Poštnina plačana v gotovini. LETO XI., ŠTEV. 16.
V LJUBLJANI, 21. maja 1927.
Današnja številka Din 1*50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din.
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise irankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VIII., Stev. 16.
Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Andrej Martinšek:
Starostno zavarovanje rudarjev.
Starostno zavarovanje rudarjev je v nevarnosti, če pa presodimo tako, kakor je prav, pa ni. Najprej se moramo zavedati, da moramo to zavarovnje sami plačevati, da milijončki ne pridejo iz zraka in da tudi država nič ne prispeva, čeprav bi bila to njena dolžnost. Drugič, kar je za starostno zavarovanje namenjeno, ne more zadoščati tudi za brezposelno podporo, ta mora biti ločena. Nepošteno je, če tisti, ki je sposoben za delo, zavarovanje izkorišča, dočim so drugi, ki delajo in tO' plačujejo, v taki bedi, da to res težko plačujejo1. Pravično je pa, da je delavec, ki onemore, pošteno preskrbljen. Če pa hočemo to doseči, je treb^ postaviti zavarovanje na tako stališče, da ne bo izkoriščevalcev in da bodo upravičenci toliko dobili, da bodo lahko dostojno živeli. Demagogi se tega ne upajo povedati, mi pa to moramo povedati, kajti če ostane zavarovanje iia teh temeljih, kakor je danes, pridemo do tega, da bodo za polovico nižje pokojnine; to bo zadostovalo izkoriščevalcem, ne pa delavcu, ki je celo svoje življenje delal, ko pa bo onemogel, bo pa poleg svoje malenkostne pokojnine lahko še beračil. Kar je poštenih ljudi, se bodo s tem strinjali in če bi večina bila za to, bi nam tudi podjetniki ne mogli odreči. Dokler pa delavci nismo za to, tudi podjetniki ne bodo, čeprav tudi zanje ni lepo, če njih delavci na stara leta beračijo.
Zato bi bil moj predlog na mestu: Pokojnina 800 Din mesečno, računajoč 30letno delo; dela se, dokler je kdo zmožen za poklic. Prispevki se plačujejo po zaslužku.
Ker se glavna skupščina ni tega zavedala, zato je to delo zdaj dolžnost glavnega upravnega odbora Bratovske skladnice; ko bo. upravni odbor to izdelal, naj pa skliče izredno skupščino, ki naj to odobri, da se začne takoj izvajati. Prepričan sem, da obstoji nevarnost, da bi se sanacija Bratovske skladnice drugače izvršila potom diktata; in tukaj bi bili pošteni delavci najbolj prizadeti, ki si želijo vsaj na stara leta mirnega življenja, in-to se naj jim uresniči.
Po spremenjenih pravilih si bo vsak svoja leta laliko ščitil, zato je tukaj možnost dana, ta predlog izvesti v polni meri, ker si bo lahko vsak svoje pridobljene pravice ščitil.
Zakaj so stari upokojenci danes tako prizadeti? Zato, ker so odbori Bratovskih skladnic med vojno bili vedno le za zvišanje pokojnine, ne pa tudi za zvišanje prispevkov. Bil sem sam navzoč, ko je odbornik predlagal zvišanje pokojnine, g. ravnatelj je pa rekel, da je za zvišanje, ampak moramo zvišati tudi prispevke; odbornik pa ni hotel o zvišanju prispevkov nič slišati, zato smo plačevali še 1924. leta 86 par za starostno zavarovanje in to se danes maščuje na staroupokojen-cih in je nevarno, da se bo začelo maščevati tudi nad novimi upokojenci, če se sedanji odborniki ne bodo tega zavedali. Kdo bo temu kriv? Naša nezavednost in nihče drugi! Zdaj bi bilo treba starim upokojencem priskočiti na pomoč, kako? Meseca januarja t. 1. smo imeli 78.000 Din zgube, februarja t. 1. 72.124 Din 89 par in to se bo vedno večalo, zato je zadnji čas, da to popravimo, dokler se še da. Povedal sem samo resnico in nič drugega, če hoče to kdo izrabljati, naj si zapomni. da če je pošten, ne more ničesar drugega, kakor če je bolj sposoben, naj pove nekaj boljšega.
Staroupokoiend pri državi in pri Bratovski skladnid.
Pri državi so staroupokojenci prepuščeni poginu, čeprav se vse stranke hvalijo, koliko so za staroupo-kojence že naredile. Zanje resnično kaj narediti more le tista stranka, ki je na vladi. Na vladi pa so po vrsti samo kapitalistične stranke (sem spadajo seveda tudi socialpatrioti, ki so bili po prevratu nekaj časa na vladi) in jasno je, da kapitalistične stranke ne bodo nikdar delale za proletariat. Zato so vse te stranke le govorile za staroupokojence. delale pa nikdar in zlasti takrat ne, kadar so bile na vladi.
Državni staroupokojenci torej svoj položaj lahko pripišejo dejstvu, da so se premalo brigali za politiko, ali pa da so se brigali samo za kapitalistično politiko, za proletarsko pa nič, oziroma še celo delali proti proletariatu in proti proletarski razredni politiki. Saj je znano, da so državni uradniki, poduradniki in tudi sluge le preradi visoko letali in nad »umazanim« delavstvom nosove vihali. Saj jih je država dosledno k temu vzgajala in niso se znali postaviti po robu, ampak so tem bolj odurno poniževali »nižje« delavce, čim bolj so bili sami ponižani od »višjih«.
Ta ugotovitev pri nas seveda ne pomeni zasmehovanja. Nikakor ne. Socialni demokrati se predobro zavedamo, da je vsako ponižanje škodljivo ne le za ponižanega, ampak za vso človeško družbo. Mi s tem le ugotavljamo dejstvo, materialno golo resnico, kakršna je in kakršne za preteklost sploh ni mogoče izpremeniti.
Izpremeniti se da le za bodočnost in tudi to le s tem, če preneha vihanje nosov, če se bo tudi državni nameščenec začel zavedati, da ni nič drugega ko delavec, mezdni delavec, in da je njegova eksistenca zasidrana le v skupni eksistenci vsega delavstva. Te iz-premembe pa za zdaj še nikakor ni pričakovati, kajti državni nameščenci so — da$i so po večini izobraženci in bi morali torej več vedeti in več delati za splošni blagor človeštva — poprečno še mnogo bolj indiferentni za splošni blagor kakor nevedni delavci. Oni še bolj nego delavci iščejo svoj blagor v lastnih komolcih, s katerimi izrivajo druge in prerivajo sebe do boljšega kruha. Vsak gleda samo v svojo skledo...
Da od te strani ni pričakovati izpremembe, se pa vidi še bolj jasno na trpinčenih staroupokojenci!] samih. Namesto da bi vsaj zdaj spoznali zlo in ga odstranili, so se vdali v »božjo voljo«. Namesto borbe za pošteno pen-zijo, namesto resnega boja za dosego svojih pravic, vidimo pri njih kvečjemu prazno tarnanje in premlevanje prazne slame, ali pa nesmiselno otročje računanje, kaj bodo napravili, ko dobijo vso razliko povrnjeno; za obrambo pred gladom in mrazom pa si iščejo na stara leta kakršnegakoli zaslužka in odjedajo s tem kruh zdravim in sposobnim družinskim očetom. Nevednim bi ne bilo zamere, če na ta način še bolj kvarijo položaj proletarskega razreda, kajti živeti morajo tudi nevedni, izobraženci bi pa tega vendarle ne smeli delati! Čeprav so nekdaj kot zdravi hlapci kapitalistične države mislili, da jih bo kapital zaradi njih hlapčevske zvestobe nagradil z brezskrbno starostjo, zdaj vedo, kakšno nagrado imajo. Vsaj zdaj bi morali spoznati, kje je njih mesto in boj in zmaga. Pa ne spoznajo! Če pa spoznajo, govorijo kvečjemu tiste neumne besede, da bi radi šli s proletariatom, da pa je žal razcepljen... Radi verjamemo, da bi šli s proletariatom, če bi bil ves proletariat združen. Prav radi to verjamemo, kajti takrat bi si proti proletariatu ne upal nastopiti sploh nihče. Toda — hoditi s proletariatom se ne pravi čakati na čudež, da bo ves proletariat združen, ampak delati za njegovo združitev in storiti to predvsem sam! Hoditi s proletariatom se pravi hoditi z organiziranim zavednim proletariatom
Pregled organizacij JSDS in KDZ od septembra 1926 do februarja 1927.
(Vpoštevajo se samo oni člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani.)
•O
C
O
O
a
K
N
Krajevne organizacije:
Rednih članov je bilo:
1926—1927
IX. X. XI. XII.
1	3	Celje, mesto		12	11	12	14	1?
2	4	Centrala		20	20	19	20	?0
3	6	Črna J		110	112	118	125	130
4	10	Gorje		9	/	7	4	3
5	11	Hrastnik 1		20	21	25	25	27
6	13	Jesenice 		15	13	18	16	11
7	17	Ljubljana		2/	29	28	28	30
8	18	Mežica		235	202	244	248	184
9	19	Mislinje 		3	3	3	4	4
10	21	Sv. Peter, p. Gor. . . .	4	4	i	i	4
11	22	Skale		19	19	21	30	44
12	25	Štore 		29	29	29	29	30
13	27	Trbovlje		59	54	89	84	103
14	28	Velenje .	18	19	19	21	20
15	29	Videm-Krško . .	9	9	9	9	9
16	30	Vrhnika .	53	53	53	53	30
17	31	Zabukovca .	7	7	6	6	fi
18	33	Zff. Šiška . . .	1	1	?	?	?
19	41	Sv. Lovrenc na Poh	11	11	11	11	10
20	42	Celje, okolica ....	23	21	23	?4	19
21	43	Liboje . . 			33	24	18	18	?fi
22	46	Zgor. Bistrica		40	40	3fi	38	3fi
2J	47	Zagorje ob Savi ....		5			
24	48	Prevalje		10	11	1?	6	16
25	49	Holmec 						
		Vseh rednih članov . .	767	725	805	818	776
		Zumudnikov		100	206	109	45	61
		Vseh članov skupaj . .	867	931	914	863	837
JZ
v
> o ■> £
S "O « E
Jr io
Ck. N
Din p
Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din 2	3	4	5	6 I 8	10	12 15 1 20 25 30 40 I 50
75 100
ned
100
Centralno tajništvo je prejelo:
70% prog. davka skupaj
Din
povpr. od (lana
Din
2	3	50
6	12	60
20	28	70
8	11	20
24	33	60
1	1	40
61
91
18
22
118
5
27
16
29 164
4
4
36
30 90
15 9
30
5 2
10
32
21
39
16 27
13
13
58
2
19
8
13
137
4
4
35
27
89
11
3 26
4 1 8
27
21
32
15
12
2
54
3
2
1
1
19
00
769
582 1101 | 25 | 29 | 5 | 7	5
Progresivni davek zamudnikov Pristopnine.......................
27
40
Centralno tajništvo je torej prejelo v tem mesecu
52
61
218
9
50
38 294 261
5
5
51 46
128
39 33 60 11
4
17
55 29 59
31
56
1623
91
40
1754
30
30 !i
11
in širiti njegove vrste, nositi luč spoznanja med nevedne in skrbeti z resnim znanstvenim delom za odpravo vseh predsodkov — ne pa se pridušati nad dejstvom, da nevedni in do krvi izmozgani delavci niso bolj pametni nego šolani in 30 ali 40 let pri lažjem in boljše plačanem uradniškem delu mnogo manj izmozgani upokojenci. Kajti le če bi bili nevedni in do krvi izmozgani delavci bolj pametni, le takrat bi imelo pomen, da obljubljajo drugi svoj pristop »kadar sc razcepljeni proletariat združi«.
Pri aktivnih uradnikih je včasih še držal izgovor, da ne gre za pamet, ampak za korajžo. Delavci da so lahko korajžni, drž. uradniki pa ne smejo biti. Ta izgovor so avstrijski drž. uradniki rešili tudi v svobodni Jugoslaviji in neki slavljeni voditelj drž. uradnikov je po uveljavljenju nove službene pragmatike odpovedal »Naprej« z imenitnim izgovorom, da uradniki zdaj ne smejo biti več pristaši nobene politične stranke. Kdor se da oplašiti, temu je vse prepovedano, česar vlada ne mara, pa vse zaukazano, kar vlada želi. Zato so uradniki nosili v žepu »Jutro« ali pa »Slovenca« — izmenoma, kakršna je pač bila vlada — in to vselej tako, da je predstojnik že od daleč videl, kateri časopis da uradnik ima in kako zvest pristaš njegove stranke da je. Da bi uradniki čitali samo uradni list, tega si pač nikdar nihče ni mogel misliti.
Za aktivne uradnike je torej držal izgovor, da gre le za korajžo, nikakor pa ta izgovor ne drži za upokojence. Tem se ni treba več bati predstojnika, ti bi bili lahko svobodni, če bi hoteli. A tudi ti niso! Večinoma še tudi v skrajni bedi vihajo nosove in s praznim trebuhom nosijo lepo obleko, da bo vsak videl, da so »boljši« ljudje kakor »zamazani« proletariat. Žalostno je to, at resnično. So pa med njimi tudi taki, ki na prazen videz nič ne dajo in ki sodijo stvarno in so zmožni v ozkem krogu tudi glasno povedati svojo sodbo: v javnosti pa vendarle ne nastopijo, ker jih je sram. češ, ta in oni ve, kako sem nekdaj delal proti proletariatu, kako sem neumno opravljal hlapčevsko službo kapitalu — zdaj bi se to javno zvedelo, če bi si upal v javnost. Taka sramežljivost drži marsikoga nazaj, ker ne ve, da je s preteklostjo treba brezpogojno zlomiti! Zavedni proletariat nikdar nikomur ni in ne bo zameril preteklosti, ampak bo vsakega sodil po njegovih delih v sedanjosti. Proletariat ve, da dobro plačani hlapci držijo s kapitalom, zato jih ne kliče v svoje vrste, pač pa pričakuje, da pridejo k njemu in pomnožijo njegove vrste vsaj tisti, ki se jim je kapital izkazal nehvaležnega, ki jih je zavrgel kakor izžeto limono. A kakor je propadlega mojstra, kadar začne zopet delati za mezdo, sram stopiti v organizacijo, proti kateri se je prej boril, tako je ta sramežljivost tudi pri upokojencih običajna, čeprav je skrajno nestvarna in tudi neumna. Zelja po nezmotljivosti je to! Napačno je bilo, da si se prej motil, ko si verjel v kapital, še bolj napačno pa je, da zdaj, ko ne verjameš več,- ne priznaš svoje takratne zmote javno. Posledice svoje zmote nositi sam — to je možato, a še bolj možato je svojo zmoto priznati in druge od iste zmote odvračati.
A tega staroupokojencem ne dopoveš — lažje bodo to razumeli rudarski staroupokojenci. Ti so si nekdaj priborili edini iz delavstva svoje Bratovske skladnice, v katerih so imeli svoje zavarovanje proti boleznim, nezgodam in za stara leta. Brez močnih delavskih političnih organizacij so pa v teh skladnicah zagospodarili kapitalistični političarji, kajti zastopniki delavstva so bili med seboj nesložni, ker niso zastopali edino pravilne politike razrednega boja, boja za korist celega delavskega razreda brez ozira na kakršnekoli razlike. Niti te složnosti niso imeli, da bi se bili med seboj dogovorili, kako bodo nastopali. Razni Uratniki so jih sicer klicali na konferenco, a vselej tako, da pravili debat ni bilo, ampak da se je sprejela resolucija, ki so jo le Uratniki »prebavili«. V tisku se pa z Martinškom ne upa nihče debatirati, čeprav je s. Martinšek »samo« rudar brez akademične izobrazbe.
Iz stranke.
Vse člane JSDS in KDZ v Ljubljani iu okoiiei opozarjamo, da se vršijo redno vsak pondeljek od pol 20. do 22. v prostorih strankinega tajništva v Veliki čolnarski ulici št. 19 sestanki z diskusijo. Vabljeni so tudi simpatizerji, ki naše delovanje zasledujejo. — Odbor.
Vse organizacije prosimo naj nam čimprej naznanijo razen imen delegatov tudi imena gostov, ki jim bo treba preskrbeti prenočišče ob priliki strankinega zbora v Ljubljani dne 4. in 5. junija t. 1. Sporočite tudi, kdo bo potreboval prenočišče že 3. junija zvečer.
Komunistični manifest je zopet svoboden. Razširjajte ga! Marksist ne sme biti brez temeljnega znanja Marksovega Kumunističnega manifesta. Cena 3 Din.
Najboljši šivalni stroj in kolo le edino le
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt In industrijo v vseh opremah. Istotam pletilni stroj DUBIED.
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
Nizke cene, tudi na obroke.
30SIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika.
Zaščita profitov in zaščita delavcev.
V Mežici je svinčeni rudnik, last londonske delniške družbe. Na javne očitke, da se pri tem rudniku ponarejajo bilance, da se država in občina okrade za davke in da se izvažajo neverjetni milijonski profiti, se nihče nikjer ne gane. »Vse je v redu.«
Ta rudnik je odpustil iz političnih razlogov 3 rudarje. Dva izmed njih sta izvoljena delavska zaupnika in po veljavnem zakonu ne sineta biti odpuščena, če bi rudnik mogel, bi ju vrgel tudi iz stanovanja, pa to brez sodišča ne gre, sodišče pa zakon spoštuje in je razsodilo, da sta oba zaščitnika po zakonu in torej po zakonu tudi še vedno pri rudniku zaposlena in zato ne moreta biti prisiljena zapustiti rudniško stanovanje.
Nikjer ne najdeš zakona, po katerem bi bilo vladi mogoče braniti profite. Samo lastnina je zaščitena. Profit pa ni lastnina, niti ni nikjer zapisano, da lastnina mora dajati profit. Pač pa so zakoni, po katerih so neke vrste profiti izrecno prepovedani. Oderuštvo, navijanje cen, verižništvo, ponarejanje bilanc, zloraba nevednosti itd. itd. — vse polno takih zločinov je prepovedanih, a vse te zločine izvršujejo lastniki raznih »lastnin« pred očmi vlade nekaznovano. Profiti so torej dejanski zaščiteni, čeprav nimamo zakona o zaščiti profitov.
Pač pa imamo zakon, po katerem je zaščiteno delavstvo. Zakon, ki temelji na ustavi in tudi na mednarodnih pogodbah. Vrhu tega zakon, ki ima svojo upravičenost v samem bistvu države. Kaj bi pač bila država, če bi ne služila zaščiti svojih državljanov?
A dasi imamo zakon o	zaščiti	delavcev,	vendar delavcev nihče ne ščiti.	Ne	vlada,	ne veliki	župani, ne
okrajni glavarji, ne Delavska zbornica, ne njen tajnik Uratnik. Pa drugi vsaj molčijo in delajo, kakor bi ne videli in ne slišali. Uratnik pa pravi, da »bi rad pomagal«, toda ne more, ker je zakon napravljen površno itd. Delavska zbornica sploh ne predstavlja danes ničesar drugega, samo demagogijo; moči nima nobene, samo tisto, ki leži v materialnih sredstvih, v denarju. Krvavo-zasluženi delavski denar pa se zlorablja za politično sleparstvo, namesto da bi dajal delavstvu trdnejšo hrbtenico, če bi se rabil bolj pošteno in produktivno.
Še več. Ker mora	biti	tudi za zlorabo	neka mera
(drugače bi se sleparji	med seboj	stepli) so	določili, da
bo vsak dobil toliko, kolikor moči je pokazal pri volilnem sleparstvu: denar se razdeljuje po ključu prisle-parjenih mandatov. Namesto da bi se materialna sredstva delila po potrebi in bi potem zaščite potrebni rudarji bili vsekakor dovolj dobro zaščiteni, se delijo po številu mandatov, tako da dobi združena kapitalistična klika 58 delov, na pošteno pridobljena 2 delavska mandata pa odpadeta seveda samo 2 dela. G. Uratnik pa »bi rad pomagal«, tako da bi tudi ta dva dela odgrizel. če bi se dalo. Tako n. pr. delež KDZ iz naslova kulturnih podpor še niti za lansko leto ni bil izplačan, oziroma se ne ve. kdo ga je dobil, če ga ni več v blagajni. O. Uratnik in njegova lepa družba namreč šc vedno upajo, da bo socialne demokrate vrag vzel: če jih ni bilo mogoče pridobiti »idejno«, jih je treba ubiti materialno.
V	ta namen se ti gospodje ne sramujejo zadrževati jim celo tista uboga 2 dela od 60 — v javnosti pa pravijo, da je to zato, ker nimamo svojih kulturnih organizacij. Vedo pa in vsa javnost ve. da ima KDZ svoje kulturne sekcije in celo sami so pisali v Trbovlje na tamošnjo kulturno sekcijo KDZ, naj se za podporo obrne na centralo KDZ. ker podružnicam oni nič ne dajejo ...
Vse to je jasen dokaz, da se delavstvo ne sme prav nič zanašati na nobeno pomoč ne od vlade ne od drugih institucij, ampak bo imelo le tisto podporo, ki si jo bo samo dalo.
Mežiški trije odpuščeni rudarji bi Lahko poginili, če bi od mežiških in črnjanskih svojih sodrugov ne bili podpirani. Še celo socialni demokrati, kar ie oddaljenejših, premalo cenijo mežiški boj; po današnjem izkazu se je zbralo obrambnega sklada šele 2690 Din 40 par. Kaj s tem. če bi ne bilo zbirk v mežiški dolini sami, na licu mesta, tam, kjer tudi najbolj neverni Tomaž mora verjeti, ker vidi rano, v katero lahko vtakne svoj prst.
Torej je samouprava tudi *v obrambnih zadevah mnogo bolj sigurna nego centralistične ustanove, kajti tudi zavedni delavci vidijo na blizu boljše ko na daleč. Niti strokovno isti interes ne pomaga — trboveljski rudarji gotovo vedo, da se mežiški rudarji borijo tudi zanje, vendar se ta zavest v obrambnem skladu nič ne vidi. Neki komunist je na tozadevni očitek kratkomalo odgovoril: »Mi imamo tu v Trbovljah svoje ljudi potrebne podpore!« Res je to. Res je v Trbovljah beda in tudi pri trgovcih se pozna, da delavstvo nima denarja, par jih je že šlo v konkurz — toda gostilničar še ni v Trbovljah prav nobeden prišel v škripce. Bolj ko alkohol je pa potrebna delavska solidarnost vsaj takrat, ko vidiš, da so ti 3 rudarji odpuščeni samo zaradi dela za proletariat in sta bila 2 od njih še celo zaprta, ker sta gospodarila v krajevnem šolskem svetu na korist proletariata in smo 8. maja v »Napreju« čitali odločbo velikega župana. ki izrecno navaja tudi krivdo: »Ker so delavcem plačevali dvakrat tako visoke mezde, kakor pri drugih podjetjih v istem kraju«. Torej mora vsak delavec uvideti, da trpijo ti rudarji zaradi rudarjev — pa rudarji v Trbovljah tega ne vidijo tako natanko, kakor n. pr. lesni delavci v Črni...
Torej — ne zanašajte se na druge! Niti na strokovne sodruge ne! Zanašajte se predvsem na svoje sodelavce v domačem kraju, sodelujte z njimi v občini, v občinski politiki, ki je matica tudi za višjo politiko. Strokovne zadeve pa obravnavajte v sekcijah. Centralizirane strokovne organizacije vam je pobasal kapital s pomočjo kapitalističnega sorodstva, političnih organizacij vam pa ni mogel pohasati, čeprav je na vse načine poskušal.
Delavci! Ne zanašajte se na zakone, ki se ne izvršujejo, zanašajte se le na svojo lastno organizacijo, v kateri zakone izvajate v resnici. To je edina zaščita delavstva in obenem smrt profitov. Zato so vsi profitarji proti organizacijam in za — enotno fronto.
Razmerje strokovnih sekcij do stranke je isto kakor pred vojno, razlika je Ie v tem, da so prej strokovno organizirani delavci mislili, da iinajo vpliv na stranko, ker so tudi strokovne organizacije pošiljale na strankine kongrese delegate, zdaj pa imajo strokovno organizirani ne le namišljen, ampak tudi resničen vpliv na stranko, če so člani stranke, nimajo pa vpliva in tudi vedo, da ga nimajo, če niso elani stranke. Prej iti zdaj je vpliv strokovnih organizacij na stranko v rokah političarjev, razloček je le v tem, da članstvo prej tega ni vedelo, zdaj pa ve.
Vsi pogumni so pri nas, če se količkaj interesiralo.
Nekdo izmed tistih, ki so s svojo opozicijo povzročili članek »Program in gibanje« v letošnjem Majskem skisu. je dobrih 14 dni potem, ko bi moral ta članek že razlagati nevednim, priznal, da ga še sam ni čital.
Res je, da ima delavstvo dandanes težke čase in da je boj za kruh težak. Res je pa tudi, da si pravice do čitanja niti v najtežjih časih ne smemo dati vzeti, kakor je v istem Majskem spisu dobro povedano (v uvodniku). Zato ne smemo nikdar dovoliti, da bi nas kapital tako vpregel, da nam ne preostane časa za čitanje.
»Korajža velja!« Res je to in prav rad ti priznam, da imaš korajže toliko, da bi te bil Cankar vesel, če bi te bil poznal. Take roke bodo kovale svet, o tem ni najmanjšega dvoma. Toda oprosti, sodrug, ali ne bi bil sve hitreje in boljše skovan, če bi bila tudi tvoja izobrazba tako velika kakor tvoj pogum?
Praviš, da ne bo nič, dokler bomo imeli 3 proletarske stranke. Čemu to pripoveduješ, saj to ve vsak socialni demokrat!
Seveda ve, ampak vseeno imamo tri stranke namesto ene.
Kakor se vzame. Jaz pravim, da imamo samo eno! Jaz ne priznavam, da so socialpatrioti stranka, enako tudi komunpatriotom ne priznavam, da iinajo stranko.
Oho! Tega pa ne moreš tajiti, da imajo oboji stranko. Nastopajo pri volitvah, imajo svoje časopise, imajo svoje pristaše, sploh proletariat čuti na lastni koži, da imamo tri stranke! Kako moreš ti to zanikati?
če misliš tako, potem seveda jim ne zanikam stranke. Saj sem rekel: »Kakor se vzame«. Če misliš, da je za stranko dovolj, če nastopa pri volitvah, če izdaja svoj časopis in če ima pristaše, potem pa nimamo samo treh, ampak veliko več priletarskih strank. Kajti tudi krščanski socialisti in narodni socialisti in kaj vem kdo še vse imajo časopis in pristaše in nastopajo tudi pri volitah. Mi pa štejemo za proletarsko stranko samo tisto, ki ima politične organizacije in ki si upa te organizacije tudi pokazati, ne pa samo govoriti, da jih ima.
Te že razumem — saj jaz pod pogojem, da tudi oni začnejo objavljati svoje organizacije kako mi.
Legalno izvoljeni člani krajevnga šolskega sveta v Mežici.
Iz pritožbe zaradi razpusta krajevnega šolskega sveta v Mežici.
Ministrstvu prosvete
v Beogradu.
Proti odločbi velikega župana mariborskega okrožja U, št. 2535-3 z dne 7. aprila 1927. s katero je le deloma ugodil našemu prizivu proti odloku okrajnega glavarja v Prevaljah z dne 8. novembra 1926, št. 222-1, v bistvu ga pa potrdil, vlagamo v zakonitem roku pritožbo.
L
Odločba Vel. župana se v bistveni točki ne ozira na zakon, po katerem pravi, da odločuje § 8 zakona z dne
11.	februarja 1873 kor. dež. zakonik št. 32 pravi pod alinea 2:
»Sočasno z razpustom krajevnega šolskega sveta je z upoštevanjem § 40 alinea 4 zakona z dne 2. februarja 1869 odrediti novo volitev zastopnikov občine v krajevni šolski svet.«
V	svojem prizivu pfoti odločbi okrajnega glavarja v Prevaljah z dne 8. novembra 1926 smo na to zakonito določbo izrecno opozorili, vendar pa vel. župan ni upošteval niti določbe o novi volitvi, niti določbe S 40 ai. 4 zakona z 8. februarja 1869. ki se glasi:
»Pritožbe proti odločbam dež. šolskega sveta gredo na ministrstvo prosvete. Vložiti jih je pri dež. šolskem svetu in imajo odložilno moč, če se to zgodi v 14 dneli po otvoritvi izpodbijane odločbe.« Namesto, da bi veliki župan v smislu zakona takoi sistiral protizakoniti odlok okrajnega glavarja v Povaljali in postavil nasilno odstavljeni krajevni šolski svet zopet v zakonito stanje, je naš priziv zavlačeval od novembra do aprila, a tudi zdaj zakona ni upošteval.
II.
Istotako ni upošteval naše pritožbe da še nismo prejeli revizijskega poročila oziroma protokola o uradni reviziji našega gospodarstva, pač pa v svoji odločbi U
št. 2535 daje to revizijo tudi sam za utemeljitev razpusta. dasi še niti zdaj nimamo poročila oziroma protokola
o	tej reviziji.
III.
Noben ilegalni odlok, proti kateremu se legalno izvoljeni krajevni šolski svet pritoži in v svojem prizivu navede z dokazi, da dotični odlok izvira od višje instance. ki ga je direktno naročila in mu predpisala tudi koncept, ne more veljati za predlog podrejene instance.
Okrajni glavar nikakor ni predlagal našega razpusta, kakor to zahteva citirani zakon. To je nesporno ugotovljeno z dejstvom, da je veliki župan okrajnemu glavarju razpust naročil in mu predpisal tudi koncept; a tudi mogoče ni, ker okrajni glavar do podrobnosti pozna naše delovanje in ve, da nismo mogli drugače ravnati nego smo ravnali, ker je to bil interes občine in njenih prebivalcev na eni strani, smisel zakona pa na drugi strani.
Da bi bil predlagal okrajni glavar naš razpust tudi se iz posebnega razloga ni mogoče: moral bi nas najprej opominjati in povedati, v čem delamo napačno, potem bi nas moral kaznovati po § 6 a zakona z dne 11. februarja 1873, in potem šele bi mogel velikemu županu predlagati kaznovanje pod b) in c) citiranega paragrafa.
Torej ni res, da je »izpodbijani odlok smatrati za predlog za razpust krajevnega šolskega sveta«, kakor trdi veliki župan v razlogih svoje odločbe U št. 2535, zato tudi nedostaja tej odločbi po cit. zakonu potrebne iniciative okrajnega glavarja.
IV.
Z odločbo U št. 2535-3 je razpustil veliki župan pod datumom 7. aprila 1927 krajevni šolski svet z veljavnostjo od 8. novembra 1926 dalje in to po- § 6. zakona z dne 11. februarja 1873. V citiranem zakonu pa ni nobene določbe niti možnosti, da bi se krajevni šolski svet razpustil za nazaj. Pri juridičnih osebah je kaj takega tudi sploh nemogoče, ker bi sicer nastala anarhija.
Razumemo pač. da je hotel vel. župan z datira-njem veljavnosti za nazaj legalizirati stanje, ki je v času od 8. novembra 1926 do sedaj pri krajevnem šolskem svetu dejanski bilo. Toda na ta način se ilegalno stanje ne more spremeniti v legalno, tem manj, ker smo v svojem prizivu proti odloku okrajnega glavarja z dne 8. novembra 1926, št. 222-1, razločno razložili, da je to ilegalno stanje nastopilo nasilno in proti našemu protestu (poglej točko III. našega priziva proti odloku okrajnega glavarja).
To dejstvo nasilne ilegalnosti se ne more spraviti s sveta z novo protizakonito odločbo, kakršno predstavlja razpust z datiranjem za nazaj.
V. .
Kakor smo navedli pod točko I. ima tudi pričujoča naša pritožba proti razpustu po § 40, al. 4, zakona z dne 2. februarja 1869 odložilno moč. Vendar pa veliki župan potrjuje postavitev administratorja mesto »razpuščenega« krajevnega šolskega sveta, dasi ta ni bil razpuščen, ampak je razpust razveljavljen in le protizakonito z datiranjem za nazaj navidezno zopet uveljavljen.
(Konec prih.)
Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Franc Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
A. Leskošek:
Pet do združitve in samo osvoboditve proletariata!
I.
V	času splošne nezadovoljnosti med ljudstvom zlasti pa med proletariatom, to je med ročnim in duševnim delavstvom, je važno ugotoviti — pot, ki vodi do združitve proletariata. —
Med delavstvom širijo različni agitatorji vesti, da je treba združitve, zopet drugi, da je treba enotnosti.
Agitatorji naši kakor nasprotni govorijo le o združitvi in o marksizmu, med njimi so taki, da niti ne vedo, kaj je marksizem!
Pot do združitve na jeziku je lahko najti, ker za združitev govorijo tudi tsi nasprotniki delavskega razreda. Le prepričajte se, pojdite na shode demokratov, klerikalcev, socialpatriotov in drugih takih frakcij, ki hočejo biti zastopnice delavskega razreda, povsod boste slišali vse polno besed o združenju in o enotnosti.
Združenje in »enotnost« samo na jeziku pa še ne Prinese proletariatu od Karla Marksa začrtanih ciljev in uspehov.
JJ»‘a za združitev so različna; pri klerikalcih (krščanskih socialistih) velja za pot do združitve katolicizem (cerkvena gosposka), pri demokratih pa liberalizem, prosta konkurenca obrtniških in industrijskih proizvodov — bančni kapitalizem.
„ Socialni demokrati imamo za združitev proletariata začrtano pot: socializem — marksizem. Socializem je pa obširen znanstveni, gospodarski in kulturni nauk.
1	a nauk vsebuje vsa delavska vprašanja na kulturnem, strokovnem, socialnopolitičnem in gospodarskem polju. Zaradi tega jt za to pot do združitve najmanj ljudi pridobiti, ker zahteva socializem odreči se svojim osebnim interesom za interese splošnosti.
Socializem zahteva odpravo razredov, zato je naša socialno demokratična organizacija razredna organizacija in to do tedaj, da se odpravijo razredi. Socializem predvideva enakopravnost vseh ljudi itd.
Pot do združitve mora biti programatična, ne samo interesna. Združitev brez programa je kakor človek brez razuma (brez pameti).
Da odpravimo demagoško agitacijo naših nasprotnikov, ki vedno kričijo o »enotnosti« in združitvi, v resnici pa delajo proti enotnosti proletariata in proti združitvi, je treba naglašati, da ni dovolj da proletariat zahteva od voditeljev združitve, marveč je treba, da proletariat sam išče pot' do združitve.
Zloraba načel Karla Marksa se pojavlja dan za dnem. Proletarci vseh dežel združite se! Tako je zapisal naš veliki ideolog naše ideje Karl Marks. Tega načela se mi socialni demokrati striktno držimo, zato se naša pot do združitve imenuje pot do socializma.
Za združitev so pa še razna druga pota, ki se jih poslužujejo razni agitatorji in ljudski zapeljivci:	N.	pr.
eni agitirajo in združujejo tako, da pravijo: peki skupaj, učitelji zopet posebej skupaj, čevljarji skupaj, mesarji skupaj, brivci skupaj itd. cela vrsta strank, strančic in sekcij se s temi cehovskimi metodami ustanavlja. Socialni demokrati pa združujemo delavce brez razlike poklica in spola ter nacije in konfesije vse v eno samo organizacijo pod en sam socialdemokratični program.
Naši nasprotniki nam očitajo, da nismo marksisti, ker smo proti cehovskim poklicnim organizacijam in se hvalijo, da so oni pravi marksisti, ker o marksizmu govorijo. Mi odrekamo vsakemu marksizem, kdor se odreka Marksovim načelom in programu, ki ga je zapisal v Komunističnem manifestu.
Socialna demokracija združuje proletariat brez razlike poklica v eno samo organizacijo, kar odgovarja marksizmu popolnoma, ker Karl Marks je zapisal v svoj manifest: »Proletarci vseh dežel združite se!« Nikjer ni zapisano v Marksovih spisih, da se mora delavstvo organizirati po poklicih nasprotno, temveč, da mora delavstvo biti organizirano kot razred, kot enota in ne kot cehi.
Cehovstvo povzroča največ sporov med delavstvom in v družbi sploh. Cehovstvo je vzrok francoske revolucije, kjer so voditelji izkoriščali revni viničarski proletariat. Ali naj se čudimo, če je pri nas v Jugoslaviji prišlo radi cehovstva do razkola v delavskem gibanju, da se je odcepila od socialno demokratične stranke komunistična stranka in še socialpatriotska, Zarjanska itd. (Tu si je treba nekoliko strankino zgodovino ogledati!) Sedaj, ko je delavsko gibanje razbito, sedaj pa prihajajo med nas razni špekulanti in kričijo o zedinjenju, o enotnosti in združitvi, proletariat jim pa v svoji nevednosti in svojem nepoznanju razmer ploska.
Naše stališče do enotnosti in združenja je obrazloženo v programu naše stranke. Program stranke velja za našo pot do združenji vsega proletariata.
H.
Osvoboditev!
Ko smo našli pravo pot za združitev, se lahko pripravimo za osvoboditev proletariata. Nezdružen proletariat ne more ničesar doseči, niti najmanjše osnovne socialne reforme kakor so: skrajšanje delavnega časa, zboljšanje mezdnih prejemkov, kaj šele zboljšanje socialne zakonodaje, ki je odvisna le od zavednosti proletariata.
Za osvoboditev proletariata je potrebno kolektivno delavsko gospodarstvo, kar naši nasprotniki najbolj zanikajo.
Karl Marks je obdelal zlasti to polje v svojih spisih posebno zato, ker je vedel, da so gospodarske razmere temelj vsake in tudi sedanje meščanske družbe, temelj, iz katerega izvira in na katerem se dviga vse drugo: kultura, morala, pravo in drugo. Osnovna gibalna sila vse človeške zgodovine so materialni življenski odno-šaji, to je način, kako si ljudje z lastno sposobnostjo ustvarjajo eksistenčno možnost in se branijo kapitalističnemu preganjanju.
Delavci so šele mezdni delavci, ki ustvarjajo kapitalu bogastvo, sebi pa siromaštvo. Z organizacijo je treba ustvarjati produkcijo vseh življenskih potrebščin. Proletariat mora, ako hoče priti do osvoboditve, nabavljati svoje potrebščine samo v svojih organizacijah. (Tu se priporoča literatura »Mezdno delo in kapital«, »Proizvajanje v malem«, »Več vrednosti in več dela«. To so osnovne misli za gospodarsko emancipacijo proletariata.)
Kdor je torej za združitev in samoosvoboditev proletariata, ta se naj predvsem odloči najpreje za pot, po kateri bo hodil, ali po klerikalni, liberalni ali pa po poti socialpatriotov, prijateljev gostilniškega in konsumnega socializma ali pa po pravi poti razrednega boja, kakršna je začrtana v programu jugoslovanske socialno demokratične stranke in Kmetsko delavske zveze.
Naj živi enotnost in zavednost delavskega razreda.
Prava naša domačcL.
Kolinska cikorija
Vam jamči pristnost in. jakost !
Skrbna mati, ki še ne pozna Žike, naj je ne pozabi kupiti pri svojem trgovcu. Otroci, ki pijejo Žiko vsaj zjutraj, so zdravi kakor dren.
V
/
Pcrh# Valih nalCftov ho mehko in prijeta#, tfetoie helo li prosto bolezenskih kali. ako bo s Permom (Kleno. .
Rojrnatl m po Mvodila uporab«, »c pravi ivilstl učinek
lil. skupščina Delavske zbornice za Slovenijo.
(V Ljubljani, 19. in 20. marca 1927.)
Konec.
Franc Terseglav urednik »Slovenca«: Najprej moram ugotoviti, da smo vsi skupaj pozabili izreči urad-ništvu DZ globoko priznanje in zahvalo. Zavedati se moramo da če bi ti uslužbenci delali le iz motiva za dobro plačo, bi na to zahvalo sploh ne reflektirali. Potrjujem naziranje tov. Svetka, da delajo ti uslužbenci fz globokega prepričanja, zato naj jim bo zahvala vzpodbuda za nadaljno vztrajnost. Naša slovenska DZ je edina, kjer smo vsi katoliki, marksisti itd. složni. Vsi priznavamo, da je treba nekega reda med uslužbenci. Samo edina dva socialdemokrata DZ sta pozabila utemeljiti, zakaj sta proti službeni pragmatiki. Rudar Pevec je govoril o koritih v DZ. Tovariši, med delom in delom so izvestne razlike. Vsako delo je častno. Rudar pod zemljo dela težko, uradnik v DZ pa opravlja, višje delo, če premišljuje, kako bo rudarja osvobodil. Tega družabnega reda nismo krivi mi. DZ mora s svojim vzgledom služiti drugim institucijam za vzor. Naloga vsakega zavednega delavca je, da si napravi službeno pragmatiko. Pokojni dr. Krek nas je učil, da mora biti vsako delo pošteno plačano. In znano je, da berač ne doseže ničesar. Človeku je treba izobrazbe itd. primerne oskrbe itd. da bo užival ugled in dostop povsod. To vse smo dolžni preskrbeti uradništvu DZ. Socialdemokrata sta nam tudi zamerila, ker smo jima očitali profesionalno obstrukcijo. Mi krščanski, narodni in mark*-sistični socialisti vzdržujemo tak mir v DZ. da bomo lahko pokazali, da je delavstvo zmožno bolj dostojnega dela kakor meščanska družba. Če boste vedno očitali goljufijo delavskim funkcionarjem, kdo bo hotel delati za delavstvo? Povejta, kdo so tu korupcionisti? Vem, da funkcionarji v DZ ne dobivajo za svoje delo nobenih nagrad. Na Pevčev očitek moram ugotoviti, da smo se zaradi odglasovanja vožnje v III. razredu zmotili. Pravično je, da se ne čutimo manj vredne kakor, drugi uradniki v državi. Mi bomo kakor doslej še dalje tako nepametno dbstukcijo. tak defetizem s strani social-dernokratoVz vso silo zatirali. In naglašam, da gremo rajši z vragom skupaj kakor z Vami.
S. Miroslav Pevec (JSDS): Ugovarjam Terseglavu, kajti žal imamo slučaje, ko uslužbenci DZ niso pokazali volje in interesa za zboljšanje delavskega položaja. Tudi ne morem ceniti Terseglavove nedoslednosti, da govori na skupščini najprej slavno za vožnjo v III. razredu, v upravnem odboru pa glasuje za vožnjo v II. razredu.
H. Pelikan (SPJ): poživljam k dnevnem redu.
L Urbančič (SDS): predlagam konec debate.
Fr. Terseglav (SLS): glede voznin v II. razredu sem se udal, kajti, če imajo to pravico uradniki, zakaj bi je ne imeli mi delegati.
S. Al. Leskošek (JSDS): Sem proti predlogu g. Urbančiča, ker je to teroriziranje skupščine DZ.	o
Al. Sedej (SPJ); Upravni odbor naj dobi širšo kompetenco, da bo lahko deloval tudi za slučaj nepredvidenih zaprek. Zmešano obstrukcijo socialdemokratov lahko prezremo, vendar pa nekoliko pojasnil. Del. glasbeno društvo se ni nahajalo v prostorih DZ, ampak v prostorih Strokovne komisije (Op. ur. kako pride DZ do tega, da oddaja za kulturno prosvetni odsek in kulturne organizacije najete prostore strokovni komisiji, in da jih ta potem oddaja drugim društvom v podnajem?) Glede stavb pa naj soc. dem. vedo, da če bi hoteli zidati povsod, bi lahko postavili kvečjemu kakšne kurnike, kamor bi šel komaj noter Leskošek s svojo organizacijo.
S. M. Pvec se je hotel braniti, toda nastalo je prerekanje, besede ni dobil in je v razburjenju vrgel besedo: »lopovi!«
Rado Čelešnik je ogorčeno vstal in zahteval, da s. Pevec svoj očitek prekliče, ali pa ga mora skupščina izključiti.
M. Čobal (SPJ): prosi s. Pevca, naj izraz obžaluje.
S. M. Pevec (JSDS): ne prekličem ničesar, ker mi jemljete vsako možnost, da se dostojno branim.
M. Čobal (SPJ):	odredi glasovanje. Sklene se z
običajnim štvilom glasov (proti samo 2 soc. dem.), da je s. Pevec za danes izključen iz skupščine DZ.
S. M. Pevec je odšel, mnogo ni zamudil, kajti pol ure nato je bila skupščina zaključena.
Al. Sedej (SPJ)): JSDS ni imela poguma glasovati proti proračunu. (Kje je to trditev pobral, ne vemo.) JSDS pa je bila proti službeni pragmatiki. In to je velika sramota. Sploh Vam pa odrekam pravico, da se imenujete socialdemokrati. (Op. ur. Vsi Mussolinčki bi se radi otresli socialne demokracije, pa jih bo delavstvo prisililo k debati. Že zdaj je Sedeju žal, da je nastopal proti socialni demokraciji, kaj šele bo!)
Rado Čelešnik (SPJ): DZ bi morala zidati povsod, toda če ni mogoče povsod, naj bo Leskošek zadovoljen, da se bo dal denar v produktivne svrhe. Izmed \seh okrajev pa prispeva Ljubljana in okolica največ, zato ima Ljubljana prednost. Zidala bo ljubljanska občina, zato ne more DZ delati v lastni režiji.
Tudi ti predlogi glede gradnje stavbe so bili sprejeti.
M. Čobal (SPJ); Preidemo k zadnji točki dnevnega reda. Predloženih je 49 predlogov.
Jos. Ošlak (SPJ): Vsi predlogi naj se prečitajo, potem naj pa vsak klub svoje brani.
Dr. J. Bohinjec (SDS): Najbolj praktično je, če se vsi predlogi prepustijo upravnemu odboru, naj jih realizira, kolikor se dajo.
Bohinjčev predlog je bil seveda sprejet, ker je najbolj orjunaški, pa najmanj demokratičen.
Iv. Gajšek strokovni tajnik (SLS): naš klub umika predloge, ki so že izvršeni.
H. Pelikan (SPJ): predlagam nujne predloge: resolucijo o delavnem času in predlog, da naj se zviša prispevek za nezgodno zavarovanje od 5 % na 7 %. (Sprejeto.)
S. Al. Leskošek (JSDS): Prosim, naj se predlog o zaščiti vajencev upošteva kot nujen, obširnejši predlog bom predložil pismeno.
Fr. Žužek (SLS); Ce se delegatom plača II. ali
111.	razred, to ni načelno vprašanje. Potrebno pa je to, ker smo spoznali, da je bilo dosedanje stanje nevzdržno. Zunanji delegati morajo imeti priliko- priti k skupščinam spočiti.
Ivan Silvester (SLS): govori o sladkorni industriji. Poziva DZ naj ugotovi vzroke tako visoke državne trošarine v tej industriji. V tovarni stane 1 kg sladkorja 4 Din na trgu pa 16 Din. Nujno potrebno je, da se DZ interesira t%di za taka vprašanja.
Vsak delavec bo Silvestru pritrdil, vsem voditeljem se pa pri takih vprašanjih strašno mudi, da jih kar preslišijo.
M. Čobal (SPJ): zahvaljujem se vseni delegatom za potrpljenje in zaključujem skupščino. (Ob 11. uri 45 minut dopoldne.)	_____
Za 111. skupščino DZ so torej delegati dobili dnevnice za 2 dni, trajala je pa 19. marca od' 14. do 18. ure. 20. marca pa od 9. do 11.45, torej 6 ur in tričetrt. Vožnjo jim pa plačajo za 11. razred, da bodo prihajali na seje »spočiti«. Sicer pa je delo pri taki glasovalni ma-šini res naporno, če ne telesno, pa vsaj za — vest. Za tiste, ki jo še kaj imajo!
Dopisi.
Celje. K razpisanim obč. volitvam so vložili kandidatne liste:	1.) Samostojni demokrati z nosilcem
dr. Juro Hrašovcem, bivšim županom. 2.) Združeni radikali, klerikalci in Nemci. Prvi na listi so: dr. Goričan, dr. Ogrizek in hotelir Rebeuschegg. 3.) Jugoslovanska socialno demokratična stranka, nosilec liste: s. Štefan Lah, drugi s. Alojzij Leskošek. 4.) SPJ, nosilec liste g. Karol Felicijan.
Celje. Volilna borba za obč. volitve se je začela. Bivši Koreno-vci so bili v hudi zadregi, ker je njih vodja odšel. Kregali so se radi nosilca liste. Navsezadnje so se odločili za g. Karla Felicijana, ki je bil najzvestejši Korenov prijatelj in ga imajo tudi klerikalci radi. Spominjamo se na razna kompromisna pota, ko sta Koren in Felicijan leta 1921 hodila h klerikalcem, da bi postal g. Felicijan podžupan. Seveda se ni obneslo, kakor se tudi sedaj ne bo obneslo, da bi postal g. Felicijan župan, ker ga delavci poznajo, da je stari prijatelj g. Marna, kateri je organizirane občinske delavce na cesto metal.
Celje. Delavska pekarna jim ne da spati. Ko se je pred meseci otvorila Delavska pekarna »Naprej«, so pekovski mojstri zagnali krič, češ saj ne bo nič, saj se bodo spufali itd. Ko to ni nič pomagalo, so vložili ovadbo na merodajne oblasti. Zahtevali so, naj se nam prepove peči. Vse to so delali radi tega, ker je kruh v Delavski pekarni večji in boljši kakor od drugih pekov. Delavska pekarna daje vsakemu odjemalcu nameček, pekovski mojstri so pa dajali samo natakaricam in gostilničarjem. Ker nas niso mogli uničiti, so pa začeli priporočati svoj kruh in kislo mleko, kakor g. Lesjak na Bregu. Delavci, kupujte torej kruh le iz Delavske pekarne!
Celje. (Izpred sodišča.) Pri volitvah v okrožne skupščine pozimi so Kristanovci obrekovali g. Leskoška, da je prodal delavce v Štorah za 10.000 dinarjev. Kampanjo obrekovalcev je vodil neki Emanuel Janežič, bivši Westnov delavec. Dne 22. januarja 1927 je pri Janžeku tudi na shodu obrekoval s. Leskoška ob njegovi odsotnosti. Pri obrekovanju se je poslužil čisto jezuitske taktike; govoril je, da je slišal zunaj o tem
govoriti. Njegov zvesti drug g. Arnšek, čevljarski mojster v Gaberjih, je pa na dan volitev razlagal volilnim backom, da je Leskošek izdajalec in da je delavce prodal. Svoje demagoško zavijanje je opiral na to, češ, na shodu se je govorilo javno. Sodrug Leskošek je dal tistim, ki so obrekovali, priliko, da tudi pred sodiščem isto izpovedo in dokažejo. Pred sodiščem so se pa skrili za — zastaranje. Taktika Korenovcev je torej v tem, da obrekujejo poštene ljudi. Janežič se je s tem popolnoma diskvalificiral kakor tudi njegov vodja Fr. Koren, ki je bil v zvezi z onimi obrekovalci, ki so na dan volitev izdali letak proti s. Leskošku, katerega je tiskala orjunaška tiskarna.
OBRAMBNI SKLAD.
Zadnji izkaz dne 8. maja 1927 .................Din	2600.40
JSDS in KDZ v Gorjah..................................  70._
Mihael Varmočnik, Štore,........................»	20.—
Skupaj . . Din 2690.40 TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz dne 14. maja 1927 .... Din 14.353.20 Jakob Jeras, Vikrče, Medvode ....	»	4,—
Neimenovani v Ljubljani.........................»	4.—
Vrhničani v Ljubljani...........................»	17.50
Ivan Bizjak. Celje..............................»	15.—
Franjo Langof, Vrhnika..........................»	11.20
Anton Karničnik, Škale..........................»	4.—
Jože Rednak L, Škale............................»	4.—
Miroslav Pevec, Škale...........................»	15.—
Ludvik Tamše. Škale.............................»	2.—
Angela Pistotnikova, Škale......................»	2.—
Rudolf Ferder, Šoštanj..........................»	10.—
Ivan Savinšek, Šoštanj..........................»	5.—*
Anton Kranjc, Šoštanj...........................»	5.—
Mihael Varmočnik, Štore.........................»	10.—
Josip Resnik, Štore.............................»	3.—
Ferdinand Uranič, Sv. Jurij ob juž. žel. »	1.—
Skupaj . . . Din 14.465.90 20. maja 1927 — 2400 izvodov.
Bolna pljuča je mogoče ozdraviti!
Pljučna jetika — sušica, kašelj, suhi kašelj, sluzrri kašelj, nočno potenje, bronhialni katar, katar v grlu, pljuvanje krvi, izliv krvi, nevoljnost, hripavost, zbadanje i. t. d.
je mogoče ozdraviti!
Tisoči ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi
umetnosti hranjenja,
■ki je že mnoge rešila. , Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da bolezen kmalu mine. Nočno potenje in kašelj prestaneta, telesna težina se povečava, po vsesplošni zapnelosti konča bolehanje. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednost mojejne-tode in se je radi poslužujejo. Cim-preje začnete z mojim načinom hranjenja, tembolje.
Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristne znanosti. Kdor se hoče na nagli način temeljito in brez opasnosti osvoboditi bolezni, naj piše še danes! Ponovno naglašam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas, in bo tudi Vaš zdravnik sigurno soglašal s tem od prvih profesorjev za dobro spoznanim
novim načinom Vašega hranjenja.
Torej je v Vašem interesu, da pišete takoj in boste vsak čas posluženi od Strani mojega tamošnjega zastopstva, črpajte pouk in krepite voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika.
Vsebuje uteho in voljo do življenja in se obrača na bolnike, ki imajo interes do današnjega načina zdravljenja pljučnih bolezni.
Moi naslov:
August Marzke,
Berlin-Wilmersdori. Bruchsalerstras-se Nr. 5. Abteilung 868.
Moderna knjižnica
I. in li. zvezek sta izšla.
V
Dobiva in naroča se v tiskarni »SLOVENIJA" v Ljubljani, Wolfova ul.1
Cena posameznemu zvezku Din 9
Najceneje nakupite
izgotovljene moške obleke od
Din 400*— naprej.
Obleke za dečke po izredno nizki ceni, kakor tudi spomladansko volneno blago, šifon in kontenino, kambrike in vse manufakturno blago, moško in žensko perilo itd. pri
M. BENEDIK, Ljubljana,
Kette-Murnova c. 8 (prejšnja Martinova c.)
Obleke po meri.
PnnnnilUn vseh sistemov pisarniških I UprtlVIIU strojev mehanik
IVAN LEGAT, Maribor
Vetrinjska ul. 30. — Tel. interurb. 434.
NOVO!
NOVO!
POZOR!
Kdor hoče dobro dalmatinsko kapljico, originalni viški opolo, belo, in specialno rožico po Din 12, čez ulico po Din 11, črno specialno Din 10, čez ulico Din 9, ta naj obišče dalmatinsko klet v Ljubljani, Dunajska cesta 9, dvorišče, ter tudi v gostilni „Zlatorog" v Gosposki ulici št. 3. Za gostilničarje iz zaloge jako zmerne cene. Zahtevajte olerte in vzorce. — Se priporočata:
Brata Lozič.
Zjmiimiiiimiiiiiii*
1 Triko-perilo i
Sl! za moške, šene in otroke, volna m v raznih barvah, rokavice, noga- 2 ■ vice, dokolenice, nahrbtniki za m šolarje In lovce, dežniki, kloti, Z * Sifoni, žepni robci, palice, vilice, 2 ■■ noži, škarje, potrebščine za ši- ■■ S vlije, krojače, čevljarje, brivce ■■ Z edino le pri tvrdki
= Josip Peteline, E
E Ljubljana, E
2 blizu Prešernovega spomenika 2
ob vodi.
2 tlajnižje cene! Ha velo in malo. 2
Zmiiiiiiimimimi*
Kova manufakturna in modna trgovina
„PRI GO LO BU“, Celje
(Narodni dom)
Vam nudi svojo bogato zalogo tu- in inozemskega blaga po konkurenčnih cenah. Fabriško platno od Din 6.50 naprej. Belo platno od Din 8,— naprej. Platno za rjuhe od Din 25.— naprej. Oksiort za srajce od Din 10.— naprej. Blago za moške obleke od Din 60.— naprej. Druk od Din 10,— naprej. Močna hlačevina dvojna širina Din 30.—. Ševijot v raznih barvah, dvojna širina od Din 35.— naprej. Volneno blago v vseh barvah, dvojna širina od Din 48.— naprej. Močne ženske nogavice od Din 15,— naprej. Močne moške nogavice od Din 9.50 naprej. Srajce za moške od Din 31.— naprej. Spodnje hlače od 20.— naprej. Pavolnasti krepi za ženske obleke od Din 12,— naprej.
Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robcev, brisač, odej, potrebščine za šivilje in krojače. Lastna izdelava delavskega perila. Stranke iz dežele in delavci dobijo poseben popust. Strankam pa, ki trgovine osebno obiskati ne morejo, se jim na željo pošljejo vzorci.
Razširjajte »Naprej in darujte za Tiskovni sklad!
Se priporoča J. KORBAR, Ljubljana-Šiška.
Stavbeni pleskar in ličar, Dunajska cesta 9
Sobo- in črkoslikar, Večna pot 82.
Vsa naročila se sprejemajo na Dunajski c. 9.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L.MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
Naznanilo ^ klavnemu Občinstvu naznanjam, da sem brivski salon za dame in gospode.
Delavci in dijaki imajo poseben popust. Izvršujem striženje vsakovrstne mode, onduliranje in manikuro. Postrežba točna
in solidna.
Salon za friziranje in negovanje las Anton Čoh, Celje vis a vis Narodni dom, Ljubljanska cesta št. 6.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6, reg. zadr. z om. zav.
Tiskovine za sole, županstva In urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje
časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipija.
Litografija.
Izdeluje časopise, brošure, knjige, tabele, delnice, note, razglednice, plakate, pisma, račune, trg. in uradne kuverte, vizitke, koledarje itd. Strojno numeriranje. Rotacija.
Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu Izvr. odbora JSDS in KDZ). — Za tiskarno .»Slovenija«: Alojzij Hofler v Ljubljani.