List 46.
Politiški oddelek.
Slovenskih uradnikov nam dajte.
Predsednikom okrožnega sodišča v Celju je imenovan višjesodni svetnik Anton pl. Wurmser, mož nemško-nacionalnega mišljenja in odločen nasprotnik prizadevanja slovenskega naroda za narodno ravnopravnost in kulturni napredek na narodni podlagi.
Imenovanje tega anražiranega nasprotnika naših političnih in narodnih idealov za predsednika sodnega okrožja, v katerem živi poleg pregromme večine slovenskega prebivalstva le peščica Nemcev in nemčurjev, mora s srdom in ogorčenjem navdati vsacega rodoljuba, zakaj to imenovanje priča, da postavlja vlada slovenski narod na tisti nivo, kakor Hotentote in Culukafre.
Jedino pravo, naravno in zakonito bi bilo, da so vsi uradniki v nemških krajih Nemci, v laških krajih Lahi, v slovanskih krajih pa Slovani. Nemci na Češkem so začeli ljuto vojsko proti češkim uradnikom v nemških pokrajinsh in zahtevajo, da naj se V3i ti češki uradniki od konca do kraja odstranijo. In ker imajo Nemci na Češkem pravico zahtevati, to isto smemo zahtevati tudi Slovenci za svojo zemljo.
Poglejmo samo, kako je pri nas na Slovenskem. Vsa važnejša mesta so v nemških rokah. Če je tu in tam kak Slovenec splezal na višji klin, je to navadno mož, čegar narodno mišljenje ni vredno piškavega oreha. Izjeme so le redke. Politična uprava, pravosodje, financa, vse ima nemški značaj prav kakor v Kamerum, kjer so vsa uradniška mesta v rokah Prusov.
To so neznosne razmere. Te razmere so v kričečem nasprotju s pravicami slovenskega naroda, in v nasprotju z njegovo dostojnostjo in zato je jedna prvih naših nalog, da jim naredimo konec.
Slovenci nismo kako sramotno podvrženo ljudstvo, ki bi se moralo uklanjati komandi tujih uradnikov in to
uradnikov, ki so največkrat neizprosni nasprotniki njegovega gospodarskega, kulturnega in političnega napredka. Nemci so za nas tujci, pa naj jim je zibel tudi mej nami tekla in zato smerna zahtevati, da se odstrani tuje go-spodstvo. Mi imamo pravico zahtevati, da zastopajo državno oblast v slovenskih pokrajinah jedino in izključno samo uradniki slovenske narodnosti, ne tujci.
Zahtevamo uradnike slovenske narodnosti, Nemcev, naj so tudi mej nami rojeni, in naj so tudi »slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožni", ne smemo trpeti. Vsak uradnik, bodi katere koli stroke, mora z ljudstvom čutiti, mora ljudstvo razumeti, mora imeti srce za vsa njegova prizadevanja, ako naj ljudstvo njemu zaupa. Tisti nemški uradniki, ki slovenščino za silo lomijo, smešijo sebe in urad in tudi pri najboljši volji niso v stanu svoje dolžnosti pošteno izvrševati. Kaj šele, če te dobre volje nimajo, kar se le prepogostokrat pripeti.
•
Nemec je Nemec, tudi v svojem mišljenju proti Slovenci, naj nosi kakoršno obleko hoče Neštevilni slučaji pričajo, da ti tuji uradniki stoje na čelu ali v prvih vrstah prebivalstvu sovražnega nemškega gibanja in da jih je najti povsod, koder treba slovanskemu prebivalstvu gospodarsko in politično, materijelno in moralno škodovati.
Iz kratka, Slovani imajo zavest, da se njihovi krvavi davki porabljajo v to, da se v njihovi hiši plačujejo njih neprijazni elementi, zavest, da so potisnjeni pod tujčevo peto in ta zavest jih navdaja se čedalje rastočo nevoljo.
Ako hoče država, ki je že tisoč let v boju s slovenskim narodom, že mir skleniti ž njim, potem je njena dolžnost, da vstvari najprej normalne razmere, in da reši narod iz jarma tujega uradništva.
Sredstev je zato lahko dobiti. Dosedanje nemške uradnike v slovanskih pokrajinah naj se premesti ali plezionira, škoda tako ne bo nobenega, na njihova mesty
pa naj pridejo slovenski uradniki.
390
To je načelo, ki mora zmagati prej ali slej, načelo, ki spada mej poglavitne pogoje miru v državi in sprave mej narodi. Samo če se to načelo uveljavi za vse narode, nastanejo ugodnejše razmere in zato kličemo slovenskim državnim poslancem: Združite vse svoje moči in delujte na to, da dobimo samo slovenskih uradnikov.