku, H ru ­ šici in T rnovskem gozdu ( M e l i k , 1959, Š i f r e r , 1959). K er jih težko povezujem o z udori nad jam am i, j ih po ana log iji z visokogor­ skim i oblikam i ( K u n a v e r , 1961), ra je im enujem o konte ( H a b i č , 1968), vendar ni redko tud i po im enovanje kukave ( J e n k o , 1959, N o v a k , 1962). K er na pogled med udornicam i in kontam i n o tra n j­ skih p lano t ni več jih razlik , se vprašujem o, a li ni sorodnost m orda več k o t vizualna. P rob lem atika D oslej je prev ladovalo m nenje, da so udornice nastale s p rep ro ­ stim rušen jem stropa nad jam am i in so se povečevale, ko je podzemski tok odnašal zrušeni m ateria l ( H a b i č , 1965). V endar pa račun i kažejo ( Š u š t e r š i č , 1967), da se zarad i ra h lja n ja zrušene mase p rosto rn ina jam skega p rosto ra zm an jšu je v naslednjem razm erju : * S lu ša te lj geo log ije (g eog ra fije), O dsek za geo log ijo . F a k u lte ta za n a rav o slo v je in te h ­ no log ijo , 61000, L ju b lja n a , YU, A šk erčeva 12, g le j izv leček na koncu zvezka. V = V0 — —5 -, za k = 1, 25, 4 k je r pomeni: (V) prostornina praznega prostora v trenutku opazovanja, (V0) prostornina prvotnega jam skega prostora, (Ym) neto volumen zrušenega m ateriala do trenu tka opazovanja in (k) koeficient razrahljivosti. JAVOR VEL.VAVKOVEC BUKOVEC CABRANSKA POLICA SOMANŠKA SORA Sl. i Skupine konl in njihova s truk tu ra v Loškem Snežniku 1. Normalna gostota na km2 2. Prekoračena norm alna gostota na km 2 Fig. 1 Groups of dolinas, named konte and inner structure of group at Loški Snežnik 1. Normal distribution per km2 2. Surpassed normal distribution per km2 P reprosto povedano, votlega p rosto ra zm anjka, ko se podre v ja m ­ skem stropu š tir ik ra t toliko skalov ja , k o lik o r je zavzem ala p rvo tna votlina. Seveda pa tu nismo upoštevali m ehanskega odnašan ja podrtin in n jihove korozije , k e r tega ne m orem o za je ti v račun. V sekakor bi m orale b iti p rosto rn ine udornic, ko se odpro na površje , mnogo m anjše od p rosto rn in jam sk ih dvoran. K er navpične stene niso stabilne, se pod vplivom vrem enskih č in ite ljev p o d ira jo da lje . T ako nasta la m e­ lišča so v p rim erjav i z živo skalo »razrah ljana« in seveda še zm an j­ šu je jo prosto rn ino udornice. P r i v e č jih razp o n ih z a h te v a že s ta b iln o s t s tro p a p re d h ip n im z ru še n je m 1 ta k a ra z m e r ja m ed v išino in d eb e lin o s tro p a ,2 d a b i po g o rn jih ra č u n ih osta lo u d o rn ie i le n e k a j o d s to tk o v p ro s to rn in e p rv o tn e ja m sk e d v o ran e . Č e dodam o še p o d ira n je sten , b i osta lo p r i s k ra jn o o p tim a ln ih p o g o jih v u d o rn ie i n a jv e č 2 5 % p rv o tn e g a p ro s to ra . T i p o g o ji — ta n e k s tro p , m a jh e n razp o n , so razm ern o v e lik ja m sk i p ro s to r — so u re sn ič ljiv i le p r i ab so lu tn o m a jh n ih d v o ra n a h . Z ato se p ro s to r ­ n in e u d o rn ic ne b i sm ele v e lik o ra z lik o v a ti od p ro s to rn in o b iča jn ih , k o ro z ijs k ih v rtač . D ejan sk a slika pa je popolnom a nasprotna. Že konvencionalna defin ic ija udornice, k i so jo tako a li d rugače postav ili M i c h 1 e r , (1953/54), K u n a v e r , (1957), H a b i č , (1963), M e l i k , (1963) itd., p o u d a rja n jihovo izredno velikost. V sakom ur je to jasno ob pogledu na Lenaršco a li Veliko jam o ob avtocesti V rh n ik a—Logatec, še bolj pa če gledam o U nško koleševko s P lan inske gore ( G a m s , 1965, fot. 7.). V okolici teh poglobitev b i to re j p ričakovali p rav neznanskih podzem skih prostorov. Jam ske raziskave pa kažejo , da se m ajh n i jam sk i rovi iz teka jo v velike udornice. T ak p rim er je npr. Skednena jam a, k i z ija pod pobočji udornice, k a te re p rem er sk o ra j dosega dolžino vse jam e ( G a m s , 1963 a, sl. 11). N edaleč od tam se t. i. Levi rov N ajdene jam e, k i im a n a jv eč je prečne profile 8 m X 10 m, zak lju č i s čelnim podorom, k i p rip ad a udorn iei Dolec. Ta pa zavzem a, čeprav je m ed m anjšim i v okolici, p rostorn ino 11,3 • 104 m3. K er je podobnih prim erov še mnogo, m oram o izk lju č iti možnost, da so udorn ice nasta le z ru šen jem poprečno velik ih jam sk ih prostorov. V endar p a tud i p rim erja v a n a jv eč jih ja m ­ sk ih dvoran v za led ju v rh n išk ih izvirov, s tam k ajšn jim i udornicam i, ne sledi gorn jim računom . V tabeli 1. so navedene p rosto rn ine udornic, 1 P redstava o hipnem zrušenju je seveda idealna. Zrno resnice je le v tem, da je rušenje stropa zaradi korozijskega rah ljan ja silno počasno v p ri­ m eri s podiranjem , ki ga sproži krioklastično razpadanje, potem ko skozi prvo žrelo vdira v votlino zunanji zrak. 2 Točna oblika stropa, ki naj bi bil v ravnotežju, nam še ni znana in je tudi računsko ne moremo ugotoviti, k e r maksimalne o in r porušne nape­ tosti z velikostjo vzorca močno padajo in jih laboratorijsko ne moremo ugotoviti. K ljuč od teh rezultatov so stropne lin ije velikih jam skih dvoran. Dosedanje sporadične in približne m eritve dajo misliti, da so to stožnice. k i š te je jo za k u k a v e , 3 v ta b e li 2 . p a p ro s to rn in e n a j več jih ja m sk ih d v o ra n n a tem obm očju . Tabela 1 — Table 1 Prostornine kukav — Volumes of dolinas, named kukave Ime kukave: P rostorn ina : 4 Name of dolina: Volume: Laška kukava 2,75 • 10« m3 Smrkövca 1,6 ■• 10« m3 Dolga dolina 1 ,1 •■ 10« m 3 Bakovska kukava 1,05 •■ 106 m 3 Gladovec 0,92 ■10° m 3 Ivanjska kukava 0,85'■ 106 m3 C erkniška kukava 0,53 ■• 10« m3 Poprečje — Average 1,26- 1 0 ° m3 Tabela 2 — Table 2 Prostornine jam skih dvoran — Volumes of cave chambers Ime dvorane: Name of the cave chamber: Ime jam e: Name of cave: Prostornina: Volume: Blatna dvorana 5 Putickova dvorana Sulcev rov Blatna dvorana 5 Podorna dvorana Podorna dvorana Gradišnica N ajdena jam a N ajdena jam a Logarček Jama za Bukovim vrhom Mačkovca Logarček 37,5 • 10“ m 3 7.2 • 104 m3 5,0 • 104 m3 4.2 • 104 m3 3,9 ■ 104 m3 2,4 • 104 m3 1 ,2 - 1 0 4 m3 Poprečje — Average 8 , 8 • 1 0 4 m3 R azm erje m ed prostorn ino poprečne k u k av e in poprečne jam ske (največje) dvorane znaša to re j 14,32 : 1, v k o ris t prve. T ore j je p re d ­ postavka o preprostem ru še n ju dobesedno p o stav ljen a na glavo. Po­ m islek, da poznamo n a jv eč je udornice, jam sk ih dvoran pa m orda ne, zbledi ob dejstvu , da večina jam na tem obm očju po teka preplitvo, da b i b ile k a j dosti več je dvorane sploh statično možne. Saj celo naša n a jv eč ja jam sk a dvorana, v B reznu p ri M edvedovi konti, s svojo p ro ­ stornino 62,0 • 104 m3 kom aj presega na jm an jšo kukavo. L aške kukave pa ne dosegajo n iti na j večje jam sk e dvorane na svetu. 3 Kukava je domače lastno ime navedenih sedmih dolin in ga domačini nikoli ne mešajo z drugimi. V njih naj bi se megla zadrževala dlje kot v drugih, k a r pa bo treba šele proučiti. Ime je prešlo v strokovno literaturo z avstrijsk ih specialk precej ne­ jasno opredeljeno. Večina avtorjev se strin ja, da kukava ni koleševka, sicer pa se v tolm ačenjih razhajajo. Več jasnosti so dale šele terenske meritve (Glej dalje!). 4 Prostornine kukav in jam skih dvoran so izračunane z očrtavanjem eliptičnih paraboloidov, na osnovi param etrov z ream buliranih specialk 1:25 000 in jam skih načrtov v arhivu JZS. To velja tudi za Laško kukavo, ki je tu obdelana po istih k rite rijih . D ejansko pa smo Laško kukavo točno izmerili in tako ugotovili, da znaša n jena prostornina skoraj 30 % več. To lahko pričakujem o tudi pri drugih udornicah. Izjem a sta obe Blatni dvorani, k je r so podatki povzeti po G o s p o d a r i č u , 1967. 5 Dno obeh Blatnih dvoran je ilovnato, drugod pa podorno. Vidimo to re j, da so udornice n a jm an j d ese tk ra t p revelike , ali d rugače povedano, preko 90% m ateria la je bilo odnesenega na način, k i ga nismo upoštevali. P r i teh štev ilkah lahko gladko zanem arim o m ehansko o d p lav ljan je grušča, saj je od g o rn jih dvoran pet h id ro ­ grafsko neak tivn ih , v dveh pa se le ob poplavah zad ržu je zajezena voda. Malo je tud i verje tno , da bi voda neopazno spodkopavala osnovo melišča. Rovi, a li bo lje , p razn ine v podoru, so v p rim erjav i s šp ra ­ n jam i v živi skali nestabiln i. S lednje voda polagom a poveča do po­ trebne propustnosti, razširjen e odprtine v podoru pa se spro ti sese­ dajo . Značilen p rim er je Južni rov Zelških jam , k je r je čelni podor B rloga zap rl n ad a lje v an je B lat, voda pa si je ra je izdela la skozi živo skalo obhodni rov do S rebrne dvorane te r si za polovico zm anjšala strm ec, k o t pa da b i očistila staro pot ( G o s p o d a r i č , 1970, priloga). T ud i tu lahko ponovno opazujem o že znani po jav : udorn ica je n e ­ znansko več ja od sosednjih jam sk ih prosto rov ( G o s p o d a r i č , 1965). Lahko si to re j zamislimo delovno hipotezo, da je udorn ica ne­ k akšen tum or v k raškem površju , k i je zazija l ob podoru jam skega prostora. Večino p rosto rn ine pa m oram o p rip isa ti naknadnem u o d stra­ n jev an ju m ate ria la po doslej neopaženem procesu. Le-ta pa ni vse­ splošen, sa j m nogokrat najdem o m ed velik im i udornicam i •— te imamo običajno v m islih — tud i m ajhne, k i u streza jo predpostavkam o p re ­ prostem rušen ju . N a to je p rv i opozoril P u c (1968), k i je v Lanskem v rh u ugotovil dve jasno ločeni velikostn i skupini. Značilen p rim er imamo le dobrih 100 m jugovzhodno od Laške kukave , k je r leži zna­ čilna udornica, s stenam i in m elišči, a zavzem a le okrog 2,0 • 104 m3. G lede na to m oram o računati, da je p redpostav ljen i proces odvisen od n ek a te rih lokaln ih fak to r je v in ni splošen pojav. Kaže tudi, da je ponekod, npr. v L aški k u k av i še danes ak tiven , drugod, npr. v Jeri- novi ko leševki ( G a m s , 1972), pa je že zam rl. V prašan je je tudi, ko liko je povezan z jam am i, saj so dna Jeršanove doline ( G o s p o ­ d a r i č , 1968) in Vodnega dola ( G a m s , 1965), p rece j n iž ja od delov P osto jnske jam e, k i vodijo van je . Podoben položaj je tu d i v že ome­ n jen i severni udorn ici Skednene jam e ( G a m s , 1963). B istveno je vp rašan je , a li m orem o na osnovi k ra jev n eg a sovpa­ d a n ja sploh trd iti, da je k lasična udorn ica neposredna posledica n ek d an je votline. Skupno p o jav ljan je nam reč lahko tolm ačim o s š ti­ rim i kom binacijam i: a) P o jav jam skega p rosto ra je sprožil nastanek udornice. b) P o jav večje evak u acije je p riteg n il jam o nase. c) P o jav jam e in udornice sta posledica tre tje g a po java, m ed se­ bo j pa vzročno nista neposredno povezana. č) Skupno nasto p an je je slučajno. V m ožnost pod a) smo že podvom ili. Z adnjo domnevo (č) spodbija le preveč množično skupno nastopan je jam in udornic. D a bi proučili ostali dve možnosti, pa se m oram o ozreti na ozem lji, k i niso tako pre- v o tljena z vodoravnim i jam am i, ko t je za led je izvirov L ju b ljan ice in tam iskati even tua ln ih podobnih pojavov. D a spadajo med po­ dobne p o jav e kon te na T rnovskem gozdu, je opazil že M e l i k (1959). P o u d aril je n jihovo form alno podobnost z udornicam i, a j ih je posta­ vil v isto skupino k o t drage. T očneje j ih je opredelil šele H a b i č (1968). N a Snežniku j ih je p rv i opazil Š i f r e r (1959) in j ih p rim er­ ja l z velik im i vrtačam i, k i n a j b i se zelo h itro pog lab ljale . T am kaj j ih om enja tu d i N o v a k (1962), k i pa se širše ne u k v a r ja z n jim i. R azlika m ed kontam i in dragam i, k i jo je ugotovil H a b i č , (o. c.), je na Snežniku še mnogo jasn e jša , k o t v T rnovskem gozdu, sa j n a j­ demo kon te v d rag ah sam ih (Kosm ata dolina). K onte seveda niso posledica u d ira n ja jam sk ih stropov, tem več j ih dolbe ko rozija . M orda je V elika P arad an a že k lju č za po jasn ilo n j i ­ hovega nastanka , ko t je n ak aza l M e l i k (o. c.). Zato jim tu d i nihče ni p roučeval m edsebojne lege in n jih o v e ploskovne razporeditve. Saj se celo H a b i č (o. c.) zadovolji le z bežno, a zelo v erje tn o opombo, da so nanizane ob prelom ih. Značilni nizi so že s k a r te lepo vidni, tako na Trnovskem gozdu, k o t na Snežniku, k je r j ih je še mnogo več. O glejm o si n a tan čn e je n jihovo razpored itev na Snežniku, k je r so zbrane predvsem na p riso jn ih legah. N a osnovi p re k o rač en ja povprečne gostote na ploščinsko enoto j ih lahko družim o v skupine, a po načelu n a jv eč je b ližine j ih znotra j skup in povežem o s spojnicam i. R ezu lta t nam pokaže p rib ližno s tru k ­ tu ro skup in (sl. 1). T ak o j opazimo, da im ajo posam ezne skupine, ali pa n jihov i deli, d inarsko sm er. Sm erni d iagram pokaže, da je n a jv eč ja frekvenca spojn ic v sm ereh z azim uti: 300° ± 5°, 30° ± 5°, 320° + 5°, s slabo izraženo pravokotnico , 340° ± 5°, 70« ± 5°. P a ri spo jn ic so si to re j večinom a pravoko tn i. K er ta razporeditev nim a v idne zveze s slem enitv ijo a li inak ro tek ton iko ( P l e n i č a r , 1964), m oram o zaen k ra t opustiti vab ljivo H a b i č e v o (o. c.) m isel na povezavo z geološko s tru k tu ro . V sekakor pa zasedajo kon te vozli­ šča treh p rav o k o tn ih m rež, k i so m ed seboj p rem ak n jen e za dvajset stopinj. Če so udornice res tako neposredno vezane na jam e, ko t zahteva p redpostavka o enostavnem ru šen ju , p ričaku jem o , da bo n jihova raz ­ m estitev v za led ju v rh n išk ih izvirov sled ila glavnim tokovom . V endar pa na popolnom a en ak ih zasnovah izdelana k a r ta 6 (sl. 2), p o d a ja zelo podobno sliko, k o t jo kaže razm estitev k o n t po Snežniku. 6 V Snežniškem masivu je verjetno preko 500 kont raznih velikosti. Ker bi bilo m erjen je in determ iniranje po terenu malone neizvedljivo ter zaradi gozda ni mogoče uporabiti avionskih posnetkov, sem se m oral opreti na karto 1 : 25 000. P ri tem sem vzel za merilo kakršnokoli razliko od korozijskih vrtač in večjih drag. Zaradi boljšega p rim erjan ja sem iste k rite rije uporabil tudi na sliki 2. Edina izjem a so tu Kališke in Kosovske koleševke, ki jih na karti ni, a so zelo značilne. Zato moramo pri vseh izvajan jih upoštevati ta nezanesljivi izbor po­ datkov, ki dajejo šele pri velikem številu vzorcev določeno sliko. Pravo podobo bomo dobili šele pri eksaktnem terenskem delu, ki pa bo trajalo precej let. 545 054 4 0 VRHNIKA r A e i 9 LJUBLJANSKI VRH DOL. LOGATEC A 759 DEBELI VRH POKOJIŠČE Sl. 2 Skupine udarnic in njihova struk tu ra v širšem zaledju izvirov L jubljanice 1 . Normalna gostota na km 2 2. Prekoračena norm alna gostota na km 2 3. Rob Planinskega polja in L jubljanskega B arja 4. D anašnja m eja soliflukcijskega m ateriala s Stražišča in Vinjega vrha Fig. 2 Groups of collapsed dolinas and inner structure of groups in wider background of the springs of L jubljanica 1 . Normal distribution per km 2 2 . Surpassed normal distribution per km 2 3. Limits of the Planinsko polje and L jubljansko Barje marsh 4. Today limits of solifluction m aterial from Stražišče and Vinji vrh N ova je edino precej frek v en tiran a sm er m ed azim utom 10° in 20°. Če potegnem o iz na j zahodne jšega izv ira L ju b ljan ice , t. i. H ribske vo­ de, prem ico pod azim utom 200° (= 20° + 180°), dosežemo P laninsko polje Pod Stenam i, če pa potegnem o prem ico pod azim utom 190° (= 10° + 180°) iz najvzhodnejšega izv ira B istre, nam p reseka Poko- jišk o planoto te r se mimo R ak ek a izteče v R akov Škocjan. Med obema v erje tn o res teče g lavn ina podzem ske L ju b ljan ice . Neugodno je , da je severno n ad a lje v an je cerkn iške skup ine udorn ic (vzhodno od R akeka) pod B ezuljakom in Dobcem, v t. i. M eniševskih senožetih, p rek ril w ürm ski so liflukcijsk i m ateria l z dolom itnega V in jega v rh a in so­ sedn jih vzpetin te r ga tako odtegnil našim opazovanjem . P rav tu bi p riš la raz lik a m ed generalno sm erjo podzem skih tokov in ugotov­ ljen im i trem i m režam i n a jb o lj do izraza. P ričakova li bi tudi, da bo n a jv eč udorn ic v pasu m ed H ribsko vodo, Stenam i, R akekom in Bistro, vendar v n jegovem severnem delu z ija očitna praznina. Zelo v erje tn o je to posledica reliefa, k i tu do­ sega n a jv eč je višine. Zato maksimalna črta rušenja ( Š u š t e r š i č , 1968) sploh ne doseže p o v ršja in se ru šen je že p re j ustavi. Na osnovi tega sk lepa m orem o prib ližno izračunati p rosto rn ino naj večjih ja m ­ skih prostorov na tem obm očju. S lika 3a nam kaže višinsko razpo red itev udorn ic v tem pasu. Vi­ dimo, da j ih više od 650 m ni. T o re j maksimalna črta rušenja ne p re ­ seže te višine. N a jnove jša p o tap ljan ja v izvire L ju b ljan ice pa k a ­ žejo, da rovi v erje tn o ne po tek ajo pod koto 280 m. Zato vzamemo za C A B b)«*> Sl. 3 a) Višinska razporeditev udornic med Hribsko vodo, Planinskim poljem, Rakekom in Bistro b) Genetski diagram kukav A Korozija žive skale B Korozija melišč in rušenje sten C Rušenje stropa in mehansko odnašanje podora Fig. 3 a) Vertical distribution of collapsed dolinas between H ribska voda, Planinsko polje, R akek and Bistra b) Genetic diagram of dolinas, named kukave A Corrosion of solid rock B Corrosion of screes and collapsing of rocky walls C lncassion of cave roof and mechanical removing of m aterial vse obm očje pavšalno koto 300 m. Po form uli St. 3,1 ( Š u š t e r š i č , o. c.), sledi, da je n a jv iš ja možna dvorana visoka okrog 70 m. P red ­ postavim o še obliko polkrogle, pa dobimo prostornino 7,19 • 105 m3. To je le m alo več, k o t znaša p rosto rn ina n a jm an jše k u k a ve, a še vedno sk o ra j d v ak ra t toliko, ko liko r zavzem a B latna dvorana v G radišnici. D okum entacija , k lasifik ac ija in term inologija N atančnejše ob rav n av an je udorn ic samih zahteva, da n a jp re j poiščemo metodo, kako jih prostorsko čim b o lje p rikaza ti. K lasično p rik azo v an je s tlorisom in profili, je v b istvu ortogonalno p ro jic iran je in zato močno popači sliko o b jek ta , k i im a obliko še n a jb liž je e lip tič ­ nem u paraboloidu. Za večino udornic, p rikazan ih na sliki 4, smo po­ sneli p reko 200 m eriln ih točk7 in tak o izluščili p aram etre , k i j ih m o­ ram o p rik aza ti čim bo lj verno. P redvsem so pom em bna količinska razm erja m ed stenam i, m elišči in p reperelino , k i o b ro b lja jo votli p ro ­ sto r večine udorn ic in kont, te r n jihova p rostorska razporeditev . P rece j p rim ern e jš i postopek, k i ga pred lagam za splošno uporabo, sem uporab il na slik i 4. N jegova bistvena zamisel je že s ta ra in jo uporab ljam o p ri p ro jic ira n ju k ris ta lo v ( G r a f e n a u e r , 1966). V težišču tlo risa udornice si zamislimo točko, k i j i pripišem o še »Z« koord inato n a jv iš je točke oboda udornice. S te točke pro jiciram o vsa \ pom em bna m esta udornice na hipotetično, očrtano polkroglo, n jeno sliko pa potem s pom očjo Schm idtove m reže zrišemo v ekv ivalen tn i Lam bertovi p ro jek c iji ( D i m i t r i j e v i č , 1965). E dine spačenosti nastane jo p ri p ren ašan ju »sklede« na polkroglo in so zato p recej m anjše od tistih , k i nastopajo v ortogonalni p ro jek c iji. Sedaj se p ro ­ jic ira jo vse točke, k i so v n arav i v isti ravnin i, na isti lok in sledovi tek ton ike postanejo jasnejši. Slika, k i jo dobimo, je na prv i pogled res m alce nenavadna, ko pa bomo z le ti začeli p ri terenskem delu ru tinsko u p o ra b lja ti he lik o p te rje , bo postala verna podoba terenskega vtisa. S lika 4 je n asta la sicer k o t dem onstrac ija om enjene m etode na različnejšili vzorcih, a vendar jasno kaže, da je tud i ob lika udornic in sorodnih oblik močno vezana na zgoraj ugotovljene tr i m atem a­ tične m reže. Jasno se odražajo tud i večji prelom i, predvsem v Laški kukavi,8 R akovskem Globoščaku in Javorn išk i koleševki. Vidimo tudi, da p rak tično ni razlike med p ristn im i udornicam i in Javorn iško te r O gleniško koleševko. P rv a glede na svojo lego in dosedanje pozna- 7 Pri napornem, večkrat tudi nevarnem terenskem delu so mi pomagali N. Klemenčič, D. Rojšek, A. Rus, M. Samotorčan, M. Šušteršič in A. Turel- Falescliini, za k ar se jim na tem mestu najlepše zahvaljujem . Zahvaljujem se tudi D ruštvu za raziskovanje jam L jubljana, ki mi je dalo na razpolago prim erno opremo. 8 Ker nekaterim poglobitvam nisem mogel ugotoviti domačih imen, so v nadaljn jem domača pisana kurzivno, delovna pa normalno. To velja tudi za sliko 4. Sl. 4 Lambertove pro jekcije nekaterih udornic in kont te r trikotni diagram ploščinskih razm erij m edijev, ki jih obdajajo 1 Unška koleševkaa — klasična koleševka, P lanina—Malni 2 Kališka koleševka, Logatec—Kališe 3 Laška kukava, Laze—Ravnik 4 Javorniška koleševka, Javornik—Baba 5 Ogleniška koleševka, Javornik—Čela 6 Mali dolec, Laze—Ravnik 7 Smrečnica p ri V ranji jami, Laze—Lanski vrh 8 Rokavski Globoščak, Rakov Škocjan S (s) stene M (m) melišča P (p) preperelina Fig. 4 Lam bert’s projections of some collapsed dolinas and konte and triangle diagram of proportions between the media that lim it the dolinas Names Place 1 Unška koleševka — classical koleševka, P lanina—Malni 2 Kališka koleševka Logatec—Kališe 3 Laška kukava Laze—Ravnik 4 Javorniška koleševka Javornik—Baba 5 Ogleniška koleševka Javornik—Cela 6 Mali dolec Laze—Ravnik 7 Smrečnica by V ranja jam a Laze—Lanski vrh 8 Rakovski Globoščak Rakov Škocjan S (s) rocky walls M (m) screes P (p) soil and other dissolved m aterial van je h id ro log ije Javorn ikov n ik ak o r ni mogla nastati z udorom nad vodoravnim i jam am i, d rnga pa je očitno močno povečan ko tlič ali pa zrušeno brezno, saj z ija le 20 m od n jen ih sten 214 m globoko brezno. Če p ro jek c ije sten, melišč in p rep ere lin e p lan im entriram o in p re ­ računam o v odstotke, lahko rezu lta te vnesemo v trik o tn i diagram , k ak ršen je p rik azan na slik i 4. R azporeditev figu ra tivn ih točk kaže neke skupne lastnosti. V endar pa p ri osmih vzorcih še ne smemo d e­ la ti zak ljučkov : rezu lta ti nam bodo le vodilo za bodoče raziskave. T rik o tn i d iagram bi lahko s položajem fig u ra tiv n ih točk za po­ sam ezne o b jek te že o d re ja l n jihovo form alno k lasifikac ijo . Zdi pa se, da so p ro jek c ije še mnogo zgovornejše in bi bilo b o lje ta v p rašan ja odložiti na poznejši čas, ko bomo im eli na razpolago več terensk ih m eritev. N a podlagi dosedanjih izv a jan j lahko pripišem o večino p rostorn in udorn ic in ko n t istim , ali vsaj konvergentn im procesom. Zato je zelo v e rje tn a n asled n ja tabela : Nastanek nekaterih kraških poglobitev, glede na način odstranjevanja materiala M atična kam nina je b ila to re j odnešena na tr i načine. P ro sto r­ nino odstran jenega m ate ria la lahko za vsako poglobitev posebej iz­ razim o v odsto tkih in razm erje prikažem o s trik o tn im diagram om (slika 3b). To razm erje se m ed razvojem o b jek ta seveda sprem inja, fig u ra tiv n a točka pa, k i p red s tav lja trenu tno stan je , zato p o tu je po p o lju d iagram a. Vidimo: R azvoj v rtač s tagn ira na točki A. R azvoj ko tličev se le polagom a o d d a lju je od točke A v po lje a. R azvoj b rezen ne zapušča p o lja e, le v p rim eru odprtih brezen nad večjim i vodotoki se lahko po p o lju d p rem ika p ro ti p o lju c. R azvoj ko n t se začne v p o lju e in se po eni nakazn ih sm eri pom ika p ro ti točki B, k i pa je ne doseže. R azvoj udorn ic se začne v točki C in se po eni nakazan ih sm eri po­ m ika p ro ti točki B, k i p a je ne doseže. Iz p re jšn jih izv a jan j sledi, da leži večina koleševk in drugih udorn ic v b ližin i točke B in da p rav isto v e lja tud i za konte. Izjem a so le m ale udornice, k i se po končanem u d iran ju niso več večale in k i j ih običajno prezrem o. Smiselno je , da najdem o povečanim udor- nicam in kontam skupen term in. K ar p o n u ja se ime kukava, saj p rav p ri n jih n ajlepše opazujem o jak o s t nak n ad n ih procesov, obenem pa Tabela 3 Udornice Pojav: Vrtače, kotliči, brezna Konte Udor in mehansko odnašanje Začetni proces: Korozija žive skale Korozija žive skale Prevladujoči proces: Korozija žive skale Podiranje in korozija melišč Podiranje in korozija melišč 6 G eografsk i v estn ik je že sedaj v rab i tako za udornice, ko t za konte. P r i tem lahko m irno opustim o stare defin ic ije ( K u n a v e r , 1957, G a m s , 1963 itd.), ki govore o starosti, p repere losti in p o m an jk an ju sten. Res je , da en ekstrem , to je Dolga dolina, pade n a d iagram u s slike 4 na stranico M P v neposredno bližino točke P. Zato pa n a jv eč ja , Laška kukava, sploh nim a p repere line , razm erje med stenam i in m elišči pa znaša 49 : 51 in tako p rek aša po stenovitosti večino koleševk. Se več, p ri 124 m globoki Unški kolešeoki segajo stene do 100 m globoko, p ri 98 m globoki Laški kukavi pa celo 95 m globoko. T ore j je n a jv eč ja k u k av a ponekod celo m anj p repere la , k o t ko leševka »par excellence«. R azum ljivo je , da se ek sak tn a razm erja , k i j ih po trebu jem o za vnašan je v d iagram s slike 3b, izm ikajo našim m eritvam in je v e r je t­ no, da bo genetska k las ifik ac ija v sm islu teh izv a jan j vedno le p r i­ bližna. O b koncu bi se še en k ra t do takn il form alne k lasifikac ije . Kot rečeno, m oram o n a jp re j na podlagi m eritev in p red lagane m etode razčistiti pojm e, šele potem pa jim lahko poiščemo ustrezne nazive. P ri tem se lahko naslan jam o na lju d sk o poim enovanje, k i na o b rav ­ navanem ozem lju poleg izrazov dolina, koleševka in kukava, pozna še dolce, globoščake, srnrečnice, dole, beče, peškere, d rugod pa še celo zb ir­ ko d ru g ih nazivov ( B a d j u r a , 1953). Vsi izrazi im ajo jasno op re­ d e ljen pomen, k i večidel tem elji na gospodarski izrab i in je to rej družbeno-geografski. Zato p ri povsem geom orfoloških defin ic ijah n i­ koli ne bomo dosegli popolnega soglasja z lju d sk o rabo. Zaključki — V ečji del p rosto rn ine k ra šk ih poglobitev, k i smo j ih doslej im e­ novali udornice, kolešeoke in kukave, ne g re na račun p rvo tne jam ske dvorane, tem več je b il m ateria l odnešen z naknadn im večanjem , ko je bilo u d iran je že zaključeno. — Procesu naknadnega večan ja ne zapadejo vse udornice. — Pom em bno vlogo p ri tem procesu ig ra n jih o v a razporeditev , v našem p rim eru glede na tr i ugotovljene ortogonalne mreže. — Po zunan ji m orfologiji so si povečane udornice in konte zelo sorodne. —• 1 udi p ri k o n tah ig ra položaj enako vlogo, ko t p ri udornicah. — M oremo sk lepati, da je proces večan ja obojim skupen, ali k on ­ vergenten. O be oblik i se sp rem in ja ta v kukavo. — Ta proces se sproži, ko v k rašk em p o v ršju zaz ija neka »rana« in se širi k o t »tumor«. O b tem je pom em ben položaj te rane. — Ne m orem o zan ika ti zveze m ed položajem udorn ic sam ih in jam am i. — D osedan ji način trod im enzionalnega p re d s ta v lja n ja smo nado­ m estili z novim, ustreznejšim . — Poskusne m eritve so pokazale n ek a te re doslej neopažene sk u p ­ ne lastnosti udornic, kon t in k ukav . Zato je še p rezgodaj u v a ja ti k la ­ s ifikacijo in j ih sm iselno poim enovati. Literatura — Bibliography B adjura R., 1953, Ljudska geografija, L jubljana. D im itrijevič M. D., Petrovič R. S., 1965, Upotreba projekcije lopte u geo­ logiji, Geološki zavod, L jubljana. Forti F., 1956, Le Doline di crollo da cavita preesistenti nel Carso triesti- no, Le G rotte d’Italia, ser. 3a, vol. 1, 1955/56, 34—39, Castellana — Grotte. Gams I., 1963, K raška terminologija, Geografski vestnik 34, 115—136, L jubljana. Gams I., 1963 a, Logarček, Acta carsologica SAZU 3, 5—84, L jubljana. Gams I., 1965, H kvartarn i geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem, Geografski vestnik 37, 61—101, L jubljana. Gams I., 1972, Prispevek k m ikroklim atologiji vrtač in kraških polj, Geo­ grafski zbornik SAZU 13, 5—79, L jubljana. Geografski institut JNA, k arta 1: 25 000, pariške podele, Listi: Vrhnika 2 b, 2 d, Cerknica l a , 1 c, 3 a, 3 b, 3d , Beograd. Gospodaric R., Habe F., 1965, Zelške jam e — začetek jam skega turizma v cerkniški občini, Naše jam e 6, 55—53, L jubljana. Gospodaric R., Habe F., Habič P., 1967, Preiskave krasa na trasi hitre ceste V rhnika—Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, tipkopis v arhivu cestnega sklada SRS, L jubljana. Gospodarič R., 1968, Speleološki procesi v Postonjski jam i iz mlajšega pleistocena, Naše jam e 10, 37—46, L jubljana. Gospodarič R., 1970, Speleološke raziskave Cerkniškega jam skega siste­ ma, Acta carsologica SAZU 5, 111—169, L jubljana. G rafenauer S., 1967, K ristalografija, Univerzitetna založba, Ljubljana. Habič P., 1963, Udorne vrtače —- koliševke in podzemski tokovi, Treči jugoslavenski speleološki kongres, 125—130, Sarajevo. Habič P., 1972, Osnovna speleološka k arta SRS 1 : 25 000, List Vrhnika 2 b, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Istituto geografico m ilitare, C arta d’Italia alia scala di 1 : 25 000, Listi, Val Giorgina, Monte Nevoso, Dolina dei Nocciöli, Zabiče Castelvecchio, Pian della Secchia, Roma. Jenko F., 1959, Hidrogeologija in vodno gospodarstvo krasa, L jubljana. Kunaver P., 1957, Kraški svet in njegovi pojavi, L jubljana. Kunaver J., 1961, Visokogorski kras vzhodnih ju lijsk ih in Kamniških Alp, Geografski vestnik 33, 95—135, L jubljana. Melik A., 1959, Nova geografska dognanja v Trnovskem gozdu, Geograf­ ski zbornik SAZU 5, 5—26, L jubljana. Melik A., 1963, Slovenija I, L jubljana. Michler I., 1953/54, Vrtače in doline, Proteus 16, 204—209, L jubljana. Michler J., 1954/55, Planinska dolina, Proteus 17, 10—16, L jubljana. Novak D., 1962, Kraški pojavi v Loškem Snežniku, Zavod za geološka i geofizička istraživanja, Vesnik/knjiga 2, ser. B, 125—131, Beograd. Pleničar M., 1968, S tratigrafski razvoj krednih plasti na južnem N otranj­ skem in Primorskem, Geologija 6, 22—145, L jubljana. Puc M., 1968, Speleologija Lanskega vrha, tipkopis v arhivu DZRJL, Ljubljana. Radinja D., 1972, Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenet- skega razvoja, Geografski zbornik SAZU 13, 197—242, L jubljana. Sweeting M. M., 1972, Karst Landforms, London. Šifrer M., 1956, Obseg pleistocenske poledenitve v Notranjskem Snežniku, Geografski zbornik SAZÜ 5, 27—83, L jubljana. Šušteršič F., 1964, K raška Ljubljanica med Cerknico, Planino in Vrhniko, tipkopis v arhivu DZRJL, L jubljana. Šušteršič F., 1968, Nekaj o nastanku kraških udornih dolin, Naše jam e 9, 58—65, L jubljana. Zapisniki terenskih ogledov, Arhiv DZRJL in JZS, L jubljana. ON THE PROBLEMS OF COLLAPSE DOLINAS AND ALLIED FORMS OF HIGH NOTRANJSKO (SOUTHCENTRAL SLOVENIA) F ranee Š u š t e r š i č (Summary) Problems General opinion is that a collapse dolina results in simple falling — in of the cave roofs. Calculations show tha t the prim ary cave chambers decrease, when moving towards the earth surface, owing to the loosening of the collap­ sed mass ( Š u š t e r š i č , 1968). The quantities are shown in following equa­ tion: V = V0 — - 2 - , if k = 1, 25 4 w here: (V) volume of the cave cham ber in the moment of observation (V0) volume of the prim ary cave chamber (Vm) pure volume of the fallen — in rock till the moment of observation (k) proportion between the solid roof mass volume and the collapsed mass volume. The result is, that in the moment, when the pure volume of collapsed rock is equal to four prim ary volumes, the em pty room disappears. Generally, volumes of collapse dolinas should be sm aller than the volumes of the prim ary caver chambers. This conclusions is quite opposite to field observations. Table 1 (Look at the Slovene text!) shows the volumes of collapse dolinas, named popularly kukaoe (sing: kukava), which are not the largest collapse dolinas in the te r r i­ tory, while Table 2 shows the volumes of the largest cave chambers there. The average proportion is 14, 32 for kukaoe. As we can observe in many caves, relatively small caverns extend to extreem ly large dolinas, the bottoms of which are sometimes lower than the bottoms of the caves there. On the other hand, also small dolinas (among the large ones) appear that follow correctly the given equation. So we can suppose that a process of subsequent enlarging of some dolinas exist. The w ater channels in the brokendown mass are not stable when being enlarged by w ater streams, while the cracks in the bedrock are stable. So soon after the collapse w ater forms a nearby channel in the solid rock and the removing of the collapsed mass by w ater stream must be generally excluded as the factor of enlarging. Being sim ilar at the first sight, konte (which are typical forms of the Julian Alps K arst regions) differ from collapse dolinas in their origin. Konte (sing.: konta) also appear on the high plateaus of N otranjsko and Primorsko (Southwest Slovenia) as traces of pleistocene climate conditions. As no caves can be expected under them nobody has paid any attention to their position and distribution. Considering their num ber per km 2 we can form groups and then w ithin the same group connect them with lines, always choosing the shortest distance. Fig. 1 shows the groups of konte at Loški Snežnik (about 1200 m high plateau South of Postojna), and frequency of inner connections. We can observe at once that the preferred directions of the inner connections are 300°, 320°, 340° and their normals. Consequently, by using a three right angle grid system, which must have for the moment only the mathematical meaning, the position of konte formations can be plotted. Just the same goes for the collapse dolinas in the background of the springs of the L jubljanica (Fig. 2). But among the six already known di­ rections a new one appears which is in fact the general direction of the main underground streams of the Ljubljanica. This fact proves the supposition that collapse dolinas appear over the horizontal caves, but just like konte they depend on grids for their position. The processes forming them must be the same or convergent. Vertical distribution of the collapse dolinas in the aeria of the main streames o fthe Ljubljanica (Fig. 3 a) shows that they do not appear in the territo ry higher than 650 m. That means that the Maximal line of collapsing ( Š u š t e r š i č , o. c.) does not surpass that level. By using the equation (3. 1) ( Š u š t e r š i č , o. c.) and the results of diving (that the submerged channels of the L jubljanica generally do not lie lower than 300 m above the sea level) we find out that the largest cave cham ber in the area does not surpass 7, 19« • 105 m3. The volume is about twice the volume of the largest cave chamber there (Table 2), but hard ly any large than the smallest kukava. Documentation, classification and terminology To study the forms of the collapse dolinas themselves, we must find a good way to present them. As they are distinctive threedim ensional pheno­ mena. usual ground plans and sections do not show their actual form. Better presentation is used on Fig. 4. In the centre of the ground plan of the dolina we put the centre of a hypothetical sphere, with »Z« coordinate of the highest point of the perim eter of the dolina. Projecting the limits of the rocky walls, screes and dissolved m aterial on the sphere we get a good picture but understandably distorted. Finally we draw it in the equivalent Lam bert’s projection. Fig. 4 represents some collapse dolinas (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8) and some konte in that projection. Some samples, like (3, 4 and 8) show the inflictions of tectonics very well, as the points, lying on the same plane appear on the same arch under pro­ jection. But it is not possible to find any distinguishable difference between collapse dolinas and konte. Measuring the area of the rocky walls, screes and dissolved m aterial on the projection and transform ing it into percentages, we get proportions, that can be shown on the triangle diagram (Fig. 4). The grouping of the figurative points in the triangle show some unexpected pro­ perties of the dolinas. But as we have eight samples only, it is too early draw any conclusions. Considering the position of the figurative points on the triangle diagram, we could build simple principles for classification of dolinas. But, the projec­ tions seem to be more comprehensible, and, having measured more of them it will be possible to recognize their affinity and then form groups. So the only way to avoid wrong classification is more field work. However it is possible to compose a very probable genetic model of different dolinas, based on chapter one, as follows: Table 3: Type of dolina Initial process Prevailing process con­ sidering the volume of removed m aterial Corrosive dolinas, potholes, kotliči Corrosion of solid rock Corrosion of solid rock Konte Corrosion of solid rock Falling — in of the rocky slopes and the corrosion of the screes Collapse dolinas Incassion of the cave roof and mechanical removing of the m aterial Falling — in of the rocky slopes and the corrosion of the screes There are three ways of removing m aterial. We can express the volume proportions by the triangle diagram (Fig. 3 b). The developpement of the collapse dolinas and konte starts at points (C) and (A), but during the enlarging process their figurative points move towards point (B), I suggest that in the Slovene language we should use the word kukava for final forms because it is identical w ith popular names. Conclusions — The bulk of volume of collapse dolinas, named in Slovene udornice (sing.: udornica), koleševke (sing.: koleševka), and kukave (sing.: kukava), are not due to the prim ary cave-room, but to the subsequent enlarging. — Not all the collapse dolinas grow in such a way. — The position of dolinas on three above metioned right angle grids p lay an im portant role with this process. — Considering the ir outlook the large collapse dolinas and konte are quite similar. — As with collapse dolinas, the position of konte on these grids is very important. — We can conclude that the processes of enlarging are common or convergent with the collape dolinas and konte. They both change to kukave. — This process starts when a hole gapes in the earth surface and grows like a »tumour«. Its position seems to be more im portant than its origin. — We can not deny the relationship between caves and collapse dolinas. — We found a more suitable way of threedim ensional representation these phenomena. — The accurate experim ental m easuring showed some unexpected pro­ perties of collapse dolinas, konte and kukave. Therefore it is too early to establish precise formal classification and terminology.