IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Izkušnje petmesečnega dela analitičnih skupin v bombažni industriji Duga Resa 130.000 metrov tkanin več Pet tet je minilo, edkar je dclavski svet Bombažne ido-strije Duga Resa sklenil ustanoviti analitične skupine po ob-ratih. 2e v tem kratkem času.odkar te delujejo, se je izko-riščanjc strojnega parka povečaic za 130.000 melrov tkanin na ¦nesec. Razen tcga, da se je izboljšala kvaliteta, se je v nefca-terib oddelkih gelo dvignila tudi delovna produktivnost. Tako ce je prodnktivnost povečala vtkalnici za 16*/% v predilniii pa za 20 ' •, čeprav je ostalo isto šicvilo delavtev in delajo na istib strojih kakor prej. Zaio so pfihranili nad 200 miljjonov din. Te koanisije so ustanovald z Vse nep-ravilnosti, ki so jih le- namenom, da bi odfcnival« nove ti od!krali, so z mojstri popra- meftode za povečanje delovne vili. Zdaj stalno tako vzdržu- produktivnosti. Znano je, da jejo tkalstoe stroje v dotorein Epada teCcstilna industrija med Ktanju. V začetku so si posta- najstarejšc proiEvajalne panoge, viK nalogo, da s pooiočjo kon- vendar, žal, nitna tehnričnih trole in navodll rešijo vse taste Predilnica zmanjšal! za 55%. Prav to zmanjšanje je privedlo do po-rasta proiizvodnje in storilnosta, ker je z odpravo zastojev pove-Cano efdrtivno delo tkalskih slatev, s tem pa tudi njihovo iz-koriščanj« in torej tudi proiz-vodnja. Medtem ko je bilo lani na vsaikd avtomatični statvi v53kTh osem ur 1,25 ure zastoja, pa danes ta zastoj ne presega 0,56 ure. Zato bodo v prihodnje posve-tili še več pozornosti ugotavlja- norm. Z»to je potretoen z& aste operaoije razMien čas. Taiko je na primer za zaom-enjavo čol-V0To6ka na stroju potreboo pone-kod 2 oejkundii, v dmgih lovamah pa 3 ala celo 4. Podobnih pri-merov je dovoij feudi za druge operacaje. Prav zato pa so v tem času dobiie svojo veljavo anaiittiičoe ¦fcuinne. lci prenjčujejo orgamza-cijo dela. Prvii njihovi rezul-tati ao več kot zadovoljivi. Dva glavna momenta Ko so začeld priprave za po-večanje proizvodnje in storij-nostt v saroem obratu, j« bUo razen že razpolažljivih aTiatšz, potreboo odk.niti tisto, kar naj-bolj in najveokrat otežuje delo. Začeli so grobo anemanjs, ki so La opravljali v različnem času v enein samem odidelku (ta od-delek so vzeli za osnovo vsega dela). Tako so na po-imer po končanern dclu sobotne tretje izmene pustili ves odid«redivu), in sdcer v vseh fazah pripravlj alnčh oddel-kov Ukalnice, ker so zastjj statve največkrat povzročite pretomitve osnove in votika (celo nad 70*/» vseh ugotovljenlh rastojev). Na podlagl tega so 5e nadalje analiEirali pniipravljalne oddel-ke, da bj tako odstranili napake in nepravilno delo. To delo je žlo predvsem v- dveh smereh: z vzdrževanj em iin popravlja-Bjem strojncga parka in s p;«-očewanjem delovne siJe. Vsako tako posamezno d>elo vsebuje vrsto momentov. Td Kh je mogo6e rešifci na razne načl-ne. To velilko in nepresLano Oe-lo «o zaupal-i paslovodj«m, strojnemu nadzorniku in poae--bej za to določenemu mojstru probieme, za icatere je poiretono predvsem delo mojstpov in k.lju-čavničarjev. Ko so preačevaii delo delav-cev v fckalnocn, so opaziU ne-katere pomanjkljivosti, lat jih posamično ali skupno odprav-ljajo. Ko so pregledovaU statve so na primer opazah,da je vse delo podmojstrov ponaanjkijivo. Pckazala se je potreb^ po te-faju, kč naj bi ga tafco prilago- se zastojil že precej zlanjšaH Ta-ko s« je zastoj >čakanja na vot-ku« zmanjšal za 41% in 61fl'o v aprilu in maju. Na spiafno so *e zastoji tfcalsfcih avtomatov nju zastojev, ker njihovo od-krfitje pomeni opozorilo, da neikaj ni v redu. lzboljšonja v predifaiid Ker so bila vsa piuzadevanja usmcrjena* k temu, da bi dvag-niii storiLnost, j« morala ko-misiia pregledati vsako delovno mesto in ugotoviti obremenitev vsalkega posameznega delavca. To so tudi: storiJi. Na podlagi teh posamičnah analiz in dolo-čene reorgarnizacije so dosegh, da danes predica streže 800 vretenom namesto 700, ne da bl se proizvodnja vsake vretensk« ure zmanjšala. T nadaljnji akciji za povečano proizvodnjo in atoriinost zmanj-šali število delaveev v koloni za snemanje na 18. Ugotovili so prav tako, da je preveč pomožne-.ga asebja, ki je bdlo komaj za SO^ do TO% iakoriščeno. to so b«M transporterji, mazilcj, jerme-narji in.drugi. S lem se je šte-viio deiavce-v sikroilo se za na-daljnjih 12, delo pa je tekto kakor pi^j, morda še Dolje, Najteže je bilo rešiiti vprašanje večje storilnosti v predilik-cfi, zato je hil v tem odd«lku samo delen uspeh, čeprav obstoj« iizčrpni dakumenti, da so delav-ci samo za 60 do 80% izkori-ščerai. V zadnjiih treh mesecih se J« itevilo delavcev v piedilnicl zmanjšalo za 65. kar predstavlja 6,9% vseh delavcev v predil-nici. Po zmanjšanju števila de-lavcev je proizvodnja še bolj porastla, povečala pa se je tudi storilnost. Branko Ključarič