Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 25.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik L
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 86_,	mesečno	Din	3.—. Oglasi po oenlku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Kdo nam pomaga?
Od številke do številke čitamo zadnje čase tako v »Delavski fronti« kakor v dnevnem časopisju o raznih mezdnih gibanjih delavstva kakor tudi o zahtevi kolektivnih pogodb v raznih delavskih poklicih. Ker so se pokazali v veliko primerih, kjer so bili delavci disciplinirani in solidarni, uspehi, zato je vedno več gibanja v delavskih vrstah v naši državi. Mogoče se bo našel marksist pa bo rekel: To je posledica splošnega gibanja delavstva v Evropi. Pa ni tako. V Evropi je gibanje delavstva samo v par državah, in to v tistih, kjer vlada še kolikor toliko demokracija, pa naj bo taka ali taka. Kjer je pa doma fašizem in diktatura, delavstvo gibanja za zboljšanje svojih delovnih pogojev ne pozna. Pa ne zato, ker se mu tako dobro godi, da nima potrebe po izboljšanju, pač pa radi tega, ker ga tišči k tlom močna pest vsemogočnih diktatorjev. Ali imamo podobna delavska gibanja v Italiji, Nemčiji? Ali si more ruski delavec, ki ima »svojo« vlado, kaj pomagati? Pa mu gre zelo trda v življenju! Naj poskusi kaj takega, pa bo takoj razglašen za nasprotnika in rovarja proti lastnemu režimu in pobliže se bo seznanil z raznimi kazenskimi sankcijami.
Torej, kako je to mogoče, da je pri nas naenkrat tak preobrat v tem pogledu? Saj nam je še vsem, kdor je količkaj sodeloval v delavskih organizacijah, prav dobro znano, kako je bilo do pred enim letom, ko je vladala mogočna JNS, ki se je v volivnem boju tako rada proglašala za prijatelja delavstva. Ali se moremo spomniti na kakšna mezdna gibanja ali na zahteve po kolektivnih pogodbah? Pač, nekaj se jih spominjamo. Toda obenem se spominjamo tudi za delavstvo žalostnega zaključka teh gibanj. Policija je igrala vedno veliko vlogo v teh delavskih gibanjih. Preprečevala je sestanke, vlačila vodje na policijo in jih zasliševala ter šikanirala, izganjala iz mest gibanja centralne tajnike itd. itd. Mislim, da eno leto ni tako dolga doba, da bi se vse to že moglo pozabiti, samo spomin je treba malo osvežiti. Pa naši »plavi«, katerih prijatelji so bili vodje JNS? In naši »rdeči«, ki so bili in so še danes zavezniki JNS-arjev? Kje so bili ti tedaj, ko so vlasto-držci preganjali delavstvo, ki se je borilo za svoj življenjski obstoj? Bili so — na dobro plačanih mestih in se niso razburjali radi delavstva, da so le obdržali svoja mastna mesta. Ako pa ves policijski aparat ni zadoščal in je bilo delavstvo pripravljeno rajši hitro umreti kakor pa bedno umirati, tedaj so posegle vmes višje sile in vsega gibanja je bilo na mah konec! Najboljši prijatelji »plavih« in »rdečih« so se vedno »izkazali«, ko je šlo za delavske ali kapitalistične interese. Ni mi potrebno naglašati, da je kapitalist v tistih časih vedno vlekel boljši del.
Kako je pa danes ? Delavskih gibanj vse polno na vseh straneh naše domovine. Sestanki delavstva so nemoteni, stavke potekajo normalno. Kako je to mogoče? Ali smo brez policije, ki je do še pred enim letom tako krepko posegala v delavčevo življenje? O ne! Policija je še, in to še prav ista policija ko pred leti. Le — vlada je druga. In še kako druga! Ne govori in ne razširja lepo donečih fraz o prijateljstvu delavstva. Takih fraz ne ču-jemo. Kar smo od nove vlade zvedeli, je le to, da pripravlja nove zakonske predloge, ki bodo delavstvu močno v prid. Ker pa nove vlade ne čujemo, jo pa bolj pogosto čutimo, pa ne v slabem pomenu. V delavska gibanja se ne vmešava in tudi drugim prepoveduje vmešavanje. Ne postavi se na stran kapitalista. Ali je to dovolj? Ali se ne bi morala vlada postaviti odločno na stran delavstva in mu dejansko pomagati? Ne, ni potrebno! Delavstvo je že v sebi tako močno, da ne rabi te pomoči. S kapitalisti bo s svojo močjo
Velike besede velikega
moža.
Voditelj Slovencev g. dr. Anton Korošec je podal te dni dopisniku romunskega lista »Ordinea« izjavo, ki je globoko odmevala po Jugoslaviji. Dr. Korošec je izjavil:
»Če razmišljam o položaju naše države in prijateljskih sosedov, moram naravno ugotoviti, da smo v zboru evropskih držav še vedno gospodarsko in finančno slabi, brez velikega kapitala, pretežno ag-rarci, ki jih sedanja stiska še bolj udarja kakor druge države. Geopolitično pa smo z vseh strani obdani samo od velikih držav. Navzlic temu me prešinja odptimi-zem glede naše bodočnosti.
Mladi smo! Naš demografski prirastek presega vse druge v Evropi. Naše obnovitvene sposobnosti še ni napadla tista kužna bolezen, bela kuga, ki razjeda že vse druge kulturne narode in ki je v preteklosti že nad velikimi imperiji izrekla svoj »Mene tekel ufarsin«.
To naše zdravje nas je ohranilo skozi vso našo zgodovinsko preteklost, v kateri nam usoda ni bila naklonjena; večno smo bili izpostavljeni tuji, močnejši poplavi, stoletja v suženjstvu, vedno troseč svoje najboljše sile v obrambi pred sovražnimi močmi. Navzlic vsemu pa smo se ohranili in obvarovali malone vse svoje narodno ozemlje in sicer zaradi svojega zdravja, opirajoč se na svoje prirodno in po krščanstvu poglobljeno etično pojmovanje življenja in njegovih nalog. Ohranili smo svoje narodno ozemlje in vrhu tega še razpršili svoje otroke kakor se-
me po svetu — ko domača zemlja pod tujim gospodstvom ni mogla dati vsem skromnega kruha.
Tudi na to se opira naš optimizem. — Opira se na okolnost, da dekadenca za-pada ni okužila našega zdravega telesa.
Agrarci smo, zaradi tega nas prešinja duh zemlje, ki nam daje kruha in vina. Z globino vse svoje duše smo zvezani s svojo rojstno zemljo.
Zato mislim in sem prepričan, da bo naš narod z nezmanjšano silo kakor v preteklosti tako tudi v bodočnosti branil, če bo potrebno, svojo zemljo. Po drugi strani takisto verujem, da bo mogel na podlagi hudih zgodovinskih izkustev in oprt na resno etično pojmovanje življenja v kratkem času doseči to, kar je zanemaril v preteklosti, ko so ga v njegovem razvoju skozi stoletja ovirali. Verujem, da bo vse to ne samo popravil, marveč bo z naglim tempom razvil vse svoje posebne vrline in da bo racionalno izkoristil bogastva, ki mu jih je priroda v tako obilni meri podarila.«
To so zanosne besede, vredne velikega moža. Kljub vsem težkim izkušnjam, kljub razočaranjem zre naš voditelj z optimizmom v bodočnost, prešinja ga vera v lepše čase, ki naš rod čakajo. Navdati morajo njegove besede tudi nas z optimizmom. Ne bomo klonili pred navalom sovražnih moči, ki bi nas strle, če nas prevzame malodušnost, krepko se bomo postavili v bran vsem razdomim pokre-tom, ki nam jih vsiljuje tujina.
Vodja španskih katoličanov
o bilanci komunističnih izgredov In opustoSenf.
njih mesecih. Nahujskani komunisti so v celoti doslej uničili 251 cerkev, ubili so 259 oseb in 1287 je bilo težko ranjenih. Promet na cestah je nemogoč, ker ustavljajo radikalni levičarji vse vozove in avtomobile turistov in zahtevajo od njih poseben davek za uporabo cest.
V	španskem parlamentu v Madridu so obravnavali interpelacijo bivšega ministrskega predsednika in voditelja katoličanov Gila Roblesa. Interpelacija govori o izgredih, nemirih in opustošenjih Ljudske fronte pod sedajno vlado. Gil Robles je navedel v svojem debatnem govoru število žrtev ter številne spopade v zad-
Parlamentarni režim -v Rusiji
slepilo za svet.
Ruski boljševiki so zopet enkrat presenetili svet. Izpremenili so svojo »ustavo« ter se sedaj pred celim svetom bahavo šopirijo s svojim »parlamentarnim režimom«. .Uspeh ni (izostal. Socijalistično časopisje v zapadnih državah in tudi pri nas je zopet udarilo na veliki boben ter poje slavo komunističnemu režimu. »Glejte, kaj so napravili v Rusiji. Vso svobodo so dali ljudem, kar dva parlamenta so upeljali, uvedli so svobodo tiska in besede. Boljševizem ustvarja raj na zemlji...« Tako in podobno trobi naše socijalistično časopisje, tako pridigujejo mladi komuni-stiči, ki poštenega dela nikoli povohali niso. Kaj pa je v resnici na teh spremembah, kako bo izgledala svoboda v Rusiji po novi ustavi?
Predvsem je važno poudariti, da je v novi ustavi zadostno poskrbljeno, da se sovjetom in komunistični vladi ni bati nobenih presenečenj. Vrhovno vodstvo ne bo prav nič odvisno od parlamenta, ne od volitev, temveč bo gospodovalo v državi samovoljno, kakor doslej. S tem je že jasno označeno, da manjka v novi ustavi osnovna podlaga demokracije. Ljudstvo ne bo imelo nobenega vpliva na vladanje v državi. Načela sovjetske družbe prokla-mira ustava že kar v svojem uvodu kot nedotakljiva. Ta načela so nam dovoljno znana in jih ni treba posebej razlagati. Nekoliko izpremembe prinaša v gospodarski sistem, ki je doslej poznal samo državno lastnino. Sedaj prinaša še novo obliko lastnine: zadružno-kolektivno. Zasebne lastnine tudi nova ustava ne priznava, dopustna je samo ona lastnina, ki se rabi
za osebno delo (orodje in ostali predmeti za osebno uporabo). Vsa Rusija se deli na 11 republik, ki pa imajo le neznatno samoupravo, ker so vsi važnejši posli združeni v centralni vladi. Najvišji državni organ je vrhovni svet, ki edini ima zakonodajno oblast. Vsakih 300.000 državljanov voli 1 poslanca. Najvišji svet voli vlado, ki je njemu odgovorna. Posebnost ustave je tudi, da se sodniki volijo. Nova ustava podrobno našteva pravice državljanov. Vsak državljan ima pravico do dela in zaslužka. Uvaja se sedemurni delavnik. Socijalno zavarovanje je predpisano za vse državljane. Ustava govori tudi o svobodi tiska in besede. Svoboda pa je samo, če slnži socijalističnim interesom, to se pravi, če je ugodna režimu. Članstvo v komunistični stranki je pridržano »samo zavednim državljanom iz delavskih vrst«. To bi bile osnovne določbe nove sovjetske ustave. Nobenega dvoma ni, da so jo komunisti ustvarili samo za zunanji svet. V Rusiji sami se ničesar ne bo iz-premenilo, svobode ne bo več, delavstvo bo prav tako zasužnjeno in izkoriščano, kakor je dosedaj. Treba pa je priznati, da je ustava zelo spretno sestavljena, saj uvaja na papirju vso demokracijo, ki bo za Rusijo seveda ostala samo na papirju, za zunanji svet pa bo dobrodošlo slepilo. Nova ustava pomenja novo orožje komunizma za agitacijo v civiliziranih državah in brez dvoma bi bilo to orožje uspešno, če ne bi ljudje že predobro poznali slične agitacijske ukrepe boljševizma, s katerimi je skušal zakriti svojo trinoško diktaturo v lastni državi.
Delavci !
udeležite se 28. In 29. funijat.l. SlomSekovih praznikov v Mariboru.
izvojevalo zmago. V tem boju pa ga ne sme nikdo ovirati! In to je glavno! Zato uspehi za delavstvo, zato vedno nova gibanja in nove — zmage delavstva.
Komu se imamo za te zmage v prvi
vrsti zahvaliti? — Vladi! In ta vlada je ljudska, je izšla iz ljudskih mas in ne iz vrst kapitalističnih desettisočev, zato razume naše težnje, pozna naše življenje in nehanje. — Delavec.
»Slovenska fronta"
ta naziv so dali najnovejši slovenski politični tvorbi, ki se je osnovala v Mariboru v sredo dne 10. junija, ob priliki proslave 601etnice voditelja slovenskih Mačkovcev dr. Kukovca. Na tej proslavi so se znašli poleg pristašev Mačkovega gibanja tudi socialisti, pridružili so se jim nekateri samostojni kmetje, ki so Puclju ušli, pojavili so se mladi ljudje, ki so se družili poprej okrog »Ljudske pravice«, katero je obiast radi komunističnih tendenc prepovedala, in končno še nekateri »bojevniki«. Vse sami generali brez armade, od katerih lahko skoraj vsak svoje pristaše sešteje na prste. Sklenili so, da se osnuje tudi med Slovenci »Ljudska fronta«, ki naj bi združila v svojih vrstah vse, kar se drugje politično ne more več udejstvovati. To novo tvorbo bi radi naslonili potem na dr. Mačka, da bi pod njegovo firmo šarili med Slovenci. Kdo bo imel v »Slovenski ljudski fronti« prvo besedo, je lahko uganiti. Dejstvo, da jo najbolj pozdravljajo komunisti, pove dovolj. Če bo pa »Ljudska fronta« prodrla res med ljudi, je drugo vprašanje. Naši ljudje se ne dajo premotiti samo z novo barvo, s katero so tvorci Slovenske ljudske fronte prepleskali stare firme. Hoteli bodo vedeti, kaj je za to novo barvo, in ko bodo videli, da se pod firmo »Ljudske fronte« skrivajo ljudje, katere so že zdavnaj zavrgli in postavili v zapeček, potem bo »Ljudska fronta« kljub novemu vabečemu imenu doigrala in bo zaspala, kakor spijo vse njene dosedanje predhodnice.
Sp or e a SlomSekovih praznikov v Mariboru«
Dne 21. Junija 1936.
Od 8.30 do 9.30 pohod mladine na Glavni trg.
Ob 9.30 služba božja: Kratek nagovor Prevzvišenega, nato tiha sv. maža, pri kateri poj« mladina in moli skupne mašne molitve.
Po končani službi božji skupna molitev za beatifikacijo, nato sprevod mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer zastopniki mladine Izročijo svoje prošnje Prvezvišene-mu v roke.
Opoldne kosilo.
Ob 14. večernice v vseh cerkvah.
Ob 14.30 sprevod mladine, ki je v narodnih nošah, k igri »Naša apostola«, ki se ta dan izvaja samo za mladino.
Od 21. do 29. junija 1936
razstava vsega, kar nas veže in spominja na Slomšeka. Razstava bo v kazinski dvorani.
Dne 27. Junija 1936.
Sprejem gostov, zvečer slavnostna razsvetljava mesta Maribora, kresovi na slovenskih vrhovih.
Dne 28. junija 1936.
Ob 8. pontifikalna sv. maša.
Ob 10. stanovska predavanja: Za može: Slomšek, učitelj in vzgled krščanske možatosti (dr. J. Basaj); Možje, čuvarji Slomšekovih izročil v slovenskem narodu (Jože Stabej). — Za žene: Slomšek in slovenska mati (E. Deisinger); Vzgoja otrok po Slomšekovih naukih (P. Živortnik). — Za fante: Fant po Slomšekovem srcu (dr. J. Meško); Vera, luč narodne omike (dr. K. Cepuder). — Za dekleta: Pobožnost in nedolžnost srca, dva bisera slovenskega dekleta (L. Horvatič); Dekleta v Slomšekovi šoli (Drago Oberžan). — Za dijaštvo in inteligenco: Slomšek, svetniški genij slovenskega ljudstva (dr. J. Hoh-njec); Večnostno jedro Slomšekovih vzgojnih načel (dr. S. Gogala).
Ob 15. igra na prostem: »Naša apostola«.
Ob 18. večernice v stolnici.
Ob 19. zbor slovenskih kolesarjev.
Ob 20. koncert »Maribora«, Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje«.
Ob 23. sprevod mož in fantov z bakljadami v prošnji procesiji, ki gre po mestu in mimo groba SlomSekovega na Slomšekov trg, oziroma v stolnico, kjer je polnočnica in skupno sveto obhajilo moških. Pri polnočnici ima ljubljanski škof dr. Gregor Rožman nagovor, mariborski škof dr. Ivan Tomažič pa sveto mašo.
Dne 29. junija 1936.
Od 3. zjutraj dalje: svete maše v vseh cerkvah in skupno sv. obhajilo ženstva.
Od 8. do 9.30 zbiranje udeležencev, dohajajočih v skupinah na Glavni trg.
Ob 9.30 prihod prevzvišendh škofov in drugih odličnikov ter nato služba božja. Pridiguje škof dr. Ivan Tomažič, sv. mašo daruje škof dr. Gregor Rožman.
Po službi božji kratek nagovor, ki ga govori g. dr. Franc Sušnik.
Sprevod z Glavnega trga po Strossmajerjevi ulici mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer zastopniki naroda izročijo Prevzvi-šenemu prošnje.
Ob 14. v vseh cerkvah večemiee.
Ob 15. se izvaja oratorij »Vnebovzetja«.
Ob 20. je igra na prostem »Naša apostola«.
Politične vesti-
Mala antanta je pripravljena na vse. Čehoslovaški predsednik dr. Beneš je dal te dni francoskemu časopisju važno izjavo. Najprej je podčrtal veliki pomen sestanka vladarjev Male antante v Bukarešti, nato pa začel govoriti o vojaški pripravljenosti držav Male antante. Mala antanta je vojaško popolnoma pripravljena. Navzlic težki gospodarski krizi je žrtovala samo Češkoslovaška 22 milijard Kč za oboroževanje. Češkoslovaška vojna industrija je na tej višini, da more popolnoma oskrbovati z orožjem tako jugoslovansko ko romunsko vojsko. Na koncu svoje izjave je dejal predsednik Beneš, da so govorice o vojni nevarnosti pretirane. Vendar pa je Mala antanta pripravljena za vsak primer.
Generalni štabi konferirajo. V Bukarešti so se sestali h konferenci generalni štabi držav Male zveze — Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunije. V Rimu zaseda italijanski generalni štab, v Parizu francoski, v Londonu angleški, v kratkem pa pride še do skupnega posvetovanja med francoskimi in angleškimi vojaškimi strokovnjaki. Vse kaže, da vojaki že duhajo smodnik nad Evropo.
Svet Zveze narodov se bo sestal zopet 26. junija. Na dnevnem redu so vprašanja: Spor med Italijo in Abesinijo, lo-carnska pogodba, naselitev Asircev in poročilo odbora za pobijanje sužnosti. Vprašanje odprave sankcij zaenkrat še ni postavljeno na dnevni red, verjetno pa je, da se bo o njem največ razpravljalo in da bodo sankcije proti Italiji tudi odpravljene.
Vprašanje monarhije se je začelo v Avstriji javno obravnavati. Tudi glasilo avstrijskih oficijelnih krogov »Reichspost« se je sedaj odkrito zavzelo za povratek Otona na avstrijski prestol.
Militarizacija italijanskega naroda. Fašistični direktorij je imel v Rimu sejo, na kateri je Mussolini izjavil, da se mora celokupen italijanski narod pripraviti na vojno. Vojaška vzgoja mladine se bo pospešila. Zgradile se bodo posebne vojašnice, v katerih se bode naenkrat 100.000 otrok vežbalo po vojaško s puškami in s strojnicami. Tako bo vsak mlad Italijan do svojega 18. leta že popolnoma izvež-ban v orožju, še predno bo poklican na vojaško službo.
Grški kralj za demokracijo. Grški kralj Jurij se je ponovno izjavil za demokratični režim ter bodo morali iz grške vlade izstopiti vsi ministri, ki zagovarjajo uvedbo diktature.
Turčija bo Dardanele utrdila. Za dar-danelsko konferenco, ki se bo začela dne 22. julija v Montreuxu, je že dosežen v glavnem sporazum. Turčija bode smela Dardanele utrditi, prevoz potniških ladij in tovornih ladij bo vedno dovoljen, vojne ladje pa bodo morale mesec dni prej prijaviti svoje potovanje skozi Dardanele in ne bodo smele obsegati več ko po 28 tisoč ton.
Nemčija osvaja v gospodarskem oziru balkanske države. Guverner nemške »Reichsbanke« dr. Schacht je obiskal zadnje dni: Belgrad, Sofijo in Atene. Dr. Schachtovi obiski prestolic balkanskih držav so imeli za cilj: Nemčija si hoče za bližnjo bodočnost zagotoviti na Balkanu za svojo industrijo potrebne sirovine, obenem pa balkanska tržišča za svoje proizvode.
Sankcije proti Italiji bodo splavale s površja. Angleška vlada je na svoji seji 17. t. m. sklenila, da se bo zavzela za ukinitev sankcij. — Švica že ima sklep za ukinitev sankcij, ki bo predložen svetu Društva narodov.
Novo belgijsko vlado ogroža splošna stavka. Voditelju katoličanov Van Zee-landu je uspelo, da je sestavil koalicijsko vlado iz katoličanov, socijalistov in liberalcev. Komaj je prijela nova vlada za krmilo, že so se pojavile na raznih področjih stavke. Voditelji delavskega gibanja zahtevajo manj nego 52urni delavnik, plačane dopuste, obvezno delavsko zavarovanje in 50% zvišanje brezposelne podpore. Obstoja nevarnost, da se bo na Belgijskem stavka raztegnila v splošno.
Odstop švedske vlade. Švedska vlada je odstopila, ker parlament ni odobril predloga o regulaciji cen.
V	Palestini je vedno huje. V Palestini se še nadalje množe atentati Arabcev na javna poslopja in na angleške vojaške čete. Angleška vlada je zato uvedla smrtno kazen za vsa teroristična dejanja. Na več mestih je prišlo do krvavih bojev med Arabci in angleškimi četami. Angleži uporabljajo v borbi tudi že letala, tanke ter topništvo, pa vse nič ne izda. Vstaško gibanje se med Arabci neprestano širi, četudi so Angleži njihove najvplivnejše voditelje aretirali ter jih nameravajo zapreti v posebno taborišče v Sinajski puščavi.
Nov kandidat za ameriškega predsednika. Na kongresu ameriške republikanske stranke je bil izvoljen kot kandidat stranke pri bodočih predsedniških volitvah senator Landon.
Domače vesti.
S ponovnim imenovanjem popravljena krivica. Za predsednika upravnega sodišča je postavljen v Celju g. dr. Ivan Likar, ki je bil pod JNS oblastjo brzojavno vpokojen, ker je s sotovarišema izrekel, da je konfinacija dr. Antona Korošca, dr. Natlačena, dr. Kulovca in dr. Ogrizeka protizakonita.
Delavec v resni smrtni nevarnosti. XT Mariboru v Melju razširjajo Mautnerjevo tekstilno tvornico. Z urejevanjem papirnatih cementnih vreč je bil zaposlen 34-letni delavec Anton Pesek iz Trnič pri Račah. Naenkrat so se vreče od vseh strani sesule na Peseka, ki bi se bil sigurno zadušil v cementu, da mu ni priskočil na pomoč drug delavec. Odkopanega Peseka so morali oddati v bolnico, ker ima od cementa poškodovane oči.
Usodepolna igra otroka z orožjem. V Zavrhu v župniji Sv. Barbara v Sl. gor. je v hiši posestnika Žmavca sedemletni sinko Stanko pri igranju z orožjem ustrelil iz stare puške svojega 31etnega bratca.
Vlom v cerkvene nabiralnike. V cerkvi sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru je nočni vlomilec izpraznil tri nabiralnike.
Beg iz življenja. Na tramu v hlevu so pn&ii obešenega 241etnega posestnikovega sina Franca Šilca iz Selc pri Sp. Voličini v Slov. goricah.
Požar povzročil 200.000 Din škode. V noči od 15. na 16. t. m. je zgorel do tal pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah velik umeten mlin, last posestnika in mlinarja Franca Trančarja. Z mlinom vred je upepeljena večja količina žita. Mlin je bil zgrajen pred dvema letoma in opremljen z modernimi stroji. Kako je nastal požar, ni znano. Govorijo, da gre za požig. Škode je 200.000 Din, zavarovalnina je polovična. Pri gašenju je dobil nevarne poškodbe gasilec, na katerega je padel težak goreč tram.
Širite »Delavsko fronto"!
V obupu radi bede si sam vzel življenje.
V bližini tvornice za orodje v Muti so potegnili iz potoka truplo 461etnega delavca Petra Karat. Radi revščine in bede je obupal nad življenjem.
Pismonoša skočil v Muro. Z mosta v Cmureku je skočil v Muro in utonil 59-letni Jakob Oman, pismonoša pri Mariji Snežni. Samomor je izvršil radi neznosnega revmatizma.
Obešenega so našli v kleti 501etnega viničarja Alojzija Šedivi v Zg. Kungoti ob severni meji.
Avtomobilska nesreča na državni meji.
V št. Hju ob severni meji se je zgodila 16. t. m. prometna nesreča med avtomobiloma, ki sta se križala. V trenutku, ko je šestsedežni avto grofa Alfreda Brusel-lesa, ki se je vračal domov z obiska v Slov. Bistrici, pripeljal na hrib pri Št. liju, se je pojavil pred njim avto opernega pevca inženerja Nikole Cvejiča. Vozili sta zadeli z veliko brzino eno ob drugo. Pri sunku se je grof Bruselles poškodoval po obrazu, njegova teta je dobila hudo rano na glavi, šofer je ostal nepoškodovan. Inžener Cvejič in njegova služkinja tudi nimata poškodb. Oba avtomobila sta zdrobljena. Ranjencema so nudili v Mariboru v sanatoriju dr. Černiča prvo pomoč.
Vodja vlomilcev pod ključem. Orožnikom je padel v roke 23 letni posestnikov sin Ivan Bratko. Aretirani je načeloval tolpi, ki vlamljala ter kradla pri posestnikih po okolici Ormoža.
Razočarani vlomilci. Na Cvenu pri Ljutomeru so vlomili še neodkriti vlomilci v železno blagajno tamošnje hranilnice in posojilnice, ki posluje v samotnem poslopju posestnika V. Boroviča. Našli so v blagajni komaj 5 Din.
Veliko skladišče za seno zgorelo. V bližini kolodvora v Slov. Bistrici je uničil najbrž podtaknjen ogenj skladišče za seno, ki je bilo last slovenjebistriške posojilnice. Zgorelo je 10 vagonov sena, stiskalnica in stroj za prebiranje jabolk ter znaša škoda 100.000 Din.
Na 3 leta robije je bil obsojen v Mariboru 221etni posestniški sin Franc Ilešič. Dne 18. marca je zagrešil uboj nad posestniškim sinom Francem Marinič v Za-sadih v okraju Ptuj.
Obsojen na 2 leti in 7 mesecev, ker se je izdajal za konjaškega pomagača. 30-letni Ivan Kosi s Stare ceste je izrabljal pasji kontumac v to, da se je izdajal za konjaškega pomagača in je na ta način ogoljufal več kmetov po okolici Ormoža. Mariborsko sodišče ga je obsodilo na 2 leti in 7 mesecev robije.
Regulacija Mure. Muro bodo regulirali med tvornico za lepenko v Sladkem vrhu in med Apačami na razdaljo 21 km. Mura je na desnem bregu, kajti le ta pride za nas v poštev, ker pripada levi Avstriji, že deloma regulirana. Treba bo obstoječo regulacijo na nekaterih mestih izboljšati in dostaviti. Gradbeni stroški so preračunani na 900.000 Din. Delo je iz-dražbala za 862.000 Din ljubljanska tvrdka Ivan Ledi. Priprave za pričetek dela so že v teku.
Vlom z malenkostnim plenom. Vlomljeno je bilo v noči v Murski Soboti v poslopje okrajnega sodišča. Vlomilec je odnesel le 100 Din, ker železne blagajne ni mogel odpreti.
601etni občinski delavec smrtno ponesrečil. Pozno v noči je v Ptuju po nesreči zablodil v Dravo in je utonil 601etni občinski delavec Andrej Sinček.
Vloma, ki sta si enaka. O vlomu s pomočjo ponarejenih ključev v blagajno podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru smo že poročali. Še neodkrit vlomilec je odnesel nad 70 tisoč gotovine. Po vzgledu v Mariboru je odprl vlomilec tudi v Čakovcu s ponarejenim ključem blagajno podružnice Prve hrvatske šte-dionice in je izginil z 250 tisoč Din.
Biserno poroko sta obhajala na Črncu v občini Zakot pri Brežicah zakonca Jožef in Terezija Žnideršič.
Dve ženski posadil na razbeljeni štedilnik. Pijan moški je .vdrl v Pečjem pri Poljčanah v hišo posestnika BabulČa in je uganjal z domačimi nasilja. Pred odhodom je pograbil dve ženski in ju je posadil na močno podkurjen štedilnik.
Družinski oče ubit od elektrike. Mirko Matičič, 381etni delavec Kranjskih deželnih elektrarn iz Doba pri Domžalah, oženjen in oče štirih otrok, je bil poslan 16. t. m. pleskat elektrovodne droge. Naročeno mu je bilo, naj obide droge velenj, skega daljnovoda, ld je v popravilu in izven toka. Matičič ni razumel, kar mu je bilo naročeno, in se je lotil odcepnega droga vzporednega voda s tokom 20.000 voltov. V prepričanju, da je električna sila odklopljena, se je dotaknil žice in obvisel ob drogu ubit in zoglenel. Tekom par let je Matičič že peti smrtni slučaj v kroniki Kranjskih deželnih elektrarn.
V	Savi utonila. V Ježici pri Ljubljani sta se vozila v čolnu po Savi 191etna trg. nastavljenka Cirila Kožuh iz Zg. šiške in zobotehnik Filač. Čoln se je preobrnil in Kožuhova je utonila.
Dva otroka utonila. V Paričjaku pri Slatina-Radenci je utonila v neznatni mlakuži dveletna Angelca, hčerkica zakoncev Klemenčič. — V Murščaku je našla dninarica Jožefa Hvalec v vodi na dvorišču utopljeno svojo triletno hčerkico, ko se je vrnila z dela. Oba smrtno ponesrečena otroka sta bila doma sama brez nadzorstva.
Gospodarsko poslopje je pogorelo v Pamečah pri Slovenjgradcu posestniku Valentinu Popiču, ki ima za 30.000 dinarjev škode.
Hudo nevihto, ki je trajala dve uri, so
imeli 13. t. m. popoldne v Rajhenburgu. Med neurjem je padala tudi toča. Tako strašnega hudega vremena ne pomnijo krog Rajhenburga najstarejši ljudje. Škoda je ogromna in je ni bilo mogoče takoj preceniti.
Dva obešenca. V Dolgi vasi se je obesil te dni komaj 161etni Franc šešarek. —
V	gozdu pri Kočevju so našli obešenega tovarniškega uradnika Karla Čoka, ki je izvršil samomor pred 6 tedni.
Neznanega utopljenca so našli v Savi pri Litiji delavci. Neznanec je star kakih
35	let in je oblečen v sivo-modro črtasto obleko. Truplo je bilo v vodi kakih 14 dni in ni na njem nobenih poškodb.
Smrtno ponesrečil na zadnjem sedežu motocikla. K posestnikovem sinu in mesarju v Dol. Logatcu Albinu Rusu je prišel lesni trgovec Kmetič iz Hotedršice. Prosil ga je, naj ga popelje z motornim kolesom na vlak, kar je naprošeni tudi storil. Na ovinku blizu Logatca sta srečala velik avtobus, v katerem so se vozili izletniki iz Čehoslovaške. Ker sta ga hotela prehiteti, sta zadela v avtobus in sunek je pognal s ceste motorno kolo. Trgovec Kmetič je obležal mrtev, Rus pa je dobil poškodbe po celem telesu.
Aretacija pod težkim sumom. V vasi Šmartno ob Savi je zginil v noči po praz-
niku sv. Rešnjega Telesa 281etni kmečki fant Viktor Marn iz Šmartna. Sosedje pravijo, da se Viktor ni razumel s 3 leta starejšim bratom Alojzijem, ki je lastnik domačije. Radi nesporazuma je padel na starejšega brata sum, da bi se bil nasilnim potom znebil brata. Pod sumom bratomora je bil Alozij aretiran in predan v preiskavo okrožnega sodišča v Ljubljano.
Maltarka ubila delavca. V Ljubljani v Cigaletovi ulici gradi stavbeno podjetje Ivana Slokan veliko stanovanjsko hišo. Po nesreči je priletela z odra II. nadstropja težka maltarka na glavo spodaj zaposlenemu Ignacu Boršiču, 271etnemu delavcu iz Deseniča na Hrvaškem. Posoda, polna malte, je Boršiču tako zmaličila glavo, da je kmalu po prepeljavi v bolnico podlegel poškodbi.
Prepotrebna razširitev kirurgičnega oddelka na bolnici v Ljubljani. Ban dr. M. Natlačen je odobril načrt za razširitev kirurgičnega oddelka ljubljanske bolnice. Pozidan bo v kratkem dvonadstropen prizidek s 150 posteljami. Stroški so predvideni na 2 in pol milijona Din.
S cestnimi deli v Kokrski dolini, ki vodi do Jezerskega, bodo začeli v kratkem. Samo zgradba Cundrovega mosta na tej cesti bo stala 335.000 Din. Stroške prevzame polovico banovina in polovico pa okrajni cestni odbor.
Čuden hrvatski Božič. Letos na Telovo so po Hrvatskem na res čuden način proslavljali rojstni dan bratov Štefana in Antona Radiča. Navodila za proslavo, katera se imenuje hrvatski Božič, je dala kulturna organizacija dr. Mačkovega po-kreta, »Seljačka sloga«. Po točnih navodilih izvedena proslava se je vršila takole: Pristaši dr. Mačka so se zbrali z ženami in deco v skupinah pred solnčnim vzhodom po njivah in travnikih. Ob vzhajanju solnca so se zamislili odkritih glav in misleč na pokojna brata Radiča, ter na njuno delo za Hrvate. Po vrnitvi na dom so povžili pri slovesnem zajutreku le to, kar je vsak doma pridelal brez primesi česar kupljenega. Po zajtrku je v vsaki rodbini najstarejši povedal ostalim, kaj je mislil med vzhajanjem solnca o Radičih in njunem delu za kmečki hrvatski narod.
Udar strele je zanetil 15. t. m. v Dolu
pri Hrastniku gospodarsko poslopje Al. Klemena, ki je zgorelo. Škode je 15 tisoč dinarjev.
Smrtna nesreča llletnega nečaka grškega zunanjega ministra. V karavanskem predoru med Jesenicami in Podrožco je padel iz drvečega vlaka 11 letni nečak grškega zunanjega ministra. Kolesa so dečka čisto razmesarila.
Udari strele. Na Veliki Planini v Kamniških planinah je med nevihto pri nabiranju zdravilnih zelišč ubila strela bajtarja Janeza Ramšaka iz Podstudenca pri Črni. Od strele ubiti je bil star komaj
36	let in zapušča ženo s šesterimi nepreskrbljenimi otroci. — Udar strele je upepelil radi slik znamenito podružno cerkvico Štajngrob pri Gornjem gradu. — Udarilo je tudi v zvonik sv. Mihaela, ki je podružnica horjulske župnije na Samotorici. Pribrzeli gasilci so pogasili ogenj v sredini zvonika. — Istočasno je zanetila strela bližnji kozolec posestnika Pavla Bradeško, ki je pogorel do tal. — Na Gozdu je ubilo med nevihto kravo posestniku Lovrencu Sušniku. — V Bukošeku v občini Zakot pri Brežicah je pogorelo vsled udara strele 22 m dolgo gospodarsko poslopje Jožefu Šetincu.
TOBAČNI DELAVCI V BORBI ZA SVOJE PRAVICE.
Delavec je danes delodajalcem čestokrat le samo delovno živinče, ki dela in se trudi za skromno skorjico kruha. Delodajalci ne gledajo svojega delavca kot človeka, kot bitje, ki je ustvarjeno od Boga — oni smatrajo delavca le kot orodje, da si povečajo dobičke, da si morejo ustvariti lagodnejše in brezskrbno življenje. Zaradi te miselnosti, ki jo je povzročilo materijalistično gledanje na svet in življenje, moremo iskati vzroke, zakaj se delavcem tako slabo godi.
Delodajalci si znajo pomagati, da dosežejo svoj namen, na'več načinov. Eni znižujejo plače, drugi odpuščajo delavstvo, tretji ne izplačujejo celo zaslužkov, četrti neznosno priganjajo k delu, peti neomejeno zvišujejo delovni čas, šesti pošiljajo delavstvo na brezplačne dopuste itd. itd.
Ta teden je vodstvo ljubljanske tobačne tovarne sporočilo okrog 70 delavcem, da jih bo poslalo na 4- do 6dneven brezplačni dopust. Zakaj ? Morda ima vodst-
vo tehtne razloge za to odločitev, vendar delavstvo odločno protestira proti priga-njaštvu, ki se je začelo na drugi strani pri delavstvu, ki je še stalno zaposleno. Od delavstva, ki bo še pri delu, se zahteva namreč dvojna storitev, prvič za sebe in drugič za one tovariše, ki bodo morali na neprostovoljne počitnice. Pri tej odredbi je prizadet oddelek »Sortiranja li-stov«. Delo, ki ga v tem oddelku opravljajo delavci, je skrajno naporno, težko in mučno, tako da starejši delavci, ki čakajo na vpokojitev in že desetletja pridno in vestno delajo, izjavljajo, saj ne bomo dočakali pokojnin, bomo preje od tega garanja otrpnili. V tem oddelku je delo posebno naporno radi prahu, ki se dviga v zrak in ki zelo zmanjšuje delovno sposobnost delavstva. Ukinjena je malica ob pol 10 dopoldne, ukinjeni so vsi izhodi itd., to pa samo zato, da bodo zaposleni delavci izvršili isto delo v enakem času za sebe in za 70 delavcev, ki bodo šli na dopust.
Delavstvo je silno razburjeno, sklican je bil za četrtek dne 18. t. m. sestanek vsega zaposlenega delavstva, na katerem so sprejeli protestne resolucije. O tem sestanku, ki so ga sklicale prizadete organizacije in obratni zaupniki, bomo poročali prihodnjič.
Jesenice. Odstranitev hiše. Kadi širjenja tovarne proti vzhodu je te dni izginila velika hiša pod tovarno, bivši »Restantenhaus«. Sezidana je bila v začetku tega stoletja kot kasarna za kaznjence, ki so jih pošiljali večinoma z Zgornje Štajerske. Opravljali so razna težaška dela po tovarni. Temu namenu je hiša služila do svetovne vojne, sedaj pa so bili prostori v njej prirejeni za samska stanovanja. — Nov električni daljnovod. Dunajska tvrdka Browv-Boveri gradi za KID nov daljnovod Zasip—Jesenice. Na tej 12 km dolgi progi bo 25 velikih, 16—22 m visokih železnih stolpov. Lesenih drogov ne bo. Za nekatere podstavke bo potrebno do 50 kub. metrov gramoza.
dZVjU
revi
SANACIJA BRATOVSKIH SKLADNIC.
Vsem je dobro znano, kako je bratovske skladnice udaril bivši zloglasni Žerjavov pravilnik. Zaradi bližajočih se volitev v narodno skupščino so takratni demokrati, ki so se potem pod diktaturo prelevili v pripadnike JNS, skušali pridobiti za sebe rudarje in plavžarje ter so dovolili z novim pravilnikom novoupokojencem boljšo pokojnino, v naglici so pa pozabili, da je za tako zboljšanje potrebno tudi pokritje. Ker pa kritja ni bilo, se je potem novoupokojencem že dvakrat znižala pokojnina in grozilo je celo že tretje znižanje, da ni posredoval minister dr. Krek. Bratovske skladnice se nahajajo zaradi omenjenih napak v obupnem položaju. Primanjkljaj znaša več milijonov. Sedanje stanje bratovskih skladnic, ki spadajo med največje socijalne ustanove v državi, je upravičeno skrbelo zlasti aktivne rudarje, ki so kljub prispevkom od svojega bornega zaslužka za skladnice videli pred seboj temno prihodnjost ter živeli v strahu, da na stara leta sploh ne bodo dobivali pokojnine. Sedanja vlada, zlasti oba njena slovenska predstavnika dr. Korošec in dr.
Krek, se je trudila, da bi našla izhod ter bi na primeren način sanirala bratovske skladnice. Pokazala je, da hoče tudi dejansko pomagati rudarjem in plavžarjem s tem, da je izdelala in na svoji zadnji seji sprejela načrt za ureditev razmer v bratovskih skladnicah. Ministrski svet je sprejel uredbo o spremembi obstoječe uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon v kraljevini Jugoslaviji. Omenjeno uredbo sta predložila ministrskemu svetu v odobritev minister za gozdove in rudnike ter minister za socialno politiko in narodno zdravje in zastopnik pravosodnega ministra na temelju § 63 finančnega zakona za
1. 1934-35 in § 7 fin. zakona za proračunske dvanajstine avgust-september 1935 in januar-marc 1936. Čl. 1. te uredbe določa: čl. 4. uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic z dne 7. maja 1935 se menja in glasi: Sredstva fonda obstojajo iz: 1. prispevkov, ki jih bo plačevala vsaka bratovska skladnica v višini 10% skupnih vplačil članov in podjetij (v pokojninski sklad);
2. od rudarskih socialnih prispevkov, ki se bodo plačevala pri prometu antracita, kamenega premoga, koksa, in sicer za premog in antracit: pri velikosti zrna od 10 do 30 mm 2 Din za tono, pri velikosti zrna nad 30 mm 25 Din za tono; za koks za industrijske in metalurgične namene 2 Din za tono, za koks za ostale namene 40 Din za tono. Prispevke za fond za uvoženi antracit, premog in koks bodo pobirale carinarnice ob priliki carinjenja, doma pa bodo pobirale te prispevke bratovske skladnice od samih producentov. Plačevanja prispevkov po točki 2 tega člena so oproščena naročila antracita, premoga in koksa za potrebe plinarn in drugih ustanov.
V dvomljivih primerih glede vrste premoga bo razsodil minister za gozdove in rudnike.
Člen 2. te uredbe pa predvideva: čl. 5. omenjene uredbe se menja in se glasi: glavne bratovske skladnice bodo nakazovale na njih odpadajoče zneske upravi fonda ob koncu vsakega meseca. Pri vplačanih vlogah v določenem roku bodo glavne bratovske skladnice vplačevale v centralni fond odpadajoči odstotek izterjanih obresti.
Čl. 9. te uredbe pa določa, da postane le ta veljavna z dnem objave v Službenih no-vinah.
Rudar v Trbovljah smrtno ponesrečil.
V Trbovljah globoko pod zemljo se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 271etnega rudarja Avguština Meznariča. Šel je ob progi, najbrž jo je hotel preskočiti, pa ga je zagrabil stroj, ki mu je zmečkal prsni koš, polomil roke in ga poškodoval po glavi. Revež je dve uri po nesreči umrl v bolnici. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo z otrokom.
Hrastnik. Zadnja nedelja je bila za nas hrast-niške rudarje in delavce velik praznik. Z vsemi slovesnostmi je bil blagoslovljen vogelni kamen za prepotrebno novo cerkev Kristusa Kralja. Dopoldne ob 10. uri je daroval slovesno sv. mašo za vse dobrotnike cerkve vseučiliščni profesor in prelat dr. M. Slavič iz Ljubljane, ki je imel tudi slovesno pridigo. Popoldne v nedeljo so sprejele tisočglave množice škofa dr. Ivana Tomažiča. Ob prihodu škofa je zaigrala rudar-
ska godba, na kar je bil vladika pozdravljen od duhovščine, v imenu delavskih otrok, deklet in v imenu rudarjev od rudarja v uniformi. Po pozdravih je bil slovesen vhod med zidove nove cerkve. Ob pričetku slovesnosti so deklamirali lepe pesmice sin rudarja, sin kemičnega delavca in hčerka steklarja, ki izražajo veselje, da bo prižel Kristus Kralj med njihove domove — krajevat nad črnimi rovi. Nato je domači duhovnik g. Alojzij žalar prečital vsem navzočim temeljno listino in prosil prevzvišenega, da jo vloži v vogelni kamen kot spomenik vsem dobrotnikom in v spomin poznim rodovom. Zatem je blagoslovil škof s pomenljivimi obredi vogelni kamen. Zaključena je bila lepa slovesnost z govorom vladike, ki je razložil 4000glavi mno-živi obrede blagoslovitve in se je spominjal vseh dobrotnikov započete nove stavbe in je podelil vsem zbranim apostolski blagoslov.
312ed
ovapisi
Skupni akcijski odbori. JSZ upa, da bodo sedaj socijalisti držali skupno akcijo v borbi. Ne razumemo te lahke vere, ki jo imajo nekateri do socijalistov. Mi je nimamo. Mi smo odsedaj še vedno videli, kako so marksisti naše ljudi izrabljali, ker naši so držali besedo, oni pa ne. Pri vsakem skupnem nastopu so dosedaj naši plačali ceho v korist socijalistov. Poglejte to po tovarnah. Tovariši, svarimo vas pred takimi prijatelji! Nikdar ne smemo biti mi katoliški delavci kot peto kolo! Mi moramo voditi, ne pa se pustiti voditi!
Sami smo! G. Žumer je v svojem govoru omenil, da je JSZ sama. Mislimo, da ni tako. Je nekaj drugega vzrok. JSZ se je branila resnih sodelavcev, ker jim je podtikala vse mogoče namene, ki jih naj-brže niso imeli. Zato je nastala razpoka v Ljubljani. Preveč je bila, morda iz dobrih namenov, vezana v Delavski zbornici s socijalisti, preveč je morda bila prizanesljiva proti elementom, ki sploh ne spadajo v organizacijo krščanskega delavstva in se ni znala teh elementov pravočasno in dovolj jasno ter odločno obraniti. Zaradi teh posameznikov je padel in še pada očitek marksizma in bo padal tako dolgo, dokler ne bodo vrste razčiščene. Nikdar JSZ ne bo sama, če se bo pokazala v tisti luči, iz katere je bila rojena, če bo delovala v tistem duhu, v katerem je bila začeta.
Omnia renovare in Christo! Vse prenoviti v Kristusu! Tako je izzvenel govor predsednika JSZ g. Žumra. To je naša najvišja naloga. Kdor tako govori, mora tako misliti, mora tako delati. Prenoviti je treba vse, sebe, naše organizacije, našo družbo! Ne bodimo več starokopitni! Ne lovimo se za besede, za naslove, za — muhe nekaterih! Če je v nas res ta iskrenost: Vse pmoviti v Kristusu, se moramo najti pri istem delu in moramo pozabiti na vse drugo! Tovariši, pojdimo vsi od besed k dejanjem!
Vestnik Zveze združenih delavcev.
Ljubljana. Nepoštena borba. Cim je ustanovila naša Zveza združenih delavcev svojo skupino med tobačnimi delavci, so takoj začeli marksisti kakor tudi funkcijonarji JSZ veliko gonjo proti naši organizaciji. O tem bi ne poročali, ker je pa ta borba proti nam postala
skrajno nedostojna in nepoštena, tem potom pozivamo vse naše tovariše in tovarišice, da nam takoj sporočijo ime onega, ki govori, da stoji naša organizacija na komunistični podlagi in slično. Spoštovani neprijatelji, če mislite, da boste na ta način preplašili naše zvesto članstvo, če mislite, da boste s tako umazano borbo uspeli, se bridko motite. Ker je vaše govorjenje grda kleveta, bomo dve vaši vidni osebi postavili pred sodišče. — Odbor ZZD v Ljubljani.
Soteslta. Naše delavstvo, ki je v celoti organizirano v Zvezi združenih delavcev, se zaveda, da je le v organizaciji moč, da je le s skupno organizirano močjo možno doseči izboljšanje delavskega položaja. Naši skupini se obeta težka borba, kajti naš delodajalec se pripravlja, da ustavi svoj obrat. S tem hoče prisiliti oblast, da zaradi delavstva in njihovih družin, ki bodo izgubile s prenehanjem obratovanja svoj kruh, prekliče svoje odredbe glede odvzema gozdov. Naši delavci so pravi delavci, brez vsakega premoženja ali imetja, navezani edino le na zaposlitev v obratih grofa Auersperga, zato pa vemo, kolike vrednosti je za nas naSa delavska organizacija.
Gradbeni delavci v Mariboru zahtevajo ljubljanski sporazum.
Mezdno gibanje gradbenega delavstva v Mariboru še ni končano. V pondeljek so se vršila pogajanja med delavci in podjetniki v Delavski zbornici. Pogajanja je vodil inšpektor dela ing. Baraga iz Ljubljane. Do zaželjenega sporazuma ni prišlo, ker so delavci odločno vstrajali, da jim podjetniki priznajo ljubljansko pogodbo, ki predvideva 20—25%no zvišanje mezd. Podjetniki so zopet ugotavljali, da sami take obremenitve ne bi mogli prenesti, pač pa takoj pristanejo na zahtevane pogoje, čim bi gradbeni gospodarji na sebe prevzeli del poviška. S posebno okrožnico so podjetniki obvestili svoje gradbene gospodarje o tej stvari. Od treh največjih — tovarnarja J. Hutterja, od mestne občine in od Ljudske Samopomoči
—	so že dobili pritrdilne odgovore. Pogajanja se nadaljujejo še v petek ter je upati, da bo prišlo do sporazuma, sicer bi sledila v soboto splošna stavka gradbenega delavstva.
Jasna pota — Jasni cilji I
»Delavska pravica« prinaša v svoji zadnji številki poročilo predsednika JSZ, ki ga je govoril na zadnjem občnem zboru dne 7. t. m.
Gotovo bo našim čitateljem prav, ako jih s tem programatičnim govorom seznanimo in ga zato delno objavljamo. Po opisu, ako se razrašča izžemanje kapitalističnih krogov proti delavstvu, pravi o raznih delavskih institucijah sledeče:
Borza dela.
Kaj je danes borza dela? Zaradi zmanjšanja dohodkov pri socialnem zavarovanju je tudi ona okrnjena pri svoji važni nalogi. Njeno torišče je predvsem v posredovanju dela, šele podrejeno vlogo ima razdeljevanje podpor brezposelnim. Toda gospodarsko življenje gre dandanes preko borz dela in le redko se najde še kak delodajalec, ki bi iskal delovno silo pri tem uradu. Vse delovanje borze dela je danes v podeljevanju podpor, v kolikor je pač denarja na razpolago.
Inšpekcija dela.
Inšpekcija dela redko stopi v akcijo. Manjki ji predvsem potrebnih finančnih
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	24
Ko se je približal postelji, mu je strah splahnel. Andrejina je sedela, naslonjena na visok vzglavnik in se mu je veselo nasmehnila. Na njenih živahnih ustnicah, v plavih zamišljenih očeh, na vedrem čelu je poigravala vsa njena mladost. Obraz je bil bled, a smrtne sence ni bilo na njem.
— Ozdravela bo — je neslišno dahnil Muzard. Čutil se je neizmerno srečnega. Zavriskal bi od veselja. Zgrabil je dekletovo roko in jo prisrčno stisnil. Govoriti ni mogel od razburjenja.
— Kako ste dobri, gospod Muzard! — je veselo zašepetala deklica.
— Oh, da vas moram videti na tem mestu in samo sredi tolikega trpljenja — je odvrnil z drhtečim glasom in solznatimi očmi.
— O, saj nisem sama — je čebljala Andrejina. — Glejte, koliko nas je! ...
— Da, da — je odgovoril blagajnik. — A one druge niso vi.
— Prenaglili ste se — je mirno odvrnila ona. — Te bolnice so mi zelo slične i po telesnih i po duševnih mukah. Vse smo enake: trpimo in hrepenimo po zdravju, življenju.
Sladko se je nasmehnila. Muzard je molčal in z občudovanjem zrl v plave oči, ki je iz njih žarela velika duhovna moč.
— Jaz sem vas težko pogrešal — je naposled dejal. — V času, ko sem bil zelo potreben vaših nasvetov, sem bil prepuščen samemu sebi. Vašo odsotnost sem zelo občutil, ker imam zaupanje v vašo
obrotljivost in si želim, da bi me vedno vi vodili.
Bežite, bežite! — se je veselo zasmejala bol-
nica. — Jaz bi vas vodila? Ali niste vi moj profesor modroslovja ?
— Deset let sem uradnik — je resno nadaljeval blagajnik — in sem preko težav in neštetih razočaranj prišel do ravnotežja. Mislil sem si, da bom živel mirno, brez pretresljajev. A glejte, hipoma se mi je zmedlo v glavi. Zasanjal sem, ko da sem star sedemnajst let. Zaželel sem si, da bi postal bogat in zdaj bi morda šel in se prodal bogatinu, da bi mu suženjsko služil in kopičil denar. Zahrepenel sem po sreči, ki je ni nikjer. Vaše pismo me je rešilo. Sanje so se razpršile.
— Sreča obstoja — je nekam slovesno odvrnila deklica. — Sreča je v prostovoljni ali odobreni umerjenosti, v prostosti duha brez nizkih, gnusnih in grešnih skrbi, v popolnem razvoju srca, ki ne pozna suženjskega ali smešnega strahu; sreča je v revščini in ljubezni, kakor neprestano ponavlja vaš veliki prijatelj župnik Naim.
Muzarda je dekličina modrost osupnila. Ves prevzet je strmel v njen bledi obraz in globoke plave oči. Govoril bi rad, izlil svoja čuvstva, a ni našel besed.
Andrejina ga je nekaj časa motrila, potem ga je pa mirno vprašala:
— Gospod Muzard, kdo vas je tako spremenil?
Vprašanje ga je spravilo v zadrego. Ni vedel, kaj
bi odgovoril. Naposled je dejal:
— Imel sem hude skušnjave, a spremenil se nisem. O sreči imam iste pojme ko vi. Le izraziti se ne znam tako lepo ko vi. Oh, vas bi poslušal noč in dan.
Med pogovorom je Muzardov pogled zablodil k lističu, ki je visel nad posteljo. Na njem je bila zabeležena vročina. Muzard se je zgrozil, ko je videl visoke številke in se je začudeno vprašal, kako je mogla slabotna Andrejina vzdržati tako vročino.
Pogovor je bolnico utrudil. Začela je kašljati. S kretnjo je prosila Muzarda, naj ji natoči pijačo. On ji je z veseljem postregel. Natočil je v kozarec limonado. Nato je napojil deklico ko malega otroka. Pri tem je drhtel od tihe sreče. Želel si je, da bi noč in dan mogel biti pri bolnici in ji streči.
Medtem se je oglasil zvonec, ki je naznanil konec obiskov. Muzard se je moral posloviti in oditi. Nič lažje mu ni bilo pri srcu, kakor da bi se zadnjikrat poslavljal od svoje male prijateljice.
Ko je pri povratku domov iskal v žepu ključ od stanovanjskih vrat, je z roko zadel ob šopek vijolic. Bile so že usahnjene.
— Uboge vijolice! — je zamrmral sočutno in jih je nežno pobožal.
V	sobi je poiskal kozarec, nalil vanj vodo in je dal vijolice noter. Kozarec je položil na mizo. Nato si je prižgal pipo in se vsedel v naslanjač. Zagledal se je v vijolice in se predal sanjarjenju.
X.
Solemejeva sta sedela pri zajtrku. Bila sta molčeča. Ivanovo čelo je bilo nagubano. Nekam zaskrbljeno je pogledoval ženo od časa do časa. Govoril bi rad, a ni si upal z besedo na dan. Naposled je vzdihnil in se oglasil.
— Za zvečer se pripravi na težko stvar: Loche potrebuje stotisoč frankov. To mi je povedal kot prijatelju. Naročil mi je, da mu jih moram v treh dneh nabaviti ter mi je obljubil pet odstotkov provizije. Prvi hip sem se ustrašil, ker se nisem mogel domisliti, kje naj iščem to ogromno vsoto. Naposled sem se spomnil na svojo teto baronico Avignon. Takoj sem se odpravil k njej in sem jo povabil za danes na večerjo. Sicer je silno skopa, a če se ji bova nekoliko prilizovala in jo lepo prosila, bo pripravljena' dati posojilo.
britij. Na poziv za intervencijo je običajen odgovor, da manjka finančnih sredstev in le prepogostokrat mora delavstvo dolgo čakati, da končno le pride do potrebnega posredovanja.
Delavska zbornica.
Delavska zbornica, ki ima še nekaj možnosti, da lahko vrši svojo nalogo, pre-čestokrat naleti na trmoglavost in nerazumevanje delodajaclev in bije zaradi tega skupaj s strokovnimi organizacijami težko borbo, da vsaj malo omili skoro neznosne razmere po podjetjih.
Delavstvo propada.
Vse to propadanje vsestranskega varstva delovnega človeka, ki se od leta do leta stopnjuje, izvira iz materialističnega gledanja na človeka. Človek kot stvarstvo božje je v tem divjem boju za dobičkom postal ne le gospodarska žrtev, ampak tudi moralna. V veliki revščini izgublja duhovno zavest človeka. Saj mu vsakodnevno gospodarsko življenje ubija zavest človeškega dostojanstva in dokazuje, da je zgolj sredstvo za izkoriščanje.
Pravilno tolmači, kako to, da niti take ustanove ne morejo rešiti delavstva. Ma-terijalizem je temu kriv. O njem pravi tako-le:
Materi jalizem je pripeljal človeško družbo do sedanjega položaja. Zavrgel je namreč moralni zakon vesoljstva, ki izvira iz božje volje, da naj vse odnose v človeški družbi ureja pravičnost. Medtem, ko je ta življenjski m&terijalizem kapitalistične družbe ohranil navidezno krščanstvo in njegove zunanje oblike, je resnično krščanstvo, ki zahteva dejansko izpolnjevanje nravstvenega zakona v vseh človeških odnosih in v vseh panogah njegovega političnega, kulturnega in gospodarskega delovanja, izbrisal, izruval in ponižal do golega besedičenja in formalizma. To navidezno, lažno in prazno »krščanstvo« materijali-stične družbe je tisto, proti kateremu so se obrnili kruha in pravice lačni, ker je to krščanstvo kapitalističnega reda v resnici sam materijahiem — to ni krščanstvo Kristusa, to ni krščanstvo Cerkve, to ni krščanstvo resnično pobožnih in po dobrih delih do bližnjega posvečujočih se duš — ampak potvorjeno krščanstvo enega vse uživajočega in vse izkoriščujočega stoja družbe.
VsptNU borba za pravičnejšo človeško dražbo
mora zato izvirati vprav iz nasprotnega stališča. Ni za delavstvo dandanes važna toliko borba za majhen odstotek poviša* nje plače, za skorjico kruha, čeprav je tudi nujno potrebna, važna je borba proti zlu, iz katerega izvira vse to. Hudič se ne more izganjati z belcebubom, prav tako se ne more pobijati kapitalistični družabni red z materialističnimi nazori, ki so sad kapitalistične družbe.
Delavska borba mora torej nujno izvirati iz krščanstva in sicer iz pravega, to je iz dejavnega krščanstva. Iz takega krščanskega vidika šele delavec prav spozna, kaj bi moral on biti in kaj danes faktično je. Ta ogromna razlika med pojmovanjem človeka po krščanskih načelih in pa med človekom delavcem po dosedanjih
materijalistično kapitalističnih nazorih bo morala vliti v dušo novih sil za borbo človeka po Kristusovih načelih. Delavcu zopet vrniti dostojanstvo podobe božje, to mora biti pogonska sila našega delavstva. S tem silnim odrazom borbe pa prav tako delavec zopet črpa iz krščanstva vse potrebne notranje nravstvene sile za uspešno borbo. Tak delavec ne vidi v tej borbi več zgolj sebe in svoje osebne koristi, ampak je že po duhu vključen v silno
armado plemenitih borcev za pravico,
ki ima že značaj borbe za uveljavljenje Kristusovega kraljestva na zemlji, za katerim stremi Kristusova Cerkev. V tem je poslanstvo današnjega krščanskega rodu. V tem poslanstvu se bo odločevala bodočnost, ali bo krščanska ali brezverska; ali bomo znali preiti mirno iz današnje materijalistične dobe v dobo ljubezni ter pravice.
Dejavnostno krščanstvo.
JSZ vrši veliko nalogo dejavnega krščanstva. Na eni strani se s svojo organizirano silo bori proti gospodarski ofenzivi kapitalističnega družabnega reda, na drugi strani pa istočasno brani svoje vrste pred materijalizmom in usmerja delavstvo proti temu sovražniku vsega dobrega in sicer tako proti brezbožnemu materijalizmu, kakor proti vsemu onemu materijalizmu, ki se skuša skrivati pod krščansko krinko. Dvakrat težka je ta pot in veliko idealizma mora biti v srcih njenih članov, da tako junaško in borbeno vztrajajo.
Smatramo, da je ta govor popolnoma iskren. Kot iskrenega ga tudi mi v celoti podpišemo, v kolikor smo ga omenjali. Cilji so jasni! Pota morajo tudi biti jasna in tovarištvo vseh, ki imajo iste cilje, mora biti iskreno, če tudi so pota različna, ki vodijo k istemu cilju!
Brezposelnost na Poljskem. V letu 1936 je bilo na Poljskem povprečno na mesec zaposlenih 48.016 oseb več kot v letu 1934. Število brezposelnih bi bilo Se manjše, če ne bi bilo priliva novih brezposelnih is Francije, število brezposelnih je bilo največje 1. marca, namreč 515.555.
Združene države Severne Amerike imajo vedno več brezposelnih. Ameriška delavska zveza poroča, da je znašalo število brezposelnih v USA v mesecu janarju t. 1. 12,626.000. Ta dvig brezposelnosti v januarju — v decembru je bilo nekaj čez 11 milijonov brezposelnih — ki znaša kar 1,229.000, je največja brezposelnost v zadnjih patih letih.
SosiFG012
Velika nesreča na Donavi. Na Donavi pri Budimpešti se je zgodila 16. junija v noči velika nesreča. Okoli 40 uslužbencev budimpeštanskega tramvajskega društva se je vračalo domov s tovariškega večera, ki so ga imeli v neki gostilni na dunav-
skem otoku pri Ujpešti. Prevoz z otoka čez Dunav se je vršil z zasebnim motornim brodom. Ko je brod pripeljal do srede Dunava, so potniki zapazili, da voda z veliko naglico uhaja na brod. Nastala je silna panika. Še predno so se potniki dobro zavedli resnosti položaja, se je brod začel potapljati in je v nekaj minutah izginil pod vodo in potegnil s seboj v valove tudi vse potnike. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci, člani reševalnega društva in vojaštvo. Vodnika motornega čolna so rešili. Pri zaslišanju je izjavil: Nesreča se je pripetila kmalu po polnoči. Ker je brod na nekem kraju puščal vodo, je nastala med potniki panika. Vsi so se zgrnili na eno stran broda, kar je postalo usodno. Voda je z vso silo udarila v brod, ki se je začel naglo potapljati. Vseh smrtnih žrtev je 15. Policijska preiskava je ugotovila, da je bil brod v dobrem stnju. Vse naprave na njem so ustrezale zakonskim predpisom. Brod bi bil lahko vozil ne samo 40, temveč celo 60 oseb.
Jugoslavija-Cehoslovaška v lahki atletiki. Preteklo soboto in nedeljo se je vršilo v Pragi lahkoatletsko tekmovanje med jugoslovansko in čehoslovaško reprezentanco. Naši lahkoatleti niso odšli na Češko v najmočnejši postavi, ker nekateri naši reprezentanti niso mogli dobiti dopusta. Poleg tega so imeli do Prage zelo slabo potovanje v nabitih vagonih, radi česar so morali nastopiti izmučeni. Kljub temu je Jugoslavija dosegla lep uspeh, dasi je podlegla Cehoslo-vaški. Rezultat se glasi izražen v točkah 97:71 za Cehe. Jugoslovani so zasedli prva mesta samo v sledečih disciplinah: 100 m Bauer v času 11.2 sekunde, 5000 m Krevs v času 15:41.4 minut, disk dr. Narančič 43.29 m in v skoku v višino Martini 180 cm. Postavili pa so naši atleti na tekmah nič manj kot 5 novih državnih rekordov. Tako je dosegel na 1500 m Krevs državni rekord v času 4:07.9 minut, na 5000 m je isti atlet zopet tekel v državnem rekordu, v švedski štafeti (400, 300, 200 in 100 m) je naše moštvo posekalo jugoslovanski rekord; kladivo je ing. Stepišnik vrgel 49.17 m, kar je tudi nov naš rekord.
Velike kolesarske dirke v Slovenjgradcu. V dolini bistre Mislinje so se vršile v nedeljo velike kolesarske prireditve, ki jih je organiziral agilni športni klub Mislinja v Slovenjgradcu. Dirke so se vršile pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena, katerega je zastopal okrajni glavar dr. HraSovec. Sodelovali so pri njih kolesarski športniki iz Ljubljane, Maribora, Celja, Slovenj-g rad ca, Zagreba in Avstrijci iz Gradca. Glavna dirka se je vršila na 100 km dolgi progi Slovenj-gradec-Celje-Slovenjgradec. Prvi je prevozil težko progo Pokopec iz Zagreba v času 3 ur, drugi je prišel na cilj Oblak (Ljubljana) v 3.30, tretji Gartner (Ljubljana) 3:1.20, Ivkovič (Zagreb) 3:2.40, Kačič (Ljubljana) 3:5.29. — Junlorji so dirkali na 50 km ter je bil prvi Proainek iz Zagreba v 1.30, drugi Mariborčan Žunko v 1:30.25, tretji Fricl iz Ljubljane 1:50.26. Prireditev je bila vzorno organizirana ter Je vzbudila med domačini veliko zanimanje.
Nogometne zanimivosti. V Ljubljani se je vršila v nedeljo prijateljska tekma med SK Ljubljano in mariborskim SK Železničarjem. Zmagala je Ljubljana s 4:3, dasi je v prvem polčasu železničar vodil s 3:1. — V nedeljo se je nadaljevalo jugoslovansko državno prvenstvo. Odigrale so se zadnje tekme prvega kola. V Belgradu se je končala tekma BSK-Radnički s 4:1, v Sarajevu Slavija-Cmogorac (Cetinje) 2:1, v Osijeku Slavija-ZAK (Subotica) 4:2. — V Splitu je gostoval zagrebški Hašk proti SK Splitu ter ga premagal 4:0, naslednjega dne pa je zgubil proti Hajduku 1:2. V Belgradu so imeli v gosteh francoski klub 01ympique (iz Marše ja), ki je premagal Jugoslavijo 3:0.
Krasna zmaga Jugoslavije nad Avstrijo. V soboto, nedeljo in ponedeljek so se vršile na Dunaju tekme za Davisov pokai med Jugoslavijo in Avstrijo. Jugoslovansko reprezentanco so sestavljali Punčec in Palada ter Mitič-Kukuljevič. Avstrijci so jim postavili nasproti svoja dva najmočnejša teniška igralca Metaxa in grofa Ba-warovskega.' V soboto so se vršile tekme med Metaxom in Punčecom ter Bawaroskim in Pala-do. Oba Jugoslovana sta gladko zmagala. V nedeljo je nastopil jugoslovanski par Kukuljevič-Mitič proti Metaxu in Bavvarovskemu. Po silno razburljivi in napeti igri se je posrečila Avstrijcema zmaga. V ponedeljek je Palada premagal Metaxo, Kukuljevič pa Bawarowskega, tako da se je tekmovanje zaključilo z rezultatom 4:1 za Jugoslavijo. Naši se sedaj srečajo 11. in 12. julija z nemško reprezentanco v Zagrebu.
Katoliška olimpijada na Dunaju. Mednarodna katoliška in telovadna zveza v Parizu prireja od časa do časa velike mednarodne športne prireditve, ki s pravico nosijo naziv »katoliška olimpijada«. Letošnja katoliška olimpijada se je vršila na Dunaju. Ni bilo zanjo kričeče reklame, kakor jo opažamo za druge, mnogo manj važne prireditve, vendar je bila udeležba tako od strani sodelujočih, kakor od strani gledalcev izredno velika. Ogromen stadion v Pratru so gledalci docela napolnili ter je zaključnim prireditvam v nedeljo prisostvovalo 60.000 ljudi. Tekme, telovadne in lahkoatletske so se vršile tri dni. V nedeljo so nastopili najboljši finalisti v telovadnih in lahkoatletskih disciplinah. Zlasti visoko stopnjo so pokazali telovadci, ki so izvajali najtežje vaje z vrhunsko preciznostjo in eleganco. Napredek na vseh področjih telovadbe in športa je bil pri vseh sodelujočih skupinah očividen. Letošnje mednarodne tekme so se prvič vršile samostojno, to se pravi, da niso bile zvezane s kakim izletom.
Nekaj številk v pogled In premislek!
Da ne bomo vedno govorili samo o naši »Karitas«, naj bo na tem mestu povedano nekaj besed o »Karitas« v Avstriji, o »Karitas« v dunajski nadškofiji.
Karitas v Avstriji in dunajski nadškofiji bo drugo leto obhajala desetletnico svojega obstoja. V življenju je torej razmeroma malo let, toda za seboj ima bogato zgodovino. Poglejmo le nekaj številk, ki nam bodo povedale več, ko dolgi članki.
Karitas v dunajski nadškofiji uživa veliko zaupanje, kar je razvidno zlasti iz naraščanja njenih zavarovancev. Na primer leta 1933 se je pri njej zavarovalo 12.469 oseb, 1. 1935 pa 23.063 oseb. Med zavarovanimi je tudi dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer. On je obenem tudi član kuratorija.
V navedenih dveh letih je umrlo 3165 zavarovancev in je Karitas njihovim domačim izplačala 918.475 šilingov (okrog 7 in pol milijona Din). V vseh letih obstoja je umrlo 8000 zavarovancev in je bilo izplačano 2 in pol milijona šilingov (okrog 20 in pol milijona Din).
_ V celi Avstriji je bilo med zavarovanci pri Karitas 40.000 smrtnih slučajev in je Karitas izplačala v teh slučajih 9 milijonov šilingov — okrog 72 milijonov dinarjev — zavarovalnine.
Številke govorijo. Povedo to, da je imela smrt tudi med zavarovanci Karitas bogato žetev. Povedo pa tudi to, da je bilo na tisoče družin ob smrti svojcev rešenih najhujših skrbi, ker jim je bilo z izplačano zavarovalnino omogočeno kritje pogrebnih in drugih stroškov.
In še nekaj povedo številke! Vsakemu toplo priporočajo, naj čim prej zavaruje sebe in svojce pri Karitas, da tako reši sebe in njih velikih skrbi.
Obrnite se na domače zastopnike ali na vodstvo Karitas v Mariboru, Orožnova ulica 8, in se zavarujte!
Otvoritev mlekarne!
prodaja jajc, sira in drugih mlečnih izdelkov.
Vedno sveže blago in nizke cene!
Ljutomerska mlekarna »TIBANT«
MARIBOR, Kopališka ulica 2.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
— In ta nestvor je sprejel vabilo? — je začudeno vprašala Ivanka.
— Da! Prvi hip se je brapila, naposled pa se je dala omehčati. Morda iz radovednosti, da bi videla najno stanovanje...
Nato sta utihnila in začela srebati vsak svojo kavo. Oba sta mislila na onih pet tisoč frankov, ki jih je obljubil Loche. Tišino je prekinila Ivanka.
— No, — je dejala nekam pikro — ne more se reči, da bi se Loche v tem slučaju pokazal bogve kako velikodušnega: stotisoč frankov niso mačje solze in če mu jih spraviš, bi ti moral dati deset odstotkov. Z desettisoč franki bi se dalo nekaj narediti. Pomisli na moje življenje! Kako se razlikuje od življenja moje rodbine! Moje sorodnice, prijateljice imajo svoje avtomobile, sedeže v operi in druge stvari, ki so potrebne za brezskrbno, udobno življenje. A kaj imam jaz ?... Nič. V primeri z njimi sem beračica. Vse drugo bi še pogrešala, a kako naj živim brez avtomobila.
Ivan je vzdrhtel. Ženine besede so ga ranile.
— Zakaj se nisi poročila s kakim bogatinom?
— jo je vprašal s tresočim se glasom.
— Ker si mi ti prekrižal pot in se zaljubil vame
— je trdo odvrnila žena.
— In ti se sedaj kesaš?
Ivanka je skomignila z rameni.
— Hm! Ne morem reči, da bi se kesala. Pač pa mi je žal, da ti nisi bogat in da je najno življenje tako bedno.
Ivan je bil ranjen in užaljen. Res je: reven je, toda ali on, njegova osebnost, izobraženost, ljubezen ni nič? Odkar mu je Loche zagotovil en del dobička, dela ko suženj: piše članke za časopise, pisma, teka po Parizu in išče denar za Lochejeva podjetja. Muči se noč in dan. Ne zase, marveč za žena In sedaj pride ta žena, ki jo ljubi z vsem žarom in ki je o njej
mislil, da vrača njegovo ljubezen, ter mu očita revščino.
Molče je pogledal Ivanko. Iz oči mu je sevala žalost. Ivanka se ni zmenila zanjo. Mirno je srkala kavo, ko da se ni nič zgodilo.
Mož je odložil skodelico in vstal.
— Z Bogom! — je dahnil polglasno, vzel klobuk in odšel.
Zvečer točno ob šestih se je ustavil pred Sole-mejevim stanovanjem voz. Izstopila je baronica Avignon. Vozniku je naročila, naj se vrne ob devetih. Nato se je podala proti hiši.
Ivanka je slišala ropot. Pogledala je skoz okno in ko je zagledala baronico, ji je tekla nasproti. Ženi, gnani od iste strasti, ki je eni povzročala skrbi in strah, v drugi pa vzbujala pohlep, sta se prisrčno objeli.
— O, moja draga mala! — se je smehljala baronica. — Kako sem vesela, da te vidim!
— O, ljuba, zlata tetka! — se je licemersko sladkala Ivanka. — Neizmerno sem srečna, da te morem pozdraviti v svojem skromnem domu.
Že prvi hip se je videlo, da je baronico res privedla radovednost. Vse je hotela pregledati.
— Tetka, dajte sem to torbico — je dejala Ivanka in je hotela baronici odvzeti precej veliko listnico, ki jo je nosila pod pazduho.
— Ne, ne! — je živo odvrnila starka. Tu so moje delnice, moji vrednostni papirji. Ker se na služinčad ne morem zanesti, jih vedno nosim s seboj.
— A kaj, če jih izgubite? — je nekam preplašeno vzkliknila Ivanka.
Baronica se je zasmejala in nekako sočutno pogledala mlado ženo.
— Jaz bi jih izgubila? ...
V	Ivankinih očeh je opazila zavist, ki so jo vzbudile njene besede. Ko sta si obe ženi za hip zrli v oči, se je zdelo, da ena govori: »Lepega dne bom gotovo
podedovala en del tvojega zlata,« a druga zlobno odgovarja: »Bomo videli« ...
Pol ure nato se je vrnil Ivan. Prišel je iz tovarne. Žena mu je takoj rekla:
— Teta želi takoj večerjati, da se ne bo preveč zamudila. Večerja je pripravljena.
— Dobro! je odvrnil mož. — Zaradi mene lahko takoj začnemo.
Nato je stopil k teti in jo je veselo pozdravil. Ker ni vedel, kaj se je prej zgodilo, ji je hotel odvzeti torbico, a ona jo je z vso močjo stisnila pod pazduho.
Zakonca sta peljala teto v obednico, kjer je bilo vse pripravljeno za večerjo. Baronica se je vsedla v udoben naslanjač. Torbice tudi sedaj ni odložila. Čuvala jo je ko zmaj pravljični zaklad. Od torbice se ni nikdar ločila v strahu, da bi jo mogla kje pozabiti.
Po prvih grižljajih se je baronica obrnila k Ivanu in mu rekla:
— Ogledala sem si hišo in priznam, da se mi zelo dopade.
— Oh! — se je nasmehnila Ivanka, preden je mogel mož spregovoriti. — Tako po siromaško sva se pač uredila.
— Tako je prav, draga moja mala — je prikimala starka. — Mnogo ljudi danes več troši, nego zasluži. In posledica tega? Vedno večja stiska, nazadnje obup. Pameten gospodar bo svoje izdatke vedno prilagodil dohodkom. Jaz, na primer, se morem pohvaliti, da sem pri zmanjšanju dohodkov znala zmanjšati tudi izdatke in nisem ravnala tako ko mnogi drugi, ki so segli po glavnici.
:— A prava sposobnost vsakega gospodarja se kaže v tem, — je odvrnil Soleme — da gleda naprej m svojo glavnico vloži v plodonosno podjetje.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).