Leto XXXI. Številka 70 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE Trdo je delo na domači zemlji, posebno če so namesto kosilnic, obračalnikov, naklada/cev in drugih sodobnih strojev ostale na kmetiji le vile in grabi je pa zgarane in od žuljev otrdele roke. Pogled na prikupne kopice o tave v poznem poletju je zato veliko lepši očem mimoidočega izletnika kot pa domačina kmeta. — Foto: J. Zaplotnik Kranj, torek, 12. 9. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah. od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik Tito odpotoval iz Slovenije Cvetje in pesem za predsednika Brdo pri Kranju — Tako kot vse dneve tudi v soboto na Brdu pri Kranju, kjer je bival predsednik "Tito, ni manjkalo obiskovalcev. S bredsednikom so se srečali predstavniki primorskih občin, zastopniki organizacij za tehnično kulturo Ljubljane in tovarne Rašica, predstavniki kranjskega občinskega sindikalnega sveta, ki so predsedniku izročili album s fotografijami z njegovega zadnjega obiska na Joštu, zastopniki Kamnika, ki bo-kmalu star 750 let, Slovenskih lovcev, pa Se slikarji, ki so poslikali jjanjske končnice na čebelnjaku na Brdu in likovniki, udeleženci likovne kolonije samorastni-Vov v Trebnjem. »Kar veliko vas M<* se jp pošalil predsednik in za pot med nepreglednimi množicami ljudi, ki so vzklikali predsedniku v pozdrav, zasipali njegovo pot s cvetjem, prepevali, plesali in se veselili. To je bil praznik ne le za tiste, ki so se s predsednikom srečali na Brdu. temveč za vse desettisoče, ki so predsedniku ob njegovi poti tako spontano izrekali dobrodošlico in mu vzklikali, naj jih še obišče .. . Pomembni dogodki so se zvrstili v dneh Titovega bivanja v Sloveniji. Med drugim je predsednik sprejel člane predsedstva CK ZKS in sekretarje medobčinskih svetov ZKS. Predsednika sta Franc Popit in dr. Anton Vratuša seznanila s družbenopolitičnim in gospodarskim polo- spodarstva, preprečevati naraščanje cen in inflacijo ter preprečiti, da bi ljudje, ki so krivi izgub, dobivali še odgovornejša mesta. Predvsem pa je predsednik pozval k disciplini in doslednosti pri uresničevanju sklepov. Prisrčno je bilo tudi srečanje Tita in predsednika zahodnonemške socialdemokratske stranke in socialistične internacionale obenem Wil-Ivja Brandt a. Pomembna vprašanja, ki pretresajo svet, in probleme v mednarodnem socialističnem gibanju ter možnosti sodelovanja med ZKJ in SPE) sta obravnavala Tito in Brandt. Po srečanju na Brdu je bila na Bledu novinarska konferenca, na kateri je Willv Brandt. ki se je med drugim poklonil tudi trpečim in umrlim v begunjskih zaporih, dejal, da je zdajšnje srečanje s predsednikom nova vzpodbuda sodelovanju med SPD in ZKJ. Obe imata veliko skupnega in obe sta zainteresirani za odstranitev žgočih svetovnih političnih in gospodarskih problemov, vendar pot do uresničitve teh ciljev ne bo lahka. J. Košnjek Slovesnost na Lipniški planini Radovljica - Vsako leto se mla dina radovljiške in jeseniške občine skupaj z nekdanjimi borci, kulturnimi skupinami in drugimi občani 9. septembra udeleži slovesnosti na Lipniški planini na Jelovici, ki jo pripravita občinska odbora Zveze združenj borcev Jesenice in Radovljica. Srečanje slepih OKROGLO PRI KRANJU - S pesmijo »Zdravo«, ki jo je zapel oktet Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, se je v soboto dopoldne na Okroglem pri Kranju začelo tovariško srečanje slepih in slabovidnih iz vse Slovenije. Srečanje je bilo tokrat še posebno pomembno, saj so z njim obeležili pomembni obletnici; 30 let začetka organizirane skrbi za na vidu prizadete ljudi in 60 let prvega domskega varstva v Sloveniji. }*illy Brandt med novinarsko konferenco na Bledu, kjer je ocenil Mednarodni položaj in menil, da bo njegov obisk prispeval k sodelo-med SPD in ZKJ ter med Jugoslavijo in ZKIS. - toto: t. Perdan ^ekega našel prijetno besedo in čas ^ prijaterjski stisk roke. Potlej se je predsednik Tito ponovil od Brda. Na vsej poti od Kra-^Ja skozi štajerska mesta do Kum-^vca in Zagreba si je kolona utirala Krajani podprli združitev Referendum za združitev krajevnih skupnosti Javorje 10 Zapre val v škofjeloški občini je uspel. Glasovanja, ki Se bilo v nedeljo, se je Udeležilo 91 odstotkov vpisanih volivcev, za združitev pa Je bilo kar 95 odstotkov krajanov, ki so pri ili na volitve. Za združitev so se odločili zaradi l«*j*ga razreševanja problemov, ki se pojavljajo v krajih *M obeh straneh Starega vrha n zajem v Sloveniji, Tito pa je še posebej ocenil nedavni kitajski obisk in naloge našega gospodarstva. Ne le doma, temveč tudi na tujem, so bile deležne izredne pozornosti besede, da je bil lanski predsednikov obisk v SZ. na Kitajskem in v Koreji izredno uspešen, da je nepravilno zagovarjati neizbežnost vojne in da Jugoslavija stalno zagovarja nujnost zboljšanja odnosov s Kitajsko, zato so čudni in težko razumljivi napadi SZ ob kitajskem obisku, naperjeni zoper Jugoslavijo in Romunijo. Jugoslavija še ni nikdar sklepala prijateljstva z nekom na račun tretjega! Predsednik Tito je pozitivno ocenil beograjsko konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih in pozval k enotnosti gibanja. V oceni gospodarskega položaja je predsednik dejal, da industrijska proizvodnja izredno hitro napreduje, razveseljujoč pa je tudi letošnji turistični promet. Meda je treba odstraniti po- Slavnostna govornica je bila Zofka Stojanovič, predsednica skupščine samoupravne interesne skup: nosti socialnega varstva Slovenije, ki je orisala pot, uspehe in težave te več kot 2000-članske organizacije od začetnih okornih korakov do danes. ko pomeni pomemben člen v naši samoupravni družbi. Med drugim je posebej poudarila potrebo po izobraževanju in delovnem usposabljanju slepih in slabovidnih. »Standardni poklic telefonist ni dovolj. V Nadaljevanje na 12.strani Na Lipniški planini je 8. avgusta leta 1941 prišlo do prvega večjega boja med Nemci in Cankarjevim bataljonom. V bitki so padli trije partizani, ljudje pa so kraj bitke poimenovali v Partizanski vrh. 9 septembra pa je padlo na Lipniški planini v teh bojih 25 borcev Selške čete G o renjskega odreda, med njimi tudi narodni heroj Jože Gregorčič-Gorenjc. takrat komandant I. gorenjske grupe partizanskih odredov Slovenije, ki se je tedaj skupaj s štabom te grupe zadrževal pri Selški četi. Precejšnja izguba za gorenjsko partizansko gibanje pa je le spodbudila tako borce kot partizane, da so se še odločneje upirali okupatorju vse do osvoboditve. Tudi letos so v velikem številu krenili na Lipniško planino nekdanji borci, predvsem pa mladina jeseniške in radovljiške občine. Najprej je bila v Radovljici slovesnost, nato pa so se zbrali na Lipniški planini in pripravili krajšo slovesnost, z nastopom pevskega zbora, godbe na pihala in recitatorjev. Od tod so krenili k spomeniku v Dražgoše in v vojašnico v Škofji Loki, kjer so se pogovarjali z vojaki in si vojašnico tudi ogledali. Prav je, da mladina obeh občin ohranja tradicijo in se vsako leto pokloni spominu na padle junake Jelovice in spominu narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca. Vsako leto je tudi slovesnost bolje organizirana, bolj množična, združena z obiskom dražgoškega spomenika ki vojašnice, ki se imenuje po Jožetu Gregorčiču. Nekdanji borci obujajo spomine na težke dni. mladi pa se seznanjajo s slavno preteklostjo in spoštujejo v temnih gozdovih Jelovice priborjeno svobodo in spomin na pogumne slovenske partizane. D.S. 'J nil je manjkljivosti. ki zavirajo razvoj go Tovariikega srečanja na Okroglem se je udeležilo okrog 1500 sleDih in Zarotnik ^ 'h 8premlJevalcev * vse Slovenije. - Foto: J. Almira Radovljica nudi v industrijskih prodajalnah Linhartov trg 3 in Jalnova 2 v Radovljici olmiro v septembru ugoden nakup vseh vrst ženskih, moških in otroških pletenin RADOVLJICA po sezonsko znižanih cenah NAROČNIK Tito pokrovitelj Predsednik republike Josip Broz Tito je prevzel po kroviteljstvo nad osrednjo republiško proslavo ob 35 obletnici sklepa o priključitvi Primorske k Jugoslaviji, ki bo v nedeljo 17. septembra v Komnu. V pogovoru s pred stavniki primorskih občin sta predsednik pripravljalnega odbora za proslavo v Komnu Boris Berneti č in sekretar občinskega komiteja ZK Nova Gorica Tomaž Bel tram Titu razgrnila načrte za proslavo in ga prosila, če bi pre vzel pokroviteljstvo. številne proslave V soboto in v nedeljo so bile po vsej Sloveniji številne proslave in krajevni prazniki ob obletnicah zmag parti zanskih enot. Najbolj mno žične so bile v Ljubnem ob Savinji, kjer so slavili borci Slandrove brigade, v Pobočju, kjer so se srečali borci Gubčeve brigade, v Renčah, kjer je bilo množično srečanje aktivistov mi renskega in goriškega okraja in v Grčari-cah, kjer so proslavili 35-let-nico zmage borcev Sercerje-ve brigade nad plavo gardo. Praznik mornarjev Z odkritjem spominske grobnice padlim mornarjem najmočnejše partizanske ladje »Rdeča zvezda« in z velikim ljudskim zborovanjem se je v nedeljo zaključilo osemdnevno praznovanje dneva vojne mornarice, pomorstva, rečnega brodarstva Jugoslavije in 35-letnica priključitve Istre, Slovenskega primorja, Reke, Zadra in dalmatinskih otokov k matični domovini. Ob prisotnosti preživelih borcev Rdeče zvezde in drugih ladij naše-vojna mornarice, svojca padlih, družbenopolitičnih delavcev — gostiteljev iz Cresa, Lošinja in številnih drugih gostov, sta govorila komandant vojnopomorskega območja admiral Branko Mamuta in sekretar predsedstva CK ZKH Milutin Baltić. Vinko Hafner na Madžarskem Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je na povabilo zveze sindikatov Železne Županije odpotoval na Madžarsko. Z gostitelji se pogovarja o družbenem in gospodarskem razvoju Železne Županije in delovanju tamkajšnjih sindikatov. Vinko Hafner je obiskal tudi nekatere delovne organizacije. S tem obiskom je predsednik slovenskih sindikatov vrnil obisk predstavnikom zveze sindikatov iz Železne Županije, ki so bili pri nas marca letos. Srečanje pisateljev Z gradu Štatenberg v Halozah so se v nedeljo razšli udeleženci 15. jubilejnega srečanja pisateljev. Pretekli teden so obravnavali položaj pisatelja in odzivnost njegovega dela. Ob sklepu srečanja so udeleženci sprejeli sporočilo javnosti. V njem so med drugim zapisali, da je 15. pisateljsko srečanje na Statenbergu dokaz radoživosti, smiselnosti in potrebnosti pogovorov med pisci. Zato naj bi v Sloveniji pridobilo še širši odziv in veljavo. To bi dosegli tako, da bi slovenski književniki in njihovo društvo priznali srečanje za svojo tnbuno. Prenizke cene Pridelovalci krompirja na Dravskem in Ptujskem polju so letos pridelali dovolj krompirja, niso pa zadovoljni s ceno. Odkupna cena od 2,60 do 2,70 din je prenizka, ker so imeli letos zaradi obilnega deževja večje stroške in menijo, da bi morali za kilogram dobiti vsaj tri dinarje. JESENICE Za danes, torek, 12. septembra, je sklicana redna seja izvršne sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o osnutku analu uresničevanja družbenega plana razvoja občine Jesenice za obdob* 1976 do 1980 v letih 1976. 1977 in 1978 ter o osnutku odloka o prerod sredstev, pravic in dolžnosti nekdanjega sklada na sklad skupnih rejer gospodarskih organizacij občine Jesenice. D. S. V četrtek. 7. septembra, se je pri občinski konferenci ZSMS Jer niče sestala komisija za informiranje. Člani so obravnavali in spre* nov program dela komisije, predvsem pa so govorili o nalogah, ki čski jo mlade jeseniške informatorje v obdobju do X. kongresa ZSMS. M« drugim bodo izdali posebno številko občinskega glasila Horizont, vb terem bodo obsežno predstavili delo jeseniške mladinske organizacij?' obdobju med kongresoma. Predstavili bodo delegate za kongres ■ objavili oceno predkongresnih aktivnosti mladih. Poleg tega bodo čk* komisije pripravili tudi razstavo šolskih glasil in fotografij akcij mladi Jeseničanov med kongresoma. J p Proslava 30. obletnice Našega tednika v Globasnici, na kateri je govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc - Foto: I. Slavec Jubilej Našega tednika iz Celovca Mržnja se začenja že v vrtcih V Globasnici v Podjuni v nedeljo proslavili 30. obletnico izhajanja Našega tednika — Slavnostni govornik dr. Matevž Grilc opozoril na enotnost Slovencev pred volitvami prihodnje leto Globasnica — Trideset let zvestobe, 30 let poročanja o narodnostnem boju Slovencev na Koroškem sta bili gesli nedeljske proslave 30. obletnice Našega tednika iz Celovca, lista Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je bila na Šoštar-jevem vrtu v Globasnici. Uvod v nedeljsko celodnevno proslavljanje je bila že sobotna slovesnost v hotelu Korotan v Sekiri, kjer je Narodni svet koroških Slovencev podelil dvajset priznanj, ki so jih med drugim prejeli nekdanji generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej. dolgoletni predsednik Narodnega sveta Joško Tišler. budi tel j Slovencev v Kanalski dolini Mario Gariup in avstrijski publicist Robert Saxer. Globasnica je v nedeljo prepevala in igrala. Nad 20 kulturnih skupin, med katerimi so bili tudi gostje iz Slovenije in Hrvatske, se je zvrstilo na prireditvenem odru. Manifestacijo Slovencev pa je zaključil ples. ki je trajal pozno v noč. Na slavnostni akademiji je govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Poudaril je, da se neenakopravnost Slovencev začenja že v otroških vrt- cih, kjer za slovenskobesedo ni prostora, in se potem nadaljuje v šolah. Dvojezična predšolska vzgoja in šola postajata osrednji zahtevi Slovencev v okviru boja za enakopravnost. Sicer bodo Slovenci organizirali svoje vrtce in nihče jih ne more ubraniti! Seveda pa to ne pomeni, da Slovenci od zahteve, da mora to zagotoviti oblast, ne odstopajo. Žal pa se pritisk na Slovence na tem področju stopnjuje in posega tudi na gospodarsko področje. Najrazličnejši ljudje in skupine zavirajo gospodarsko sodelovanje s Slovenijo in z Jugoslavijo ter nasprotujejo, da bi bila manjšina most tega sodelovanja. Boje se. da bi bil Slovenec neodvisen na svoji zemlji in terjajo le dolžnosti, pravic pa ne priznavajo. Govornik je opozoril na pomen volitev, ki bodo marca leta 1979 na Koroškem. Slovenci morajo sami izbrati svoje zastopnike in strniti vrste, saj nobeni od vladajočih strank, ki odrekajo pravice manjšini, ne morejo več zaupati. Vendar položaj ni brezupen. «ri Avstrija ne bo več mogla dolgo slepiti domače in svetovne javnosti, kako »izjemno dobro je v Avstriji urejeno manjšinsko vprašanje!« J. K ošn jek RADOVLJICA V sredo. 13. septembra, bo v sejni sobi občinskega sveta zveze dikatov seja komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu sindikatov. Na seji bodo razpravljali o občinskem sindikalnem prvenstvu v plavanju ter o izvedbi medobčinskega sindikalnega avto-rallv Kočevje 78. ki bo 16. septembra letos. V četrtek. 14. septembra, bo seja komisije za kulturo pri občinsken svetu zveze sindikatov Radovljica. Na seji bodo razpravljali o uresnie* vanju programa kulturne.akcije za prvo polletje ter o programu ku turnih prireditev za drugo |M>llet je letos. £) TRŽIČ Pretekli petek je obiskal občinsko konferenco Zveze socialj__ mladine Slovenije predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Goni sko Srečo Nečimer. S člani sekretariata občinske organizacije je m prej obiskal Kartonažno tovarno Ljubljana, temeljno organ izan« združenega dela Lepenka Tržič, kjer so razpravljali o delovanju osno« ne organizacije in o pripravah na bližnji kongres slovenske mladu* Poudarili so. da je treba razpravo usmeriti tudi na posamezna podrt* i delovanja mladinske organizacije. Drugi del obiska pa je veljal osnov* organizaciji ZSMS v Kovorju. kjer je v razpravi sodelovala tudi pc* predsednica družbenopolitičnega zbora občine Z in ka Srpčič. Govori* bilo o slabšem delovanju osnovne organizacije in o prostorskih ter* ganizacijskih težavah. 'J-Kepic 9. kongres slovenskih sindikatov Delegati sodelujejo v javnih razpravai V škofjeloški občini po vseh O OS potekajo Jam razprave o kongresnih dokumentih ŠKOFJA LOKA - Na petkovi seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je vodil predsednik Janez Ta-ler, so največ pozornosti posvetili pripravam na slovenski in jugoslovanski sindikalni kongres. Ocenili so, da v večini osnovnih organizacij sindikata resno obravnavajo kongresne dokumente, zlasti predlog sklepov in novega statuta. Že julija je vodstvo občinske zveze sprejelo akcijski program priprav in z njim seznanilo osnovne organizacije. Poleg tega so vsi člani predsedstva sprejeli obveznosti za izvedbo javnih razprav v določenih osnovnih in temeljnih organizacijah, k sodelovanju pa so povabili tudi delegate za kongres slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Vsi sku- tt i paj so že pregledali oceno doseda- V krajevni skupnosti Golnik pripravljajo referen- nie*a de,a in 96 dogovorili na ka-dum, ki bo v soboto, 16. septembra, na katerem se terih podroćjih 1,1 ' bodo krajani odločali o samoprispevku za asfaltiranje krajevnih cest in nekaterih drugih površin — Referendum združen s praznikom in številnimi športnimi tekmovanji Golnik — V krajevni skupnosti tem uresničena dolgoletna želja krajanov po asfaltu. Računajo tudi na posojila banke in izvajalcev del. Golnik pred referendumom novnih organizacijah bo potre? no pomagati, da bodo vsi ck» seznanjeni s programom sia# kalne organizacije. Javne razprave so se že za ček večina OOS pa jih organizira teh dneh. V javnih razpravah «■ novne organizacije obravnavaj* dosedanje delo, oziroma oce* dosedanjega dela in se na podD gi ocene sedanjega stanja in kor grešnih dokumentov dogovorijo' katere so najbolj važne nalog* ki jih bodo morali pri njih in» niti, da bi utrdili družbenoefr nomski položaj delavcev in čfr nov sindikata. Za izvedbo javi** razprav so osnovne organizad> izdelale svoje akcijske me. Pripombe zbirajo na skem svetu oziroma po&am« sindikalnih odborih, kjer bodo ocenili in jih pos redov ustreznim komisijam pri skem svetu. Jeseničani pred 10. kongresom ZSMS Golnik je poseben akcijski odbor, ki ga je imenoval svet krajevne skupnosti, pripravil že vse potrebno za referendum, ki bo v soboto. 16 septembra! Na njem se bodo krajani odločali o samoprispevku za asfaltiranje krajevnih cest in nekaterih drugih površin v skladu s srednjeročnim programom in zazidalnim načrtom. Golničani nameravajo asfaltirati 4191 metrov krajevnih test in potov ter nekatere površine okrog blokov, objektov Inštituta in okrog pralnice za avtomobile. S tem se uresničuje dolgoletna želja krajanov, za katere uresničitev pa bo treba zbrati 464 milijonov starih dinarjev. Samoprispevek naj bi prinesel skoraj 300 starih milijonov dinarjev. Odlok o razpisu referenduma za samoprispevek predvideva, da bi zaposleni med 1. 10. 1978 in 30. 9. 1982 plačevali poldrugi odstotek od mesečnega osebnega dohodka, prav toliko upokojenci, ki imajo zadosti visoko pokojnino, kmetje poldrug odstotek od dohodka in po 100 dinarjev od hektarja gozda, obrtniki pa prav tako poldrug odstotek od ugotovljenega dohodka. Razen tega bo treba odšteti po 1500 dinarjev od avtomobila, traktorja in od hiše oziroma gradbenega dovoljenja. Izredno dobrodošla bo pomoč Inštituta, ki z razumevanjem sprejema pobude krajanov, združenih sredstev kranjske občine in organizacij združenega dela, ki se pojavljajo v golniški krajevni skupnosti. Na Golniku vlada prepričanje, da mora referendum uspeti, saj bo s Priprave na referendum so združene s praznovanjem v krajevni skupnosti Golnik. Začelo se bo že jutri. 9. septembra, ko bodo na Golniku športne igre Kliničnega centra. Slavje se bo nadaljevalo ves prihodnji teden. Na dan referenduma pa bodo na Golniku športne igre zdravstvenih delavcev Slovenije. V krajevni skupnosti sodijo, da so bile priprave na referendum dobre. Glasilo Inštituta namenja doslej največji akciji veliko pozornost, prav tako pa je poskrbljeno tudi za druge oblike obveščanja. »Asfaltna akcija« na Golniku pa bo zaključena prihodnje leto. Ko bo zgrajena nova cesta med Gcričami in Golnikom, bodo v krajevni skupnosti asfaltirali še vse priključke na to cesto. J. K ošn je k ŠKOFJA LOKA Jesenice — Pri občinski konferenci ZSMS na Jesenicah ugotavljajo, da aktivnosti pred 10. kongresom ZSMS ne potekajo povsem po začrtanem programu. Javna razprava o kongresnih dokumentih še vedno ni zaključena, v nekaterih sredinah pa mladi niso izpeljali še nobene naloge iz programa predkongresnih aktivnosti. Precej osnovnih organizacij ZSMS je v kongresnem gradivu ocenjevalo le primernost in razumljivost besedila, namesto da bi ocenile razmere v lastni sredini ter si na osnovi kongresne resolucije začrtale lastno pot. Bolj spodbudne rezultate pa so odslej dosegli v organih občinske konference ZSMS Jesenice. Ze konec maja se je dvakrat sestala delovna skupina ža vodenje javne razprave in že takrat kritično obdelala kongresne dokumente. V začetku junija so kongresne materiale na skupnem posvetu obravnavali predstavniki osnovnih organizacij ZSMS iz srednjih šol, krajevnih skupnosti in kluba študentov. Julija so zatem posebej sestavljene študijske skupine Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, začela se je ob 7. uri. razpravljajo o ustanovitvi novega pokopališča na Lipici in opustitvi starih pokopališč v Skofji Lsvet o požarnem varstvu v občini Skofja Loka. Na dnevnem redu bo poročilo o delu in |Janu požarne varnosti, poročilo • i požarih in dimnikarski službi ter razprava o dolžnostih in pravicah krajevnih skupnosti pri uresničevanju varstva pred požari. Posvet bo oh 12. uri v sejni dvorani občinske skupščine. Prav tako četrtek, ob 16 uri. bo II. >eja konference SZDL Skofja Loka. Na dnevnem nedu je ocena priprav na volitve v organe krajevnih skupnosti ter izvolitev delegacije za KZS in novega sekretarja občinske konference SZDL. L. B. obravnavale posamezna podro.1* kongresnega gradiva. Zdaj je v b£ la\i končno poročilo študijskih pin. v katerem bodo pri obč konferenci ZSMS kritično oc trenutno stanje v jeseniški ski organizaciji, poiskali bodo za neaktivnost na posameznih ročjih. v poročilu pa bodo zajeli id rešitve za delo v prihodnje. Poleg tega so v okviru kongres." priprav izvedli tudi več drugih afc Tako so organizirali okroglo o uveljavljanju predmeta »Sac^ upravljanje s temelji marksizma« " Centru srednjih šol. razgovor odaf združenega dela na področju in izobraževanja, o samoupravljah v srednjih šolah, posvet o vki.~ vanju mladih v splošni ljudski odV in družbeno samozaščito ter tem drugih pogovorov in posvetov. Zdaj pri občinski konferenci ZSM? pričakujejo, da se bodo mladi J# ničani po poletnem predahu s vri* zavzetostjo lotili nalog do kon«>> Poleg tega. da morajo uspešno * ključiti javno razpravo o kongres dokumentih, se morajo še pose^ zavzeti za povečanje delovnih x& tatov v temeljnih organizacijah, f praviti čimveč kulturnih. Športnih drugih srečanj, izpeljati načrte*'1 lokalne delovne akcije, predvseni ? bodo morali razširiti informatik dejavnost. Omenimo še, da do usta osno*' organizacija, ki se bo v predkongi^ neVn obdobju najbolj izkazala. oV la posebno priznanje na ustnerr sopisu. na katerem bodo sodelo* mladi delegati jeseniške obcme-10. kongres ZSMS. J. Raj,u Tablete proti bolečinam odslej le na recept? Namesto tablete — čaj Zato ker - je bila farmacevtska industrija gluha za prepričevanje zvezne komisije za zdravila in zveznega komiteja za zdravstvo, naj zamenja nekatere Skodljivejše sestavine v nekaterih analgetikih za blažje, bo sledil odločnejši ukrep: v kratkem bo namreč z objavo v Uradnem listu uveljavljen nov strožji režim pri potrošnji zdravil zoper bolečine. Raznorazne tablete proti slabemu počutju, bolečinam so bile v lekarnah v prosti prodaji. Nemalo grip smo si pozdravili z aspirini, ne da bi se zato tudi drenjali v ambulantah zdravstvenih domov. Tudi glavobole, zobobole smo preganjali s plivadoni, optalidoni, kofetini, baralgini in podobno. V mnogih podobnih pomagalih zoper bolečine so tudi snovi, kot so na primer amino-fenazon, ki ima ob pretirani uporabi tudi negativne stranske učinke. To sestavino naj bi farmacevtska industrija zdaj zamenjala za manj Škodljiv propifenazon. Seveda so se stranski učinki sicer koristnih tablet proti bolečinam kazali le pri pogosti in prekomerni porabi. Tabletomanija namreč tudi pri nas ni nekaj neznanega: ljudje so odkrili, da lahko tablete lajšajo tegobe sivega vsakdanjika, pri tem pa niso upoštevali, da se telo navaja na sestavine v tabletah. Tudi pojavi pravega omamljanja s tabletami, kadar ni pri roki pravih mamil niso kaka velika redkost. Že zdaj so v lekarnah v prosti prodaji omejevali analgetike na eno Škatlico na kupca prav zaradi preprečevanja te razvade. Koliko je bilo to uspešno, je seveda druga stvar, verjetno pa ne dosti, sicer komite za zdravstvo ne bi pripravljal drastičnega ukrepa — tablete proti bolečinam na recept. Odslej naj hi tablete, v katerih je poleg zdravilnega učinka tudi substanca, ki ima lanko negativne učinke,- predpisoval le zdravnik. Verjetno se bo na ta način tudi uporaba teh zdravil zmanjšala, saj zaradi Skta-lice tablet pač ne bomo hodili k zdravniku, ali pač. Raje bomo, kadar nas bo bolela glava ali zob, posegli po tabletah, ki jih novi predpis ne bo zajel, ker ne vsebujejo snovi s škodljivimi stranskimi učinki. Ce pa bomo zadovoljni le z andolom ali Baverjevim aspirinom v prosti prodaji, bo še pokazala praksa: če pa kaj poznamo naSo fermacevtsko industrijo, bo verjetno izbira tablet proti bolečinam brez Škodljivih substanc kaj kmalu pestrejša. Kot je napovedani ukrep vsekakor koristen in po svoje opozarja, aaj zoper težave sodobnega življenja sintetična zdravila manj uporabljamo, pa se zoper pretirano uživanje zdravil kaže boriti tudi drugače - s prosvetljevanjem in vzgajanjem k zdravemu načinu življenja že od mladih nog, v utrjevanju za težave, ki jih čas in življenje nujno prinašata in ki jih nekateri zmotno odplakujejo z ogromnimi količinami raznih tablet. Težko je sicer napovedovati, kaj lahko prinese takšna administrativna prepoved proste prodaje tablet proti bolečinam, lahko pa verjamemo, da jo bodo najbolje odnesli tisti, ki si že zdaj glavobol preganjajo z obkladki in čajem iz melise. L. M . Seja tokrat drugače Kranj — Prva seja izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti po poletnih počitnicah pretekli te°^n v četrtek, je bila nekoliko nevsakdanja. Namesto običajne sejne sobe so se tokrat delegati odločili, da s? sestanejo v osnovni šoli v Zalogu Pri Cerkljah, kamor jih je šolski kolektiv že nekaj časa prijazno vabil. Sola ,v Zalogu, podružnica cerkljanske osemletke, je bila namreč v Mdnjih dveh letih precej obnovljena. Od nove strešne kritine do napeljave centralnega ogrevanja do opreme vseh prostorov z vodo. Popravila kanalizacije, žlebov in električne instalacije, delne ureditve šolske kuhinje, sanitarij, tal in okolice šole, so bile najvažnejše stvari urejene. Seveda pa bo treba še marsikaj popraviti in obnoviti — ta mesec bo začel dobivati novo podobo prostor za predšolsko varstvo, ki ga je do zdaj koristil občinski odbor RK za skladišče — da bo šola izpolnjevala pogoje zdravega in sodobnega načina pouka. Po ogledu obnovljenih prostorov *ole »o člani izvršnega odbora pre gledali uresničevanje polletnega programa občinske izobraževalne ricupnosti ter se ustavili ob predlogu razširjene dejavnosti. S 1. septembrom imamo v občini pet novih rednih oddelkov, ki stanejo skupaj 601.965 dinarjev. Poleg tega so šolam odobrili stroške za knjižničarje po merilu en knjižničar v večji in pol v manjši šoli, ter 680.800 dinarjev za nakup učbenikov, ki pa bo do prihodnjega šolskega leta miroval, ker je denarja premalo, da bi ga če letos lahko učinkovito uporabili. Zanimiva pa je bila predvsem razprava o višini lestvice, po kateri naj bi v novem šolskem letu starši prispevali za otroke v podaljšanem bivanju oziroma celodnevni šoli. Najnižji cenzus dohodka na družinskega člana, po njem se prispevek odmerja, je izobraževalna skupnost predlagala 2(KK) dinarjev, medtem ko ga je skupščina skupnosti otroškega varstva že,pred meseci osvojila v višini 2300 dinarjev. Delegati ho sklenili, da je oha treba uskladiti še ta mesec. H.J fk\ alples Industrija pohištva Železniki 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepu odbora za kadre naslednja dela in naloge v TOZDsestavljivo pohištvo montažna opravila (4 delovna mesta) ov- Pogoji za zasedbo: KV pohištveni mizar, 1 leto del nih izkušenj na KV opravilih širokega profila v lesni stroki, izpit za voznika motornega vozila B kategorije Delovno področje: samostojno opravljanje montažnih del serijske proizvodnje. Za navedeno delovno mesto je predvideno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnega mesta na naslov: Alples, Industrija pohištva. 64228 Železniki, Kadrovsko socialni oddelek. Šola v Srednji vasi velika pridobitev Srednja vas — Ob prisotnosti številnih občanov Bohinja, prosvetnih delavcev radovljiške občine, šolarjev, predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so v soboto, 2. septembra, v okviru praznovanja dneva prosvetnih delavcev svečano odprli prenovljeno šolsko stavbo v Srednji vasi. Ta otvoritev je bila ponoven dokaz velike solidarnosti in vzajemnega sodelovanja vseh krajanov, šole. delovnih kolektivov in razumevanja občinske izobraževalne skupnosti, ki so vsak po svoje prispevali svoj delež k tej vzgojno-izobraževalni pridobitvi zgornje bohinjske doline. Letos mineva točno sto let. odkar so v Srednji vasi zgradili prvo šolo. Po osvoboditvi se je v temnih in ozkih učilnicah začel pouk, najprej šestrazredni. nato pa še osemrazred-ni. Potem je šola postala podružnična šola matične šole v Bohinjski Bistrici s štirimi razredi, kjer je v izredno težkih pogojih potekal pouk vse do potresa leta 1976, ko je staro stavbo povsem onesposobil za šolanje. Nato so šolo obnovili, v stavbi pa so štiri učilnice, zbornica, knjižnica, kuhinja in shramba, kjer je odslej 78 učencev, v zgornjih prostorih pa je dobilo 40 predšolskih otrok svoj vrtec z dvema igralnicama, dvema prostoroma za dnevno bivanje, shrambo za igrače in potrebne sanitarije. Vsi prostori v šoli so ogrevani s centralno kurjavo in sodobno opremo. Vsa naložba je veljala 3,5 milijona dinarjev, največ sredstev pa so zbrali v matični šoli na Bohinjski Bistrici, svoj delež pa so poleg občinske izobraževalne skupnosti, občinske skupščine prispevali tudi delavci bohinjskih delovnih organizacij in vsi vaščani. JR Problemska konferenca o produktivnosti Jesenice — Mladi delavci v jeseniški Železarni po precej dolgem počitniškem predahu spet postajajo delavni. Sicer v poletnih mesecih ni vladalo popolno mrtvilo, posamezne akcije so imele predvsem manifesta -tivni pomen. Koordinacijski svet ZSMS Železarne si je za eno glavnih nalog v jesenskih mesecih zadal akcijo za dvig produktivnosti, za boljše doseganje norm in večjo disciplino mladih pri delu. Poleti je bilo namreč večkrat slišati, da jeseniški železarji odstopajo od planskih obveznosti, med vzroki za to pa je bila predvsem prevelika odsotnost z dela in neracionalno izkoriščen delovni čas. Na podlagi teh ugotovitev je koordinacijski svet ZSMS sklical problemsko konferenco, ki naj bi bila uvod v akcijo za dvig produktivnosti, za boljše delovne rezultate, disciplino in zmanjšanje odsotnosti z dela. C1 lan poslovodnega odbora Železarne Tone Vari je pohvalil pobudo mladih, ki je prišla v odločilnem trenutku, ko si celotni kolektiv prizadeva do konca leta doseči planske obveznosti. Mladi so si na problemski konferenci zadali odgovorno nalogo. Na napake so opozorili, zdaj pa je njihova poglavitna dolžnost, da se izkažejo s pravim odnosom do dela. Biti morajo zgled drugim. J. Rabič Združevanje osnovnih šol Tržič — Konec avgusta je bil v Tržiču tradicionalni seminar za prosvetne delavce iz tržiške občine. Udeležili so se ga tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služh samoupravnih interesnih skupnosti. Na seminarju so se dogovorili marsikaj koristnega in pozitivnega. Predvsem velja omeniti pobudo za izdelavo elaborata o združevanju osnovnih šol iz tržiške občine. 0 tem razpravljajo v tržiški občini že nekaj let, vendar premikov ni bilo. Analiza mora pokazati upravičenost združevanja, odločilen pa bo referendum o združitvi šol med prosvetnimi delavci. Na zadnjem sestanku ravnateljev, ki ga je organizirala strokovna služl>a samoupravnih interesnih skupnosti, so se dogovarjali o elementih za sestavo analize, kjer še posebno pedagoška plat ne sme biti zapostavljena. S ker pa bo analiza razdeljena na pet delov, vsebovala pa bo tudi t'okovnik opravil, potrebnih za uspešno združevanje osnovnih šol. •J. Kepic Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 - za sol. o. TOZD Oljarica Britof - z n. sol. o. ponovno objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge vodenje in organizacija komercialnih del Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: dipl. ekonomist ali višji komercialist s 3- oziroma 5-let-nimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih nalogah, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Prosta dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesecev. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju. Cesta JLA 2. v 15 dneh od objave. Naloga izvršnemu svetu Tržič — Kmeti jskozemlji ška skupnost tržiške občine je odstopila občinski skupščini v uporabo 1708 kvadratnih metrov zemljišča pod Ljubeljem, kjer stoji spomenik Žrtvam koncentracijskega taborišča. Spomenik z okolico je od letos dalje prijetnejše urejen, saj se ob spomeniku ustavljajo številni domačini in tujci. Družbenopolitični zbor občinske skupščine Tržič pa meni. naj občinska skupščina upravlja tudi z zemljiščem, kjer je bilo med vojno taborišče. Izvršnemu svetu je naložil, naj uresniči postopek za prepis vsega zemljišča na občinsko skupščino. - -jk Telefon in govorilnica Bistrica pri Tržiču — Na eni od zadnjih sej tržiške občinske skupščine so se dogovorili, da je treba takoj oblikovati pripravljalni odbor za razreševanje problematike telefonskega omrežja v bistriški krajevni skupnosti. Telefonsko omrežje je namreč ena največjih in dolgoletnih želja Bistričanov. Dokler pa telefonskega omrežja ni, pa bi veljalo v kraju urediti vsaj javno telefonsko govorilnico. Podjetje za PTT promet iz Kranja je menda že izbralo pet lokacij in zaprosilo za mnenje tudi krajevno skupnost. MožnOst za namestitev javne telefonske govorilnice se ponuja tudi v novem poslovnem in potrošniškem središču pred osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici. BOHINJSKA BELA - Podružnično štirirazredno osnovno šolo na Bohinjski Beli temeljito obnavljajo, učenci pa v tem času obiskujejo pouk v mladinskem domu na Beli i, Krajani so želeli, da bi v šoli pridobili tudi prostor za učitelja ter vet prostora za pouk. Denar je prispevala samoupravna stanovanjska skupnost. Tako bodo na Bohinjski Beli pridobili nekaj lepih prostorov za 27 učencev osnovne šole, ki bo odprta 29. novembra. (D. S.) — Foto: F. Perdan Že tretje leto zapored se pojavljajo uši Malomarnost je usluga mrčesu Pravzaprav je več kot žalostno, da že tretje leto v jeseni govorimo in pišemo o pojavljanju naglavnih uši. Čeprav so bile vse dosedanje akcije v Šolah in vrtcih dokaj resno izvedene, pa je nadloga še vedno tu. Kaj slaba tolažba je, če se razen kranjskih Šolarjev in vrtcarjev praskajo po lasišču tudi ljubljanski in kdove Se kateri otroci. Če smo upali, da bodo uši preminile med počitnicami, smo se — kot zdaj kaže — ušteli, saj je golazen bolj trdoživa, kot bi si mislili. Potem ko so se zaprla šolska vrata in so šolarji začeli uživati zaslužene počitnice, tudi ni bilo več glasov o naglavnih ušeh. Že julija pa je nekaj staršev predšolskih otrok, ki so sp vrnili iz kolonij, na otroških glavah opazilo nadležen mrčes. V začetku šolskega leta pa je tudi s šol prišla vest. da nekateri otroci prihajajo v šolo ušivih glav. Zavod za socialno medicino in higieno v Kranju je kot že nekajkrat doslej - spet sprožil akcijo po šolah in vrtcih, da se ne bi ušivost razširjala. Vendar pa je takšna akcija uspešna le. če zraven vneto sodelujejo prav vsi. tudi starši. Le ti pa so. seveda ne vsi. doslej premalo sodelovali. Ni namreč dovolj, ce otroku enkrat pregledamo lasišče in to le takrat, ko otrok prinese iz vrtca ali šole obvestilo o pojavu ušivosti. Mrčes je trdovraten: če ni zlezel na glavo otroku v prvem »valu«, bo lahko v naslednjem. Prav neverjetni pa so na srečo sicer redki starši, ki pošiljajo v šolo otroka z očitno razpraskanim lasiščem in naveski gnid. Malomarnost nekaterih v veliki meri pripomore k manjšemu uspehu v boju proti tej nadlogi. Neštetokrat smo Že slišali, da ni sramotno, če otrok uši dobi, sramotno je. če mu jih ne odpravljamo. Ušivost pa tudi ni otroška bolezen, ki se ne ponovi več, ko jo otrok enkrat preboli. Da je to res, dobro vedo starši, ki so obupani že dvakrat ali še večkrat odpravljali otroku uši. Ušivost je v zadnjem času tako opljusnila naše kraje, da skorajda ni šolarja, ki se z ušmi na lastni glavi še ne bi srečal. Kdaj bo ta biološko trdoživa generacija naglavnih uši popustila pod sodobnimi kemikalijami, je težko reči. Tolažimo se lahko vsaj malo, da se s to nadlogo otepajo tudi drugod po svetu, od sosednjih dežel vso do ZDA. Se pred desetletji smo praktično ves planet potresli z vsemogočnim DDT praškom, pa smo to in tudi drugo nadležno golazen zamorili. Zdaj pa tudi sodobna kemija odpoveduje pred ponovnim pohodom mrčesa, ki je bil nekdaj le spremljevalec revščine in nemogočih higienskih razmer, zdaj pa zaradi njega lahko srbijo tudi najbolj umite glave. Recept proti nadlogi je kaj preprost in enostaven, a kljub temu kot kaže težak: vztrajno in dosledno odpravljanje uši na lasišču. kjer so se pojavile, ter kasneje še redna kontrola glav vseh otrok v družini. Malomarnost pri tem se lahko maščuje s ponovnim pojavljanjem mrčesa. L. M. O LA84. stran_ Podpora YU-Bandag Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine podprl načrte za širjenje proizvodnje obnove avtopla-ščev - Najkasneje do leta 1982 se mora organizacija preseliti v industrijsko cono Delovna organizacija YU Bandag, ki ie organizirana v SOZD Aloetour, je ena najbolj uspešnih v škofjeloški občini. Njena posebnost je proizvodnja, saj je nosilka licenčne pravice obnove avtoplaščev po Bandagovi metodi za Jugoslavijo. To tehnologijo sedaj načrtno uvaja v celoten jugoslovanski prostor, saj je s skupnim vlaganjem že zgradila v Smede-revski Palanki samostojen obrat, podoben obrat pa deluje tudi v Bog-dancih v Makedoniji. Pogovarjajo se tudi o gradnji tovarn za obnovo avtopiaščev v Rumi, Nišu, Zagrebu in Gradačcu. Takšen razvoj te moderne tehnologije v Jugoslaviji zahteva od matične hiše — to je YU Bandaga v Škofji Loki hiter razvej in nova vlaganja. Najprej naj Bi ob sedanjih prostorih na Kidričevi cesti, kjer so bile včasih Alpetourove mehanične delavnice, stekla proizvodnja trakov za obnovo. V tem času bi že pripravljali gradnjo novih proizvodnih prostorov, v katerih bi izdelovali polizdelke za vse Bandagove tovarne v Jugoslaviji. S tem bi se rešilo tudi vprašanje odliva deviz za polizdelke in bi uvažali samo surovine, ki pa predstavljajo le 30 odstotkov stroškov. Razširitev proizvodnje v sedanjih prostorih bo zahtevala zaposlitev desetih novih delavcev, ko pa bi bili zgrajeni novi prostori, bi delovna organizacija YU Bandag zaposlovala 66 delavcev. Sedaj je zaposlenih 20 delavcev. Izvršni svet občinske skupščine je podprl razširitev proizvodnega programa YU Bandag, ker se bo proizvodnja širila predvsem na račun nove tehnologije in visoke produktivnosti dela in ne bo zahtevala veliko novih delavcev. Poleg tega delovna organizacija izredno uspešno posluje. Vendar pa proizvodnjo na Kidričevi cesti lahko širijo le pod pogojem, da bodo do konca leta 1982 zgrajeni novi prostori v industrijski coni in se bo potem vsa proizvodnja preselila iz mesta. Kje bodo novi prostori, bo določeno na osnovi urbanističnega programa Škofje Loke. Prav bi bilo poiskati rešitev ob mehaničnih delavnicah Alpetoura na Trati. L. Bogataj Staro pokopališče postaja pari Sava v prvem polletju Uspešno, čeprav z nekaj težavami Največja letošnja naložba v gorenjski industriji je povečanje proizvodnje radialne pnevmatike v kranjski Savi. Kot sovlagatelja sodelujeta tudi poslovna in proizvodna partnerja Semperit in IFC. Čeprav se z njo skoraj vsak srečuje pa je najbrž treba povedati malo bolj enostavno, kaj je to pravzaprav radialna pnevmatika. To so avtomobilske gume z jeklenim pasom, katerih življenjska doba je skoraj še enkrat daljša od gume s tekstilnim pasom. V poprečju pa je omenjena avtomobilska guma dražja le za 80 dinarjev. Čeprav doma, ne samo v Savi, temveč tudi v drugih tovarnah, proizvajamo kakovostne avtomobilske plašče in to v zadostnih količinah, veliko gum uvažamo. Lani smo uvozili iz vzhodnih držav 496.000 gum za osebne avtomobile in 204.800 gum za tovornjake. Zanje smo odšteli 512 milijonov dinarjev. Prav uvoz in pa tudi dejstvo, da so kupci premalo seznanjeni s prednostmi kakovostnih avtomobilskih plaščev, je glavni vzrok, da so v prvem polletju v Savi prodali za 5 odstotkov manj radialne pnevmatike, kot so planirali v začetku leta. Manj so prodali tako doma kot na tujem. Planirano je bilo, da naj bi letos iztržili v tujini 334 milijonov dinarjev, od tega kar 206 milijonov dinarjev za avtomobilske gume. Izvozili naj bi 30 odstotkov gum, ki predstavljajo več kot polovico proizvodnje v Savi. V polletju so uresničili nekaj manj kot 40 odstotkov planiranega izvoza. Drugače proizvodnja teče po planu. V prvem polletju so naredili za 10 odstotkov več kot so načrtovali, produktivnost je bila večja za 6,8 odstotka od lanske. Na dan so naredili za 50,32 kilogramov različnih izdelkov na zaposlenega. Čeprav pod planom pa je bil izvoz od lanskega v prvem polletju večji za slabih 17 odstotkov. Osebne dohodke so povečali za 19 odstotkov in so znašali 6000 dinarjev v poprečju. Povečale pa so se zaloge materiala, ki so zaradi slabše prodaje za 11 odstotkov večje kot lani v enakem času in so predstavljale vrednost 256 milijonov dinarjev. Zaloge gotovih izdelkov pa so večje za 19 odstotkov. Kljub vsem omenjenim težavam, je bilo poslovanje uspešno, saj so v prvem polletju ustvarili v Savi 235 milijonov dinarjev čistega dohodka, od katerega so kar 150 milijonov dinarjev namenili za sklade in razširitev poslovanja. Lomljani sprašujejo LOM POD STORŽIČEM -Sedem let je ie nova cesta v Lom gradbišče. Dela še niso končana tudi zaradi pomanjkanja denarja, kar vedno bolj razburja krajane. Delegati krajevne skupnosti so o tej problematiki že spraševali na sejah skupščine, vendar za vse odgovore menijo, da niso zadovoljivi in da kažejo, da se bo gradnja vlekla v nedogled. Predvsem bo o usodi nadaljevanja gradnje lomske ceste v prihodnje odločala samoupravna interesna komunalna skupnost. V njeni pristojnosti bodo že prihodnje leto tudi sredstva za negospodarske investicije, ki so bila v preteklih letih tudi uporabljena za gradnjo ceste v Lom. O nadaljevanju gradnje se bo torej treba dogovarjati v samoupravni interesni komunalni skupnosti. -jk Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje prosta dela in naloge hišnika za otroški vrtec na Bledu Pogoji: K V delavec elektro-stroke. izprašani kurjač za centralne kurjave, šofer Razpis velja 15 dni po objavi. Iskra projektira tovarno števcev v Venezueli Kranj — Ker so pogovori glede izgradnje tovarne števcev v Venezueli že skoraj končani, projektanti tovarne števcev kranjske Iskre že pripravljajo projekt te tovarne. Venezuela je za Iskro zelo pomembno tržišče, saj je uspela v to Južnoameriško državo prodati že preko 660.000 enofaznih električnih števcev, odpira pa se velika možnost prodaje tudi trofaznih števcev in še drugih proizvodov iz širokega izbora Iskrine proizvodnje. Venezuela je pooblaščena od članic andskega pakta za postavitev lastnih zmogljivosti za proizvodnjo električnih števcev. Tovarna v Venezueli bi po Iskrinem projektu imela zmogljivost 100 tisoč enofaznih (Iskrinih!) števcev tipa E7: in to v eni izmeni. Njena površina bi bila približno 1200 kvadratnih metrov, podjetje pa bi zaposlovalo 55 delavcev. Iskra bi najprej tej tovarni dobavljala nekatere sestavne dele in podsestave. za določene dele pa bi ostala stalen dobavitelj. I. S. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE K RAM J Razširjena reprodukcija in kadri (1) V prvem polletju letos je bilo pri Skupnosti za zaposlovanje Kranj pok ritih 4276 prostih delovnih mest, od tega je bilo 1430 ali 33 odstotkov novih. To pomeni, da so se nova delovna mesta odpirala zaradi količinskega širjenja proizvodnje, uvajanja novih artiklov, odpiranja dodatnih obratov ipd., skratka zaradi razširjene reprodukcije. Iz značilnosti novih del in nalog, ki so se zaradi tega pojavljale v OZ D. lahko sklepamo na značaj organizacije in delitve dela, smotrnost aktiviranih nvesticij glede na racionalno zaposlovanje, težnje < tehničnim in tehnološkim izboljšavam itd. Posredno torej ugotavljamo, v kakšni meri smo v praksi uresničili že večkrat sprejete sklepe in stališča, pa tudi s plani postavljene cilje razvoja, ki narekujejo manj ročnega in več intelektualnega dela, manj delavcev in boljše stroje ter proizvodne postopke — skratka manj delavcev brez posebnih znanj in usposobitev in več strokovnjakov za doseganje enakih p<> možnosti pa vedno boljših rezultatov gospodarjenja. Od vseh novih prostih del, za katere so delovne organizacije iskale in našle delavce, je bilo največ za poklice ozkega profila — 643 ali 45 odstotkov. To so priučeni delavci in taki. ki se izšolajo v obdobju do enega leta. Za delavce s poklicno šolo jih je bilo .363 ali 25 odstotkov, za delavce s 4-letno srednjo šolo 192 ali 13 odstotkov, za delavce z višjo 72 ali 5 odstotkov in za delavce z visoko 71 ali 5 odstotkov. Med novimi deli je bilo tudi 89 ali 6 odstotkov takih, ki zahtevajo delavce brez poklica in usposabljanja. V primerjavi s prvim polletjem preteklega leta je sestav novih del nekoliko boljši v korist strokovnih kadrov. Lani v tem času je bilo pokritih manj novih delovnih mest za srednje, višje in visoke strokovne delavce, več pa za poklicne in ozkega profila. Deleži na omenjenih stopnjah so letos višji za vsako stopnjo približno en odstotek. Skupno število novih potreb pa je v tem letu občutno manjše, kar verjetno tudi vpliva na spremembo v strukturi (indeks 66,4). Letos smo zaznamovali rahel napredek, ki je posebej razveseljiv, če vemo. da se na Gorenjskem vsako leto izšola na srednjih, višjih in visokih šolah okoli 30 odstotkov vsakoletne mlade generacije. To je približno 750 mladih delavcev, ki se lahko ustvarjalno vključijo v združeno delo, če jim za to damo ustrezne pogoje.'Po predpostavki, da so za zaposlitev dane možnosti le v okviru razširjene reprodukcije (v tem primeru ne upoštevajo pokrivanja naravnega odliva) moramo ugotoviti, da ustvarjanje pogojev v obliki novih delovnih mest močno zaostaja za izobraževanjem mladih. Na srečo teoretične predpostavke niso realnost in mladi delavci gorenjskih občin se - razen redkih izjem — lahko vključijo na delo v okviru novih in izpraznjenih del v delovnih organizacijah. Joži Puhar. dipl. SOC. V Stražišču so v soboto organizirali uspešno dt lovno akcijo pri urejevanju starega pokopališči na kateri je sodelovalo nad 70 ljudi Stražišče - Nad 70 ljudi, v glavnem iz stražiške krajevne skupnosti, se je v soboto, 9. septembra, zbralo na prostovoljni delovni akciji pri urejevanju starega in opuščenega stražiškega pokopališča. Se posebno dobra je bila udeležba starejših krajanov, medtem ko udeležba mladih ni bila tako množična kot je bilo pričakovati. Krajane so k delovni akciji pozvali krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije. Organizatorji so za dan akcije preskrbeli malico in se skušali tako vsaj deloma oddolžiti krajanom za sodelovanje. Prek Glasa se krajevna skupnost zahvaljuje krajanom in družbenopolitičnim organizacijam za sodelovanje! Staro stražiško pokopališče je sobote dalje lepše in urejenejše. C: stranjena je vsa navlaka. Žemljic je zravnano. Zadnja dela bodo opn vili še ta teden, potem pa prihaja &• vrsto gnojenje in sejanje tri« Staro in ne več rabljeno pokopah* se bo postopoma spreminjalo v paš kje bo obilo zelenja, v njem pa » tudi prostor za spomenik padla NOB. Krajevna skupnost se je t* odločila, da bo odstranila vso ost* no navlako in s tem pripomogla.1 bo kraj lepši in mikavnej&i fat tudi želja vseh zagovornikov nt« nega okolja v stražiški kraje« skupnosti. Projektantski spomenik v a oda* Nevzdržno je dajati toliko denarja za investicijska dela na novih, nepravilno grajenih hišah, namesto da bi s tem denarjem vzdrževali stare stanovanjske hiše. Tako so poudarili na zadnji seji odbora za gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini pri kranjski samoupravni skupnosti. Projektant ima nedvomno veliko vlogo pri gradnjah. Zasnuje obliko in določi material za gradnjo. Izvajalec bi se moral tega držati. Da vse teče tako kot je treba, morajo poskrbeti nadzorni organi in inšpekcije. Toda v praksi se večkrat dogaja drugače. Največkrat je vsa odgovornost na investitorju, in kasneje na tistem, ki stanovanje odkupi oziroma na stanovalcu. Ravne strehe, razne zidne obloge in vrsta drugih novosti, povzetih po svetu, so ob naših vremenskih razmerah povzročile vrsto nevšečnosti. Prav zato, so poudarili na seji, bi moral projektant nositi odgovornost za trajnost objekta. Konkretno pa se je to vprašanje odprlo ob težavah komaj 10 let stare stanovanjske hiše na Cesti JLA v Kranju (kanarčku). Projektant fl je bil zamislil zunanje stene hiše obložene s ploščicami. Prav v tem je problem. Ploščke namreč odstopajo. 2e pred nekaj leti so popravljali večje površine. Sedaj razpoke ponovno terjajo popravilo. Dela bodo gotovo veljala 500 tisoč dinarjev. S toliko denarja bi lahko v starem delu mesta opravili vrsto nujnih popravil. Opisane težave pa niso zgolj na tej hiši. Nepravilno projektiranje in včasih tudi površna izvedba povzročajo velike izdatke, takšna dela pa tudi nimajo pravega opra- vičila. V večini primerov trošenje denarja nihče rte varja in tudi nihče ne prevz posledic. Zadevo bo potrebno urediti I zakonom, ker se bodo le na n način lahko določile odgovornost projektantov in izvajalcev, st poudarili na seji odbora ^ Z). spodarjenje *s skladom hiš ari kranjski samoupravni skupnosti K. Makuc Rast »bolniške* JESENICE - Podatki v pr vem polletju letošnjega k« dokazujejo, da imajo v jesev ški železarni še vedno prece šnje probleme z večjo bolescr sko odsotnostjo zaposlen? Ne narašča pa le bolezen*** odsotnost, beležijo vedno te tudi drugih odsotnosti x Zaradi tega so se do menih' * več ukrepov, ki naj bi jih «* niče vali v vseh temeljni* or ganizacijah združenega dela. V železarni so nadomestili strmem porastu in so v obtV ju enega leta porasla aa sto* polovico. Letos je v prvem 1* letju za nadomestila do vsak železar plačal okraji 119 starih tisočakov, lani t* tem obdobju 84 starih ta« ' kov. V šestih mesecih ae je delu ali na poti v službo ah nje poškodovalo 236 del a ver' Število dni bolezenske ode* nosti zaradi poškodb pri a* je prav tako poraslo aa 11* dni, poškodbe pa so h»f večinoma manjše z lažjimi p sledicami. D S JESENICE -TpnLnjiH letih bodo fi&ft temeljita obnovili in jo modernizirali, t ^''7, približno *?*Lt prej odstranili nekaj tirov. Postaja bo po obnovitvi pnoi zna še večja. - B. B. Konkretno v novih razsežnostih Skupina kranjskih umetniških ustvarjalcev je izdelala zanimiv likovni projekt, ki predstavlja za nas nove razsežnosti pisave kot likovne govorice v sodobnem urbanem ali naravnem okolju. Projekt je bil izdelan pod pokroviteljstvom tržiške Bombažne predilnice in tkalnice in kranjskega Kluba kulturnih delavcev. Pri tem gre za tvorno povezavo interesov proizvodne organizacije in umetniškega ustvarjanja, saj predstavlja projekt dovolj primerno in učinkovito reklamno sredstvo in hkrati priložnost za dovolj izjemno likovno prizadevanje, kot lahko upravičeno trdimo spričo same obsežnosti in učinkovanja projekta. Njegova prva predstavitev je bila 27. avgusta v Piranu ob otvoritvi XIII. mednarodne razstave Ex-tem-pore. in sicer na pristaniškem pomolu in pozneje s stolpa piranske stolnice. Ob tem ni odveč omeniti, da je eden glavnih pobudnikov tega projekta Nejč Slapar prejel iz rok mednarodne žirije za Nsvoje\delo na razstavi Ex-tempore Iv Ajdna poseljena (5. in 6. stoletje namreč v naši zgodovini najme raziskano in poznano. To je čas M menjave« višje kulture, ki m poznali romanizirani staroselci šijo nato od njih prevzeli pri Seči Si vani. Kdo so bili staroselci v poa antični višinski postojanki, oo ** leta najverjetneje znala rwlgm— prav Ajdna. Raziskovanja bodo lahko trsj* deset ali morda še več let, a* Komisija, za delovna razmerja pri Osnovni šoli • Simon Jenko Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge . kuhinjske pomočnice s polnim, delovnim časom za določen čas do 30. junija 1979 delavke za pomoč v kuhinji ter pri varstvu vozačev s polnim delovnim časom za določen čas do 30. 6. 1979 . . Za objavljena dela in naloge velja poskusno delo 2 meseca. Nastop dela takoj. Pismene prijave naj kandidati pošljejo po objavi na naslov: Osnovna šola Simon Jenko Kranj — za. kadrovsko komisijo. * Razpis velja do zasedbe del. ■Se starejša je kamnita sekira, /d jO je našel Jeseničan Dušan Prrbr in sodi v mlajšo kameno dobo Na-vrhu Ajdne je bogastvo, ki prekaša vse »zaklade* Andrej Valič. Dokler .celotno nas* ne bo odkrito; zaščiteno b primer predstavljeno, ne bodo odnehali. Slika Ajdne pa ne bi bila popoir če ne bi nakazali še nekaterih nje* paraVnih značilnosti. Ajdna i* nira nad vhodom y zgornjo a v dolino, s katere seže pogled do K Cerkev na Ajdni, ki so jo letos odkrili in zaščitili, je stara nič manj kot petnajst stoletij. Andreju Valiču sta pri delu pridno pomagala študentka arheologije Lidija lleršič z Rakeka in Kranjčan Dušan Kos. nalske doline, ha vrhove Juhjct* predgorji, na Polhograjske dolcur Hrušico in Javormke s Snežnik*' na Dolenjsko gričevje ter zasi«^ hribovje z obronki Gorjanca ozadju, hrbet pa ji ščitijo gn Stola. Begunjščice in DobrČe. V* |u med »malo« in »veliko« Af sem in tja raste črni bor. >■ ar krajih zelo redko drevo, spodai p* nekdaj tekla tovorna pot od rudi" do Koroške Bele. Ajdna torej ne sknva bajnih kladov zlata. Skriva pa velijo ^ dragocenost: kulturo neznanega * roda, ki je živel v tem delu G«* ske pred petnajstimi stoletji. H.Jelovčan Slike: F. pf V kratkem po Gorenjski JESENICE — Ribiška družina Jesenice, ki šteje osemdeset članov, je ob koncu avgusta proslavila 2f-letnico delovanja. Ob tem jubileju so se jeseniški ribiči zbrati na priložnostni proslavi, na kateri so pregledali delo v minulih letih in se pogovorili o prihodnjih nalogah. Na. proslavi so podelili tudi sedem priznanj dolgoletnim zaslužnim članom družine. Prejeli so jih: Jože H udri č, Ivo Lorenčič, Cveto Javo rs ki, Fran Kersnik, Pavel Smolej, Branko Pavlovčič in Lojze Eržen. - Foto: J. Rabič TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV Ribno pri Bledu — V nedeljo, 3. septembra, je bilo v organizaciji občinske gasilske zveze Radovljica v Kihnem pri Bledu tekmovanje mladincev in pionirjev-gasilcev. Tekmovale so štiri ekipe mladincev in devet ekip pionirjev, skupno 117 mladih udeležencev. Tekmovali so v trodelnem napadu in štafetnem teku. Pri mladincih so osvojili prvo mesto gasilci iz Gorij, pri pionirjih pa je .prvo mesto pripadlo ekipi z Bleda, drugo mesto pa ekipi iz Begunj. Vse ekipe so dobile diplome za dosežena mesta, prva ekipa mladincev in pionirjev pa Se pokala. J. Ambrožič , -7* Godi>a Pihala z Gorij je bila tudi rJČ.-l Poletnih mesecih zelo aktivna. Poleg nastopov za turiste na Bledu so godbeniki £™P*ii tudi na drugih prireditvah. V okviru v7Znllfe *>rve*a Pristopa na Triglav so se po-£*tl*ar na vrh našega očaka, kjer so ob A 0'aže-ni» S PU Pripomogli k slavnostnemu razpolože-vu. Kazpoloženi so ostali tudi ob povratku s Tri-trkŽ/Jl -,ni ^ Kovinar*ki koči so si le za trend-vSr",hW'i' a 80 ie ve8eli urezali nekaj koračnic. *- Foto J. Rabič PROSLAVA OB 25-LETNICl KRVODAJALSTVA Jesenice —-Konec prejšnjega tedna je občinski 'odbor rdečega križa Jesenice v gledališki dvorani pripravil proslavo ob Z'i-letnici krvodaialstva na slovenskem. O tem je govoril dr. Stane Čebokli. Na slovesnosti so podelili vrsto priznanj organizatorjem krvodajalskih akcij v jeseniški občini in seveda krvodajalcem Kolektivna poznanja je prejelo 16 delovnih organi/.acii. posebna priznanja pa tudi organizatorji krvodajalskih akcij iz jeseniške železarne. Kar 154 krvodajalcev je prejelo priznanja za več kot 15-krat darovano kri. med njimi tudi FAza Cegnar. ki je dala kri več kot 4()-krat in Franc Nerad, ki dal kri več kot 30 krat. V kulturnem progi umu na proslavi je sodeloval ženski pevski zbor z .Jesenic. - Foto. J. Rabič • .j. K V kratkem po Gorenjski PRAZNIK GASILCEV IZ PODKORENA Podkoren — Konec avgusta so/ v Podkorenu slovesno proslavili 70. obletnico gasilskega društva. V počastitev jubileja so pripravili sektorsko gasilsko vajo, na kateri so sodelovali gasilci iz šestih društev zgprnjesavske doline, pionirji in člani poklicne enote jeseniške Železarne. Po vaji je bila povorka narodnih noš. gasilcev in gasilske opreme, sledila pa je proslava, na kateri je društvo prejelo republiško gasilsko odlikovanje I. stopnje. Številni podkorenski gasilci so prejeli ob tej priložnosti gasilska odlikovanja in priznanja. Podkorenski gasilci so na slovesnosti prevzeli v upravljanje tudi nov gasilski avtomobil znamke TAM. B. B. PODKOREN - V okviru folklorne skupine v Podkorenu imajo tudi več mladih fblkloristov-pionir-jev, ki znajo tudi že sami zaplesati stare podkoren-ske plese. Vedno so deležni pozornosti gledalcev zaradi svojega prisrčnega nastopa. — B. B. PODKOREN — Delavci temeljne organizacije združenega dela Žičnice Kranjska gora se temeljito pripravljajo na zimsko sezono. Na zgornjem delu Bruni ne so popravili progo tako kot tudi vse druge smučarske terene v Kranjski gori in v Podkorenu. Terenska dela so opravili delavci podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana. Delavci temeljne organizacije Žičnica bodo do konca novembra opravili še ostala dela, tako da bodo smučišča spet dobro pripravljena za letošnjo turistično sezono. — B.B. PODKOREN - Pri gasilskem društvu Podkoren deluje tudi desetina pionirjev-gasilcev. Pionirji so usposobljeni tako, da lahko ob vsakem času stopijo v akcijo, v obrambo pod ognjem. To so dokazali tudi z vajo ob proslavi 70-letnice Gasilskega društva Podkoren. — Foto: B. B. NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIKE Dragan Mira, Ljubno 17, Podnart Maleš Janez, Breg 10, Komenda Grčar Janez, Zvezna 21, Ljubljana Novak Janez, Zbilje 14, Medvode Piber Marija, Sp. Gorje 99 a Habe Dušan, M. Tita 20, Jesenice Prešeren Radoslav. Vrfia 26, Žirovnica Kos Ciril, Dražgoše 51, Železniki Poljanšek Janez, Stara vas 162, Žiri Kosir Jurij, Mavčiče M. Kranj Jalovec Anton, Mlaka 42, Kranj Vinska trgatev v Kranju dogaja: sejem, pa cirkus, pa zabava, pa proslava, pa spet sejem . . . Živahno, ni kaj. in prav je tako. Zakaj ne bi takega prostora izkoristili kolikor se le da! Za' to soboto napovedujejo vinsko trgatev in to trgatev po vseh starih običajih, kot so bile v navadi po Gorenjskem še pred vojno. Tu»bodo vi-ničarji. pa viničarke, pa sodniki, policaj in seseda »arest«. ki bo marsikoga doletel ... Pa trta in grozdje s krono in z na srce pečenim kruhom v sredi. Prireditelj je to pot gostišče KUHAR iz Adergasa, ki za to priložnost obljublja odličen kraški pršut, kuhano gnjat. krače in druge svinjske dobrote. Vino se bo točilo naravnost i/, soda. zataknilo se bo pa lahko še vodiške preste in domače krofe. Za ples in veselje lx>do poskrbeli TRGOVCI, ki ne \xtdo od jenjali do enih ponoči. Pričakujejo veliko obiska, vsaj tisoč ljudi, saj vreme ne bo moglo ponagajati. Prireditev bo namreč v hali A in če bo hladno, obljubljajo, da bodo tudi zakurili. Vstopnice so poceni, le po 30 din. in so že v prodaji na sejmu (v komerciali) in v gostišču Adergas. v soboto od 15. ure dalje jih boste pa lahko dobili na sejemski blagajni Vse kaže, da na Gorenjskem sejmu ne bo več počitka, saj se zadnje čase resnično tu kar naprej nekaj Jesenski izlet izžrebanih naročnikov Glasa Se preden bomo prestopili republiško mejo med Slovenijo in Hrvaško, se bomo za nekaj minut podali h gradiču — * trdnjavci Socerbu, od nam bo pogled splaval k , naši še vedno odprti narodni ,. Veliko pristaniško mesto na,m bo kot pod nogami — tak je razgled s Socerba. Socerb (ali po slovensko. Strmec) je stara trdnjavica — pripisujejo mu starost kar čez 2000 let. saj se prvič imenuje že I. 42 pred našim štetjem Pozneje večkrat porušen, prezidan. obnovljen je dobil današnjo podobo. S slovenskih tal se bomo poslovili (seve le za pol dneva!) v slovitih Hrastovijah, kjer imajo staro cvrkvi-prelepimi in zanimivimi fre-Zgrajena je bila že v 12 . poslikana pa je bila ob Koncu 16. stoletja. Najznamenitejša podoba na steni hrastove!jske cerkvice ji gotovo »mrtvaški ples«, ki prav nazorno kaže, kako smo si vsaj v smrti vsi ljudje enaki. C. Z. koder Trstu rani POPOTNI POGOVORI, O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR Z0REC co s skami stoletju koncu (43. zapis) S tem, da se v toliki meri posvečam v teh zapisih tudi naši literarni in kulturni preteklosti, se seveda nočem podajati v nevarnost, da bi poslušal le korake odhajajočih, pri tem pa preslišati samozavesten nastop prihajajočih rodov. — Toda kot se je moral Kersnik najprej posmeh-niti jari gospodi — da je potem po njej lahko neusmiljeno udaril Cankar, tako so tudi vse te moje popotne pripovedi osnova za poznejši čas, za sodobnost — morda celo za kake vendarle ustvarljive načrte, nikakor ne utopije. SPOMENIK ALI RAZVALINA No, prav v ta okvir premišljevanja iz preteklosti v sodobnost sodi pripoved o današnjem stanju Kersnikovega Brda — in o načrtih, kako napraviti iz razvaline spomenik. Kajti to je presneto ms: ni tolike-rih milijonov, ki bi bili potrebni, da bi požgani in porušeni renesančni grad obnovili v celoti. Slo bi bolj za to, da bi razvaline zaščitili pred nadaljnjim razpadom — v jugozahodnem vogalnem stolpu, ki je še najbolj ohranjen in* tudi dosti značilen za nekdaj tako lepo graščino, pa bi se dala urediti Kersnikova spominska soba — saj rokopisov, knjig in drugih pisateljevih predmetov se le d& še precej dobiti. Na vnanji strani tega stolpa je danes vzidana spominska plošča z napisom: Janko Kersnik slovenski pripovednik 1852-1897 Prvič vzidana 1937 ob Štiridesetletnici smrti Obnovljena 1952 ob stoletnici rojstva. Poleg vklesanega napisa je na desni strani kamnite plošče pritrjen bronast relief pisateljeve glave. — Pri ponovnem odkritju Kersnikove spominske plošče je množici domačinov in gostov govoril profesor Ivan Kolar, velik častilec pisateljev in temeljit poznavalec njegovega dela. TRUD IN PRIZADEVANJA Seveda ni mogoče reči, da interesa za obnovitev gradu ali vsaj za ohranitev razvalin po osvoboditvi ni bilo. Res. v prvih povojnih letih nas' je trlo toliko hujših stisk, da nismo utegnili posvečati pozornosti v vojni porušenim gradovom. Toda že po" prvi petletki v gospodarstvu, smo pričeli misliti, da bi nekateri obnovljeni gradovi le lahko služili, bodisi numanim. kulturnim ali turističnim potrebam. V ta čas sodi skoraj vzorna obnova dolenjskega Otočca, začetek sanacij Žužemberka in Turjaka, pozneje tudi Smlednika in Kamna pa tudi Bleda. Bisfre in Hmeljnika. Iz poročil, ki ilustrirajo prizadevanja za« vsaj delno obnovo Kersnikovega Brda, povzemam podatke: Že leta 1957 so pri odseku za Spomeniško varstvo OLO Ljubljana izdelali načrte za zavarovalna dela na gradu Brdo. Načrt je predvideval predvsem obnovitev zunanjih- zidov, rekonstrukcijo baročnega venca ter ohranitev stopničastega trakta. Kot dokument dobe naj bi ohranili tudi del arkadnega dvorišča. — Leta 1959 je bila res izvedena rekonstrukcija venca na najbolj vidnem obrambnem stolpu, kjer je vzidana spominska plošča nekdanjemu lastniku gradu pisatelju Janku Kersniku. — Delno so tedaj utrdili venec na daljši južni stranici ob cesti. Potem je vse za nekaj let — natanko 9 — zastalo. V letu 1968 pa je Zavod za spomeniško varstvo v Kranju s pomočjo skupščine občine Domžale in sedanjega lastnika gradu (pisateljevega vnuka Franca Kersnika) učvrstil jugovzhodni ogel-ni stolp. Z obokov so odstranili ruševine, ki so razrivale obodne stene in izdelali železobetonski venec. V naslednjem letu so nadaljevali konser-vatorska dela na fasadi z glavnim grajskim portalom, izjemno lepim in slogovno čistim. V letih od 1969 do 1971 je sanacijska dela v glavnem omogočal Sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Kljub vsem naporom in kar znatnim zneskom denarja, je Kersnikovo Brdo ostalo v bistvu še vedno le razvalina .. . Celo nevarna, zaradi padajočega kamenja s sten. Prav nič vzpodbudno ni gledati skozi razpadlo adovje še nekako ohranjen grajski kamin v prvem nadstropju. Včasih topel, zdaj tako mrzel. .. Spominska plošča Janku Kersniku na Brdu; prvič vzidana leta 1937 JANKO KERSNIK - PISATELJ as je, da se izmotam iz teh m razvalin in pričnem pripoved o Janku Kersniku — pisatelju; družbenem kritiku, feljtonistu in politiku. Z Brda, svojega gosposkega gradu, je Kersnik smehljaje se zrl na Lukovico, majhen podeželski kraj v dolini Črnega grabna. Ker pa je bila Lukovica v onih časih trg (torej nekaj med vasjo in mestom), je tu živelo kar precej jare gospode. Gospode, ki to ni bila. pač pa bi rada bila .. . Številno uradništvo. ki ga je potrebovala sodnija in davkarija, zraven pa trška »gospoda« od gostilničarjev, trgovcev, mesarjev do obrtnikov in premožnih posestnikov. In ne nazadnje tudi učiteljstvo. poštarji in duhovščina — ves ta pester svet ma-lomeščanov je zaživel v Kersnikovih delih, pisanih sicer realistično, toda s pridihom določene poezije in romantične elegance. V povesti Ciklamen je Kersnik orisal družbene razmere pred padcem avstrijskega centralizma, v Agitatorju je razkril praznino meščanskega nacionalizma. V Jari gospodi in v Rošlinu in Verjanku pa je Kersnik pokazal na probleme družinskega življenja in na jalovo življenje podeželske malomeščanske gospode. — Pisal je'Kersnik tudi povesti iz kmečkega življenja in v njih pokazal na pogubne strasti — posest in ljubezen — ki se kažejo v kmečkem boju za obstanek.* D. D. Drugo odkritje spominske plošče Janku Kersniku l. 1952 - 06 stoletnici pisateljevega rojstva Kurnik nov državni rekorder LJUBLJANA — Na kvalifikacijskem tekmovanju za atletski pokal Slovenije za starejše mladince in mladinke, ki je bilo v soboto na centralnem stadionu za Bežigradom, je prijetno presenetil Kranjčan Štefan Kurnik z novim mladinskim državnim rekordom v skoku s palico — 441 cm. S tem rezultatom je za 3 cm izboljšal dosedanji državni in za 5 cm slovenski mladinski rekord, ki ga je s 438 cm že leta 1957 postavil Roman Lesek. Zanimivo je, da je Kurnik v soboto prvič naskakoval državni rekord in že v prvem poskusu uspel. Kranjčani so se dobro odrezali tudi v ostalih disciplinah, sicer pa so bili v celoti najuspešnejši tekmovalci O lim pije. Nastopilo je okoli 60 mladincev in mladink Olimpije, Triglava, Ljubljane in Partizana-Medvode. Finale APS bo v soboto, 18. 9. v Celju (mladinci) in Mariboru (mladinke). REZULTATI: Mladinci - 110 m ov. I. Tavčar (Ol) 18,l;100m 1. (Ol) II, 1, 7. Kurat (Tr) 12,8; 400 m; Lertček (Ol) 51,4; 1500 m : 1. S tara Sini ć (Ol) ,4 : 20,8; 3000 m : 1. Rokavec (Ol) 9:11,8; daljava: 1. Mikus (Ol) 818, 3. Pevec (Tr> 599; visina: 1. Mfklic (01)-198, 3. Sve^elj 185, 4. Kurnik 185, 5. -8. Bkjak in Pevec (vsi Tr) 175; troskok: t. Miku« (Ol) 11,97; palica: 1. Kurnik 441 - mladinski rekord SFRJ, 2. Kurat 300, 3. Sajo-vic (vsi Tr) 300; krogla: L Lakner (Lj) 11,87. 2. Gaspirc (Tr) 10,95; disk: 1. Pire (Ol) 33,80, 4. Gaspirc 27,78, 5. Pečenko 28.98, 8. Leben 21,20, 7. Nardin (vsi Tr) 18,84; kopje: 1. Pire (Ol) 54,05, 4. Leben (Tr) 39,68; kladivo: 1. Nardin (Tr) 27,12; 4x100 m: l.OBmpija 44,4. Mladinke - 100 m: 1. Kranjc (Ol) 12,8, 2. Kuri (Tr) 12,9: 400 m: 1. Poljanšek (Ol) 62,9; 800 m: 1. Trobec (Ol) 2:33,6; daljava: 1. Kolar (Ol) 510; visina: 1. Mihelčič (Ol) 155, 2. Pavlin (Tr) 155; krogla: 1. Gorenec 10,60, 4. Petavs 8,82, 5. Dolinar (vse Tr) 8,51; disk: 1. Fajfar (Ol) 35,58, 2. Dolinar 29,48, 4. Gorenec 23,30, 5. Petavs (vse Tr) 20.72; kopje: 1. Jakič (Ol) 32,70; 4x100 m: 1. OHmpija 51,5. I.Kavčič Pred pomembno javno razpravo Telesna kultura bližja občanom Samoupravna in ustavna preobrazba je obsežen in dolgotrajen proces. S spremembo družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v družbi se po načelih ustave spreminjata tudi položaj in mesto telesne kulture ter njena samoupravna organiziranost. Ne gre tpre') za dokončno dogovorjeno akcijo, temveč za nenehno spreminjajočo se in vedno bolj popolno ter dosledno ustavno preobrazbo telesne kulture, v kateri je podružMjanje te dejavnosti osrednje vprašanje in temeljni cilj. Ne le v celoti, temveč tudi na vseh posameznih in posebnih področjih je treba zagotoviti odločanje vseh delovnih ljudi in drugih občanov. V tem podružNjanju in uveljavljanju novih samoupravnih odnosov so bili doslej doseženi v telesni kulturi že nekateri uspehi z delegatsko oblikovanimi skupščinami TK8. Se vedno pa je dovolj slabosti, ki zavirajo nadaljnji razvoj telesne kulture. Sem štejemo nedvomno nedosledno izdelavo in obravnavo načrtov telesne kulture v OZD, krajevnih skupnostih in drugod, prevelik vpliv izvršilnih organov in tudi strokovnih služb na oblikovanje in izvajanje politike, se zlasti na materialne posledice, slabosti v organiziranosti temeljnih nosilcev dejavnosti itd. Pokazalo se je, da bo treba v nadaljnem procesu podružbljanja telesne kulture izoblikovati in uresničiti načrte ter jih financirati v krajevnih skupnostih, ustanoviti vpliv uporabnikov na oblikovanje načrtov od temeljnih telesno-kulturni h dejavnikov do federacije. Novi proces v telesni kulturi postavljajo v ospredje krajevno skupnost. Sport. oz. telesno kulturo je treba približati občanu v njegovem okolju.'Žal je ta premik prepočasen ali pa se ie vedno v določenih organih, kakor tudi strokovnih službah TKS, zavore, da ni bilo več narejenega. Mislimo, da v tem približevanju telesne kulture občanu vse preveč govorimo le načelno, ne storimo pa dovolj konkretnih dejanj, da bi telesna kultura v krajevni skupnosti resnično zaživela. Zaživela pa bo takrat, ko bomo v vseh krajevnih skupnostih ob objektih, predvsem ob šolah, ustanovili središča za telesno kulturo ter določili nosilce in izvajalce telesne vzgoje v vzgojnovarstvenih ustanovah, v vseh solab 89D. v OZD delavska sportnorekre-acijska društva in na območju krajevne skupnosti najmanj eno telesnokulturno organizacijo (športno društvo). Za uresničitev tega programa pa so nedvomno potrebni v krajevnih skupnostih primerni športni objekti, posebno v naravi. Vse Izvajalce in uporabnike v krajevnih skupnostih bo treba samoupravno povezati v enoto samoupravne skupnosti za telesno kulturo v KS. V tej skupnosti bodo krajani usklajevali svoje interese in potrebe, se dogovarjali o načrtih in sredstvih ter skupno oblikovali politiko razvoja telesne kulture na svojem območju. Program dejavnosti pa bo seveda odvisen tudi od finančnih sredstev. Denar bodo abrali iz najrazličnejših virov: samoprispevki krajanov, na osnovi samoupravnih sporazumov OZD, sredstev KS. lastnih sredstev izvajalcev, propagande, sredstev TKS za množičnost itd. V zvezi s samoupravno preobrazbo telesne kulture in nekaterih načel organiziranosti (o tem vprašanju teče sedaj javna razprava) je treba v prvi v prvi vrsti poudariti naslednje: čim več Hudi naj se ukvarja s športom. Vsakemu krajanu oz. občanu moramo omogočiti vključitev v organizirano dejavnost ter zato ustanoviti čim več novih športnih društev v različnih okoljih (šola, OZD, tod.). Dogovorjena usmeritev v telesni kulturi pa bo uresničena, če bo delo med nosilci - izvajalci pravilno porazdeljeno. J. J. Tisoč udeležencev ŽIRI - Strelska družina Tabor 2iri je letos že organizirala 18 tekmovanj, na katerih je sodelovalo nad 1000 strelcev. Najmnožičnejše je bilo tekmovanje v počastitev 25. maja, dneva mladosti. Izredno množično pa je bilo tudi tekmovanje v počastitev dneva borca. Strelska družina Tabor je bila tudi pobudnik za ureditev strelišča za streljanje z vojaško in malokalibrsko puško na Ledenici pri 2ireh. Pomanjkanje finančnih sredstev skušajo žirovski strelci vsaj deloma nadomestiti s prostovoljnim delom in prispevki. Samo pri urejevanju strelišča so opravili člani, ki jih je okrog 200, nad 1000 prostovoljnih delovnih ur. Strelska družina dobro sodeluje s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijo ZRVS. lovci, mladino in drugimi. Člani želijo, da bi le-ti še naprej sodelovali pri urejevanju strelišča. V strelski družini deluje tudi osnovna organizacija ZSMS. Okrog 50 mladih strelcev združuje. Mladinska organizacija je pripravila že več akcij. Mladi so se udeležili letnih izpitov ZRVS, sodelovali pri očiščevalni akciji in pripravili nekaj izletov in pohodov. Kmalu bodo izdali tudi bilten. Vendar je osnovna organizacija ZSMS deležna prepičle finančne podpore. Če le-ta ne bo izdatnejša, utegne obetavna dejavnost zamreti, kar bi bila izredna škoda. Tega v Žireh ne bi smeli dovoliti, saj borih 2000 dinarjev, potrebnih za delovanje, ne bi smelo biti problem! L. Mrak Baje Boris dvakratni državni prvak Kljub temu da je bil v razredu do 125 cem državni prvak že odločen pred to dirko Boris Baje je namreč imel iz treh dirk maksimalno število točk 45, je bil pa trši boj za drugo mesto, za katerega so se potegovali Kranjčan Janez Pintar, Novo-meščan Alojz Pavlic ter M »drag Sarič iz Beograda. Po ogorčeni borbi je imel najboljši motor ter največ sreče Alojz Pavlic, tretji je bil pa Janez Pintar . Tako je vrstni red v tekmovanju za državno prvenstvo v razredu 125 cem sledeči: 1. Boris Baje Kranj, 2. Alojz Pavlic (Novo mesto). 3. Janez Pintar (Kranj); Se trši boj se je odvijal v kategoriji 250 cem, kjer so imeli sledeči tekmovalci naslednje število točk pred to dirko: Bor.'-. Baje 35 točk. Vuk Tomanovič iz Beograda prav tako 35 točk ter Igor Akrapovič iz Kranja 33 točk. Z nestrpnostjo smo pričakovali start kategorije do 250 cem in res prav ta dirka je bila najbolj zanimiva. V vodstvu sta se menjavala Baje in Tomanovič. oba z poškodbami. Prvi s poškodovano ramo ter Tomanovič s poškodovano nogo. V tej kategoriji smo tudi videli nekaj padcev, vendar vse brez večjih posledic. Proga v Kavadarcih je namreč zelo zahtevna in hitra, saj jo je Tomanovič prevozil v najhitrejšem krogu z povprečno brzino 129,294 km/h. Po padcu Igorja Akrapoviča pri brzini 160 km/h sta se za prvo mesto potegovala samo še Baje in Tomanovič. Janez Pintar, član AMD Kranj, tretji v državi v kategoriji 125 kubičnih centimetrov Tudi naslednji je imel smolo in padel na ovinku, kjer asfalt prehaja v granitne kocke in kjer je bilo tudi največ padcev. Toda Tomanovič se je kaj hitro pobral in nadaljeval z vratolomno vožnjo za Borisom. Tri kroge pred koncem dirke bi kmalu padel tudi Boris. Zaletel se je v zaščitno slamnato ogrado. Posledica tega udarca pa je bila, da je odlomil ročko za prestavljanje. Boris je zadnje tri kroge prestavljal z roko čeprav normalno delajo to tekmovalci z nogo. Kljub temu pa je imel dovolj prednosti pred Tomanovičem, da je lahko zmagal in tako postal še drugič državi prvak. Vrstni red v kategoriji 250 cem za državno prvenstvo: 1. Boris Baje Kranj, 2. Tomanovič Vuk Beograd. 3. A krapovi č I gor K ranj Državno prvenstvo za leto 1978 je torej končano. Slovenci smo kljub temu, da nimamo nobene dirke v Sloveniji, osvojili kar tri naslove državnih prvakov in sicer dvakrat Boris Baje ter pri kol i carja iz Velenja C amlek-Pogorele. Razen tega smo osvojili še drugo ter tretje mesto v razredu do 126 cem, nadalje prvo in tretje mesto v razredu 250 cem in še drugo mesto med prikolicarji. Imamo torej malo tekmovalcev, toda le-ti so zelo kvalitetni. Če bi jim dali več možnosti nastopov v tujini in na mednarodnih dirkah, kar pa jm ne moremo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, bi ti fantje dosegali tudi na drugih tekmovanjih lepe uspehe. Kaj znajo in kako vozijo, bomo videli že v nedeljo v Opatiji na dirki za svetovno prvenstvo, kjer bodo izmed Slovencev vozili tudi Boris Baje v kategoriji 125 cem in 250 cem. Alojz Pavlic v razredu 125 cem in Verbič v 50 cem. m USSCE — Ko sto na kraški gmajni odprti «*v hipodrom, bo pripravit tudi konjake dirke. Nastopilo je 47 kasačei z Bleda, Ljubljane, Komende in Šen^jem V prvi dirki je zmagal s konjem Žarom Herbar, v drugi dirki Lah 8 konjem Distobalito v tretji Hoj s z Lanoverjem, v četi Čosič zLarfom in v pe Lovrenčič s Pingortt — Foto: F. Perdan Rokomet I. zvezna vaterpolska liga Vrnili so se brez točk Jelovica povedia SPLIT - V prvih dveh kolih - štirinajstem in petnajstem — nadaljevanja prve zvezne vaterpolske lige so bili v vseh srečanjih doseženi pričakovani izidi. Za presenečenje sta poskrbeli moštvi Jadrana iz Herceg Novega in splitski Mornar. Jadran je namreč osvojil obe točki v Dubrovniku z Jugom, Mornar pa je v domačem bazenu premagal Mladost iz Zagreba. Pri tem je treba zapisati, da je Mladost vse od prve četrtine igrala brez Galijaša, saj' je bil le-ta izključen brez pravice zamenjave zaradi udarca nasprotnega igralca. Kranjski ligaš je gostoval v Šibeniku in Splitu. Iz gostovanja se je vrnil praznih rok, čeprav je bilo za pričakovati, da bo v borbi za obstanek iztržil vsaj dve točki. To jim ni uspelo, saj so v obeh srečanjih pokazali bore malo. IGRALI KOT ZAČETNIKI ŠIBENIK - L ZVL Solaris : Triglav 8:3 (3:1, 2:0, 2:0, 1:2), bazen hotelskega naselja Solaris, ghfdalcev 100, sodnika A siku (Novi Sad), K lemenči č (Split). Solaris: Pavič, Juraga, Seferović, Djur-djevič. Bura, Renje, Ljuba, Radovič, Pera k, Lončar. Triglav: Novakovi č. Kuhar, Vukanac, Calič, Svarc, Stariha, Velikanje, Mala vasic, Svegelj, Balderman, Krašovec. Strelci za Solaris: Renje 3, Juraga 3, Bura 2; za Triglav: Čalič 2, Velikanje 1, Vukanac 1; izključitve - Solaris (Juraga, Renje, Djurdjevič, Juraga, Bura); Triglav (Svarc, Stariha, Balderman h kazenski streli - Solaris 1 (1).Triglav 0. Želja za zmago je eno, igra je drugo. To so pokazali tudi Kranjčani v igri z neposrednim tekmecem za slovo od prve lige. Triglavani so bili v treh četrtinah te igre v vodi kot začetniki. Nasprotnega vratarja, ki je branil vso tekmo izvrstno, niso znali premagovati niti z najugodnejšega položaja in niti z igralcem več. Bfli so le bleda senca moštva, ki se bori za obstanek. Nič jim ni pomagalo, daje okrepitev vratar Novakovi č res branil dobro, če pa sami niso bili sposobni pokazati več kot so. Krivca za ta poraz sta torej dva: igralci Triglava in domači vratar Pavič. STRAH PRED ZMAGO SPLIT - L ZVL POSK : Triglav 10:7 (2:1, 1:2, 3:1, 4:3), letni bazen Mornarja na Poljudi, gledalcev 200, sodnika Drobnjak (Beograd),Popovič (Kotor). POSK: Bratić, Lušič, Tudor, Trumbič. J ova no vio, Bebič, Milardović. Kaurloto, Kirigin, B radari č, M ajič. Triglav: Novakovič, Kuhar, Vukanac. Čalič, S varc, Stariha, Velikanje, Malava-šič, Svegelj, Balderman, Strgar. Strelci za POSK: Bebič 5. Trumbič 2, Lušič l.Jovanovič 1, Tudor 1; za Triglav: Mala vasic 3, Balderman 2. Svarc 1, Vukanac 1; izključitve - POSK (Trumbič. Brada-rić); Triglav: (Velikanje, Svarc, Stariha, Svarc, Svarc); kazenski streli - POSK 2 (2). Triglav 1 (1). Igra je pokazala, da triglavani znajo igrati, če le hočejo. Vendar so tudi tu naredili preveč napak, da bi lahko zmagali. Tekmo bi lahko dobili že v prvih dveh četrtinah, a so naredili ponovno toliko napak, da je niso mogli. V preostalih dveh pa so bili domačini boljši in so zasluženo zmagali. V moštvu Triglava je spet izstopal vratar Novakovič, ki je s svojimi obrambami navdušil. Ce ne bi bilo na golu njega, bi bil izid srečanja še višji. Jutri ob 19. uri bo Triglav v domačem bazenu gostil Primorje iz Rijeke. D. H umer Dopolnilo V članku »ZTKO mora čim prej zaživeti«, ki je bil objavljen na športni strani Glasa 9. septembra, se stavek o strokovnih službah pravilno glasi: »V okviru ZTKO bodo delovale vse strokovne službe, ki so bile doslej pri TKS, pod vodstvom vodje strokovne službe, ki bo hkrati tudi sekretar ZTKO.« Pri TKS bo poslej le eno profesionalno mesto in sicer sekretar TKS. Visoka zmaga V predtekmi Članov so se mladinci Kranja pomerili s selekcijo Tabora iz Sežane. Gostje so prikazali skromno nogometno znanje in mladi Kranjčani so jim napolnili mrežo. V prvem polčasu so se sicer še upirali naletom domačinov, v drugem pa so povsem popustili. Domači vratar Zupanec tako ni niti enkrat resneje posredoval. V domači ekipi so si vsi zelo prizadevali, pohvaliti pa velja trikratnega strelca Križaja, ki bo ob rednemu treniranju še napredoval in Ovsenika. Kužnika in Mihelčiča. ki je dosegel lep zadetek. Strelca pa sta bila še Belančič in prizadevni Ovse-nik. ki je z lepim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Domačini so nastopili v postavi: Zupanec. Mihelčič. Zubanovič. Belančič. K uznik. Horvat. Križaj. Subic B.. Kre-gar. Žumer. Ovsenik. Igrala sta še Pintar in Pečenko. STARA BOLEZEN V igri članske selekcije z moštvom Ilirije so domačini startali odločno na zmago. Zal pa je izkušenejše moštvo iz Ljubljane znalo zelo spretno omrtviti napade domačinov in s spretno taktiko branjenja s hitrimi protinapadi celo osvojiti obe točki. Edini zadetek je z izrednim strelom dosegel Stanko v sredini prvega polčasa. Jji kaj lahko rečemo o igri domačinov. Nogometaši so v igri pokazali ogromno želje po zmagi, kar pa ob neučinkoviti igri v napadu ni bilo dovolj. Obe ekipi si sicer nista priigrali obilo priložnosti, čeprav so imeli domačini rahlo terensko premoč. Kljub porazu so sposobni zaigrati mnogo bolje. Za konec pa velja omeniti zmedeno in nedosledno sojenje Jermana, ki je oškodoval domačine za očitno enajstmetrovko, saj so igranje z n>ko v kazenskem prostoru videli vsi prisotni, le sodnikova piščalka je ostala nema. Dejstvo je, da je to šport in da Kranjčanom preostane le. da še naprej tako prizadevno trenirajo in zaigrajo bolj učinkovito. To pa so G ros. Legat. J oš t, Ibrašimovič, -Jak ara, Titan. Osredkar. Belančič. Zec. Robnik, Verdnik, Zupan. Cotman in ostali vsekakor sposobni in na koncu koncev tudi dolžni storiti. BRITOF BO MSI V obračunu kranjskih tretjih selekcij je Britof s goloma Bradeška in Mraka premagal Savo, za katero je bil uspešen Pečenko. Domačini so se predstavili kot izkušenejša in fizično močnejša ekipa. Gostje pa so ekipa, ki se šele formira, ker je večina igralcev prešla v mladinsko vrsto. Talentov pa tako pri enih kot pri drugih ne manjka. TOČA GOLOV V ONL so se v drugem kolu izkazali strelci, ki so zabili na šestih tekmah trideset golov.. Rezultati pri članih: A liga - Korotan : Prim-skovo A 4:1, Trboje : Sava 1:6. Naklo : Britof 3:3, Šenčur : Kokrica 2:0 in B liga Primskovo B : Grintavec 3:2. Podbrezje : Filmarji 4:1. Pn mladincih pa so najbolje startali lanskoletni prvaki, Primskovo. ki so v gosteh premagali Naklo s 4:3. No vinec Visoko je slavil s 4:1 nad Trbo-jami. ostala rezultata Filmarji : Ko krica 6:1 in Preddvor : Podbrezje 7:1. Tekmovanje v rekreaciji' poteka v izredno dobri organizaciji ONZ Kranj in vsi odbori delajo po načrtih. Množičnost, urejenost in način tekmovanja pa klubom bolj ugaja od prejšnjih oblik tekmovanja, ki so bile tudi občutno dražje zaradi potovanj po vsej Gorenjski. M. Subic KRANJ - V prvem kolu repu bi i site rs-kometne lige za mladince — skupina enter, so nepri čakovano visoko zmago rioat( li rokometaši Jelovice, lep uspeh v goste« pa so dosegli tudi rokometaši Trii te v Knv nju proti istoimenski ekipi. Rezultati: Kranj : Tržič 19:21 (11:13), Kamnik Jelovica 7:38 (4:18), Inles : Slovan M B (10:7),Ohmpija : Prule 15:16 (8:5). V vodstvu so Jelovica, Inles, Trtic ■ Prule z dvema točkama itd. Pri mladinkah pa je v republiški rokometni ligi povedia ekipa Preddvora žara* visoke zmage nad ekipo Polja. K ran jeaaucr so premagale KodeHevo, v gorenja kesa ssr-biju pa so mlade T rži čanke s težavo pre magale ekipo Dupelj. Rezultati: Kranj : Kodeljevo 13:8 (7:4), Preddvor Polje 24:9 (13:5). Kamnik : Kočevje 15:1» (8:6).Tržič : Duplje 9:8 (3:3). V vodstvu so Preddvor, Kamnik, Krut- Tržič z dvema točkama itd. J Kuhar Visoka zmaga Preddvora v gosteh KRANJ - Gorenjski predstavniki ♦ zveznih in republiških rokometnih Kajaka dosegli pri čakovane rezultate. TršJcsaa s) igrali v Križah z rokometaši Krke ta Novega mesta in zmagali z 29:23. Se poaebei a je izkazal Dornig. ki je kar trinaaatkr* premagal gostujočega vratarja. K sannik si je bil poražen v Izoli. Tržičani so v aahsaV skupini moške slovenske rokometne Mff na četrtem mestu, Kamnik pa je s eno neko zadnji. Razveselile so nas tudi rokometašace 9 žica in Preddvora, ki igrajo v zahodni tkt-pini ženske rokometne lige. Tr*i^ doma premagale Mlinotest s 14 :ia„ Tm dvorčanke pa so v Šentjerneja katastrofe no porazile Dolenjsko s 23:6. Preddvore« ke so druge z enakim številom točk k* prvouvr Sceno Kočevje. Trii čanke na s šeste z dvema točkama. Rokometašice Abplesa nas zastopajo ' severni skupini II. zvezne rok omet neltV V drugem kolu so doma gostile Zamet, ki * bil boljši in je zmagal s 17:13. Vendar za' ga Zameta ni bila tako lahka kot je bil*pričakovati. Rokometa šice A Mesa ao k** točke na zadnjem mestu. Rokotnetaai Jekr vice pa so gostovali v Senju in bili poraas* s 24:22. Povedati velja, da so bili SkoAnV čani bližje zmagi kot pa domačini, veaaV ho v kritičnih trenutkih zastreljali dvesr demmetrovki. Domači so igrali grobo, rt* dar sodnika nista uspela preprečiti takt* igre. Jelovica je z dvema točkama na **~ mem mestu. Najboljši veslači na Bledu psiacev .jugosmvije, Avatrik * Zvezne republike Nemčije zaatoaalj ateist lei in dinarjev dvojec brez ] borji Zvezne repu ni i k e nien zmagovalci in Gusarje I državni prvaki v veslanju so č*D* ke iz Šibenik«. (Bled je bil peti).D* Novi a r m v u i punm t »romuju m rec Krke iz Šibenik«. (Bled je bil neti).D* nubius v dvojnem dvojcu. Branik v dvoje« hrrz krmarja. Stanulov v skiru. Jadraš • rm m rim Mladnat w a_■__m brez krmarja, Stanulov . dvojcu brez krmarja. Mladost v četver« brez krmarja. Crvena zvezda v dvoja** četvercu in Krka v osmercu. V tekmovat* žensk sta slavila dvojni dvojec Crva* zvezde in članica tega kluba Danice«* vskifti. 4 ........._________«:^»w«ss delavcev Slovenije. Oh) - Foto: J. Zaplotnik V soboto so bile na ga centra, v soboto pa bodo Kolesarstvo Frelihu nedeljska dirka ZAGREB — Medtem ko državni repre-**ntantje vrtijo pedale na mednarodni *t*pni kolesarski dirki Tour de 1'Avenir v Franciji (in ne dosegajo posebnih uspehov), so se v soboto in nedeljo v Zagrebu »brali akoraj vsi najboljši, ki so ostali doma. Sobotna dirka za Memorial Draga Ivko-^ičs ie potekala v znamenju boja med slovaškimi in hrvatskimi kolesarji. Vse do **>h kilometrov pred ciljem so tekmovalci Vozili strnjeno, tedaj pa je usd naprej ^olig in prvi pripeljal skozi cilj. Rezultati: 1. Colig 2:52,05 (43,800 km/h), 2. Fumić (oba M. C. Zagreb), 3. Zaubi, 4. Zakotnik (oba Rog), 5. Frelih (Sava), vsi v času *:«2,12. . Dirka Po poteh Podravine, U je bila v Nedeljo, je bila bolj borbena. Skupina, v kateri so Uli Polončič, Purić in Omerović, je imela pred veliko skupino prednost dveh minut. Pred zadnjim vzponom pred Djordjevcem jih je ujel ie Frelih, ki je bil v •printu najmočnejši. Rezultati: 1. Frelih (dava) 2:43,13 (42,173 km/h), 2. Polončič (Rog), 3. Purić (Beograd) oba v ćasu zmagovalca, 4 Fumić (M. C), 5. Horvat (Astra). H-1 Veterani in pionirji za prvenstvo SRS - HORJUL - V Horjulu je bil v nedeUo ji*rt prvega pionirskega in tretjega repub-l**kega prvenstva za veterane. Odeležjlb se p je 140 kolesarjev, Id so vozili no progi ^orjul-Dobrava-Polhov Gradec in na- ^ iteniltati - veterani A (34 km). 1. H af r*r, 2. Kalan, 3. Mam (vsi Kokrica); vete-c>ni B (22 km): L Plestenjak (Kokrica), 2. h**relj (Grosuplje), 3. Fornezzi (Rog-Fra-,^k); veterani C (22 km): 1. P. H rova t fcSfan): 1. F ajdi ga . $*Mon (oba Kokrica); dan; C (42 km): 1 rg**c- *• Pavlic (oba R«g). 3. Kunaver a Pionirji A (18 km): L Trček, 2. E. H rovat, J- Htfel (vsi Astra); ekipno 1. Astra. 2. Rog. rV8«v«; pionirji B (10 km): 1. Pmtarič i}*oJ), 2. Jazbec. 3. Eibežnik (oba Iskra porini), ekipno: 1. Iskra Horjul, 2. Novo-i*ks, 3. Astra; pionirji C (5 km); 1. Gabrov-2. M. Trtek (oba Horjul), 3. Kalan i^ava); pionirji D (2km): 1. Skerlj (Grofije).! Fink (Novoteks). H.J. Smučarski skoki Kranjčana Škrjanc inŠilar odlična v Avstriji --- *r *k&AD AU88EE - Na tradicionalnem Oiaarodnem tekmovanju pionirjev v t^Unklh skokih mi 30-metrski plastič- \j^*saaM SKOKin um ..— r V»k«kalnici v avstrijskem turističnem hJNrtnem sredi Ku pri Salzburgu je nasto-<'«> već kot 70 mladih skakalcev k obhodne Nemćije, Avstrije in Jugoslavije. k|^l mlajšimi pionirji je zmagal Avstrijec l^^bert Leitner iz Muraua. Na odlićno (Y^i> mesto se je uvrstil Martin Skrjanc Hjdav) s skokoma 23 in 21,5 metra. Sesti 11 bil Bori« Justin, sedmi J os ko Keinar in jjIoteJasodic. . . A***™ »ta rej si m i pionirji je bil najbolj* C^olf Hiroer (Avstrija). Od Kranjčanov je najboljši Dušan Silar, ki je zasedel %^te mesto. Trinajsti je bil Janez Stirn in ^*wnajsti Peter Slatner. J.J. Množično strelsko tekmovanje ^JNvddvor - Strelska družina »Tugo« iz V^ddvora pripravlja v soboto, 30. s ep tem-in v nedeljo, 1. oktobra, množično p V *liko tekmovanje v počastitev pred -Sirskega krajevnega praznika in 20 ob -Mi« občinske gasilske zveze. Tekmo-Ji^je bo odprtega značaja in so nanj vab -S b{ vsi, ki imaio veselje do streljanja ali >>di preizkusili svoje strelske sposobno-Udeleženci bodo streljali z zračno, lokalibrsko in vojaško puško, razidelje-K^v"* v kategorije pionirjev, mladin •S. . članic, članov in veteranov. Z zračno ?\ ko kodo streljali pionirji, mladinke in k^b?'Ce' Tekmovanje bo v soboto, 30. sep> J^wbra, ob osmih zjutraj v preddvorskem I \'Ufn*m domu. Mladinci, člani in vete-k^J*' ps bodo tekmovali v streljanju z ma -/V^ ojibrtko in vojalko puško. Tekmovanje v *oboto in nedeljo, obakrat pa se bo V *e'° ob osmih zjutraj v Dragi nad pred-•>om. efcmovanje bo hkrati tudi pomemben J^*pevek h krepitvi obrambne pripravnosti delovnih ljudi in občanov. -jk NESREČE Tovornjak obračal na cesti Kranj — V petek, 8. septembra, ob 20,35 se je na magistralni cesti pri viaduktu Lešnica pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka s prikolico avstrijske registracije Her-bert Schalk je vozil proti Kranju: pri viaduktu Lešnica je ugotovil, da je zgrešil cesto za Ljubelj, zato je zapeljal na desno na parkirni prostor ter obračal tako, da je zapeljal čez cesto na levi parkirni prostor. Ko je bila prikolica Se na cesti, je iz kranjske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Srečko Trdina (roj. 1954) iz Lesc in trčil v prikolico. V nesreči je bil sopotnik v osebnem avtomobilu Janko Jerala iz Lesc tako hudo ranjen, da so ga v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico, prav tako pa se zdravi v bolniSnici lažje ranjeni voznik Trdina. Škode na vozilih je za 42.000 din. Obstal prevrnjen na streho Lesce - Na Alpski cesti v Lescah se je v soboto, 9. septembra, nekaj pred 1. zjutraj prevrnil z avtomobilom voznik Mineta Merdanovič (roj. 1955) iz Stočja. Voznik je bil vozil proti Radovljici z neprimerno hitrostjo in pod vplivom alkohola, tako da se je zaletel v ograjo, od tu ga je odbilo Se v drevo ob cesti, nato pa je obstal prevrnjen na streho. V nesreči sta bila ranjena voznik in sopotnik Franc Gljivar. Nezgoda pri prehitevanju Skofja Loka — V soboto, 9. septembra, nekaj pred 9. uro se je na regionalni cesti med Škof jo Loko in Jeprco pri vasi Reteče pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemSke registracije Vin-cenc Hvasti (roj. 1952) je pri odcepu ceste za gramozno jamo nameraval prehiteti tovornjaka, ki je zavijal v levo. Kljub zaviranju pa je avtomobil trčil v tovornjak, tako da se je hudo ranila sopotnica vHvastije-vem avtomobilu Eva Maria Koch. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Stekel na cesto Skofja Loka — V soboto. 9. septembra, ob 18. uri se je na lokalni cesti Podpulferca — Lubnik pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil huje poškodovan 3-letni Primož Homan. Otrok je bil stekel izza kmečkega voza čez cesto k sestri prav tedaj, ko je mimo pripeljal nek voznik kolesa z motorjem, tako da je Primoža zadel. Voznik je ustavil in otrokovo mater vprašal, če se je malemu kaj zgodilo. Ko je mati zanikala, se je odpeljal naprej. Kasneje pa so ugotovili, da ima Primož zlomljeno nogo in so ga prepeljali v Klinični center. Smrt kolesarja Kranj - Na Cesti Staneta Žagarja se je v soboto. 9. septembra, ob 20.35 pripetila huda prometna nesreča. Leopold Krivec, star 16 Jet. iz Sempeterske ceste v Kranju, se je pripeljal po Cesti Kokrškega odreda z Rupe mimo Vodovodnega stolpa po cesti, ki je v obe smeri zaprta za promet in nameraval zapeljati čez Cesto Staneta Žagarja. Pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je prosto, zapeljal je na cesto, pri tem pa ga je zadela voznica osebnega avtomobila Lijana Mrak (roj. 1958) i/. Zg. Hitenj, ki je pripeljala pravilno po desni iz smeri sodišča in je kljub zaviranju trčila v kolesarja. Hudo ranjenega Krivca so prepeljali v Klinični (enter, kjer pa je čez uro že umrl Trčil v drevo Bled Na lokalni cesti 'Bled -Ribno se je v nedeljo. 10. septembra, nekaj po 2. uri zjutraj pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franc Uršič(roj. 1942) iz Ribnega je v blagem desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti zapeljal v levo ter trčil v drevo. Trčenje je bilo tako hudo, da je voznik zaradi poškodb na kraju nesreče umrl. Nesreča z motorjem Begunje — V nedeljo, 10. septembra, malo po polnoči je na lokalni cesti v Begunjah padel voznik motornega kolesa Arif Alibegič (roj. 1947) iz Most. Zdravi 9e v jeseniški bolnišnici. Jeseniške športne vesti STRELCI V NOVI S k ZONI JESENICE - Jeseniški strelci se ze pri-^J^vljajo na tekmovanja v jesenskem ob-NJriu- Najprej jih čaka najpomembnejši *top na državnem strelskem prvenstvu, gSjbood 7. do 10. septembra v Sarajevu. Za Av^ležbo na tem prvenstvu sts normo JSNlnils Janez O tri n in Vera Svetlin. Za-se bodo člani Strelske zveze Jesenice ^j^iežili strelskih tekmovanj v Postojni in -JjObljani. Na Jesenicah pa bodo v jesen-Jk mesecih tekmovali za pokal tovariša ^ene pravne osebe, ki so za prostore zainteresirane, da to v .30 dneh prijavijo oddelku za upravnopravne zadeve Skupščine občine Kranj. V prijavi naj se opredeli namembnost uporabe. Podrobnejše informacije se dobijo na telefon št. 064-25-661, int. 253. Grafično podjetje GORENJSKI TISK Kranj p.o. objavlja za TOZD KARTONAŽA naslednja prosta dela in naloge: — 3 delavke za obtrgovanje kartonskih zloženk — 4 delavce za dela v proizvodnji — priučitev in za TOZD TISK — 1 delavec za negovan je strojev — nočno delo — 2 delavca za delo v proizvodnji — priučitev Za opravljanje del in nalog /,a dela v TOZD KARTONAŽA in TOZD TISK se zahteva končana osnovna šola. Delo je dvoiz-niensko. razen za delovne naloge negovan je st rojev, kjer je delo samo v nočnem času. Za vsa dela velja 3-mesec no poizkusno delo. Ponudbe z dokazili b izobrazbi in strokovnosti pprejema tajništvo GP Gorenjski tisk Kranj. Mošo Pij ade ja I. 15 dni |x> objavi; MALI OGLASI telefon 23 341 PRODAM Prodam nov JEDILNI KOT i dvema stoloma in KREDENCI Amsterdam iz borovega lesa. Ori« vsak dan. H rž en jak, Veljka Vhbo-viča 4, Planina, Kranj Klavirsko HARMONIKO Holu* 96-basno (Verdi II) prodam. Irfor macije po telefonu 22-813. Krita Miha, Visoko 76 Prodam belo dolgo POROČNC OBLEKO št. 42. Bertoncelj, Otoki: Železniki sgu Prodam KRAVO po izbiri. Ljn*-ljanska cesta 5, Skofja Loka Prodam 9 mesecev brejo TELICC Kalan. Virmaše 68. Šk. Loka Ugodno prodam globok OTR0 SKI VOZIČEK za dvojčke. Cadovi* 10, Tržič . oš Prodam ŠTEDILNIK za vzidac nov. nerjaveč. Zelnik. Gorice K Golnik gjfc. Prodam TELICO frizijko. tik pnc telitvijo. Zg. Otok 12, Radovljici Prodam malo rabljene PECl kuj-persbusch na trda goriva in EMC' na olje. Kopač Jože. Polica 3 pr. Naklem 68* 1 leto stare KOKOŠI lahko dobi* vsak dan popoldne pri Pavlin, Pirii 45. Naklo $g- Prodam KROMPIR Igor. pridela brez umetnega gnojenja. Predosi* 59. Kranj SEKULAR železne konstrukti* za žaganje drv. ugodno prodaš Šmarca 56. Kamnik Prodam globok otroški VOZI ČEK. otroški AVTOSEDE2. K&J ŠARICO z vložkom in STAJICO Stojanovič Bojana. U L Janeza P* harja 5, Kranj gtt Prodam 10 vreč cementa. Ni slov v oglasnem oddelku Prodam dobro ohranjen KAVC. nizka cena, ogled v Kalan Olga. Janeza Puharia Kranj Prodam KRAVO tik pred vijo. Jama 6. Kranj Prodam dolgo POROČNO OBL KO s klobučkom. Velikost 38-4 Ogled vsak dan popoldne. Kokric* Cesta na Belo 19 Prodam ročno STISKALNIC Knakar. Novak Polde. Breg ob Sa-51. Kranj Prodam sobni KAMIN. PEČ I olje. ŠIVALNI STROJ in več kos raznega POHIŠTVA. Britof 86 «*» Prodam nova vratna KRILa. k nirana v hrast Širine 70 in 80 ov steklom in brez. Cena za komad * 900 din. Urh Anton. Podreča '•• Kranj flp? Prodam večjo količino Oman. Gasilska 10. K tanj žišče KUPIM SLO - SO* za ostrt Kupim LES dolžine 8 m je. Podbrezje 74. Duplje Termoakumulacijsko PEC. v*c* takoj kupim. Telefon 77-256 Bled 8. do 13. ure VOZILA Prodam SUNBEAM. letnik ]f december, dobro ohranjen, jjara* ran. Ogled vsak dan popoldne Jri? Franc. Tenetiše 56, Golnik Prodam PEUGEOT 304. frtr 1970. Naklo 54 a AMI 8 prodam, letnik 1971 70.000 km. registriran do avgusta 8 Tel. 24-961 interna 306 do 14. Prodam R 10. obnovljen, n 120.000 km. za 15.000 din. Tt dop. 50-060 int. 9 ZASTAVO 750. letnik 1973. r dam. Globočnik Ciril. Vrečko\i Kranj. Ogled po 15. un Prodam RENAULT 4 special. U nik 1976. Šestanovič. Podlubnik 1* Skofja Loka Prodam MOTOR po generalni t FIAT 750. Ogled vsak dan popoJd-Honian Jože. Kidričeva 11. §ko: Loka *;. «1 Avto SIMCA 1000LS. letnik Xf prodam. Ogled možen na doa* Avsenek Jože. Vrbnje 35, pri R*d> I j k-i *': Prodam OPEL MANTO tip « SR 16. letnik 1975. Perko. Sav* loka 10 m-Prodani dobro ohranjeno ZASTA VO 750 in nov AVTORADlO s k«=* tami. Zorč. Gorjuše 58. 64264 Bistrica ^ r*' Prodani FIAT 1300 po deHh V> bovšek.Sidraž 8. Cerklje ---——"-"~ -7 Izdaja CP Glas, Kram, Ulic« Ua* Pijadeia 1. Stavek: GP tisk Kranj, tlak: Združeno podi** Ljudska pravica, Ljubljana, U,rjeva 2. - Naalov urodni,tva^ uprava lista: Kranj. Moae Pii-^j-1 _ Tekoči ratun pri SDK v]?!! nju številka 5150©-«03-319»» _ Ufoni: glavni urednik odgovor,, urednik in uprava 23-541, uredništvo 21-835. novinarji 21-80©, maJ|>, oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din. cena trn 1 »tevilkđ v kolportaži 4 dinarje. - Opro^ no prometnega davka po prietoiBe-mnenju 421-1/72. Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske o. sub. o. TOZD Zobna poliklinika Kranj Delavski svet razpisuje opravila in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja Kandidati morajo poleg z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki izpolnjevati Še naslednje pogoje: 1. da ima visoko izobrazbo stomatološke smeri, 2. da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, 3. da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, 4. da je moralnopolitično neoporečen in da ima pravilen odnos do samoupravljanja Izbrani kandidat bo sprejet za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske Kranj. Gosposvetska c. 10, z oznako »za razpisno komisijo«. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjcva I Po sklepu Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Projektivni biro K ranj objavlja proste delovne naloge in opravila projektanta armaturnih načrtov za delo v sektorju Jesenice Pogoji: končana srednja gradbena šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih Delo se združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na nadovf SGP Gradbinec Kranj, kadrovsko socialna služba. K ran.,. Nazor leva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave v časopisu. "Prodam Z 750 starejši letnik z novim motorjem. Ljubljanska 24. Radovljica , tel. 064 75-746 6916 n dežurni veterinarji OD 16. DO 22. SEPTEMBRA 1978: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, B eto nova 58, telefon 23-518 in RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, telefon 23-055 za občino K ranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Vse živonorejce na območju občine Radovljica obveščamo, da od 1. septembra 1978 dalje dela na tem območju tudi Anton GLOBOCNIK dipl. vet., iz Radovljice, Cankarjeva 23, katerega lahko pokličete tudi po telefonu it. 75-148. _J Zelo ugodno prodam avto ALI-STIN 1300. delno karamboliran. Informacije tel. 77-521. Bled. Rožna 5 6917 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1966. po delih. Sitar Slavko. Visoko 70 «918 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. Dru lovka 25 A 6919 Prodam SPAČKA, letnik 1970. Letence 2. Golnik 6920 STANOVANJA Študent in študentka iščeta SOBO v K ranju. Šifra Predplačilo 6921 V najem vzamem vsaj dvosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pošljite pod Predplačilo 674.5 PRODAMO hišo v središču mesta Kranja, primerno za poslovne prostore. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Glasa pod »Center«. i ZAPOSLITVE Zaposlim KV SLIKOPLESKAR JA za vodenje skupine 6 delavcev. Pogoji: 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu in vozniško dovoljenje B kategorije. Stanovanja ni. SLIKOPLESKAKSTVO Kočnik Stane. Pot na Jošta H. Kranj 6875 V VARSTVO vzamem otroke različnih starosti. Naslov v oglasnem oddelku H-m Sporočamo žalostno vest. da nas r zapustil sin je nenadoma tragično POLDI KRIVEC učenec I. letnika v Šolskem centru ZP Iskra Kranj Pogreb dragega pokojnika ho v torek 12. septembra 1978, ob 16. uri izpred mrliške vežke na kranjsko pokopališče Žalujoči: mamica, ati in ostalo sorodstvo Kranj. 11. septembra 1978 Zaposlim PLETILJO oziroma ŠIVILJO in dekle za priučitev, ki ima veselje do pletiljstva. PLETILJ-STVO Knific Jožica. Kranj. Opreš-nikova 29. Primskovo 6922 _ IZGUBLJENO WWA Pogrešam PSA nemškega ovčarja. Suši na ime RUNO. Kdor ga najde, dobi NAGRADO. Jerala Ludvik. Pra še 50, K ran j. tel. 064 40-041 6924 Izgubil se je pes K OKER ŠPA-NJEL. star 3 mesece, črno bel. Sliši na ime ALDO. Kdorkoli kaj ve. naj sporoči na naslov: Huje 8. Kranj 6925 29. avgusta sem v otroškem dispanzerju oziroma na poti do doma izgubila unikat PULOVER temno rjave barve. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne. Oprešnikova 19. Kranj. tel. 22-628 6926 _——obvestila mm Izdelujem ZlCNE KOŠARE za sajenje sadnih drevesc, ki so 100-od-stotna zaščita proti voluharju. Naslov v oglasnem oddelku 6927 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ J iesenske oni °uu Kamniku m Zpro&nah v Kran,u, Kamn Tržiču OSTALOJ Bife ali manjšo gostilno vzamem v najem na Gorenjskem. Ponudbe z opisom pošljite v oglasni oddelek pod Nujno 6884 Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se izučila, zaposlila, ji pomagam. Resna ponudba. Kaplan. Galjevica 14. Ljubljana ZŠAM Tržič objavlja vpis \ večerna šolo za pridobitev poklica voznika C E kategorije. Sprejeti bodo samo resni kandidati, ki imajo pogoje. Informacije daje in prijave sprejema tajnik J. Goričan. Ročevnica .T). Tržič 6748 /ZV Komisija za medsebojna razmerja delavcev združenem delu Veletrgovine Živila Kranj TOZD Maloprodaja objavlja naslednja prosta dela in naloge: čistilke (2 delavki) Pogoji: nekvalificirana delavka, poskusni rok 30 dni. Delo se združuje za nedoločen čas za opravljanje del v samopostrežni prodajalni Šenčur z delovnim časom 2 uri dnevno in za opravljanje del v Mlečni restavraciji Kranj s polovičnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni 5 dni po izboru komisiie za MRD TOZD Maloprodaja. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega očeta, strica, brata JAKOBA BERTONCLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, še posebno pa sosedom v zadnjih najtežjih dneh njegovega življenja. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in vence ter vsem. ki so nam izrekli so žal je. Posebna zahvala dr. Rešku, dr. Možganu. gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Janez z družino. Vinko. Miha z ženo in ostalo sorodstvo Ijajše, 6. septembra 1978 ZAHVALA Ostali smo sami. tihi z bolečo resnico, da nas je po dolgoletni težki bolezni za vedno zapustil naš dobri oče. stari oče. brat in stric PETER GOLMAJER Ob tem izrekamo zahvalo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob teh težkih dneh stali ob strani, mu darovali cvetje in ga številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Potokarjevi. dr. Mešičevi, strežnemu osebju oddelka 300 na Golniku, ki so mu v Času težke bolezni lajšali bolečine, kolektivu Planika, tiskarni Golnik, upokojencem za lepo zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Se enkrat vsem skupaj najlepša hvaJa. Golnik. 8. septembra 1978 Žalujoči: otroci z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta in bratranca FRANCA BERTONCLJA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Subicu in zdravniškemu osebju ZD Skofja Loka kakor tudi pevcem in g. duhovniku za pogrebni obred ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena, sinovi in hčerki z družinami Godešič. 1.9. 1978 Svečanosti na Kriški planini se Je poleg nekdanjih borcev, aktivistov in planincev udeležilo tudi veliko drugih občanov. - Foto: J. Kuhar Svečanost na Kriški planini Cerklje — V nedeljo dopoldne je bilo pri spominskem obeležju na Kriški planini pod Krvavcem peto srečanje borcev, planincev in aktivistov krvavškega področja, katerega se je udeležilo več kot 1000 ljudi, med njimi tudi 360 planincev, ki so prišli na Kriško planino preko Štefa-nje gore in Gospinca. Spominsko srečanje so pripravili Družbeno politične organizacije Cerkelj, Planinsko društvo Kranj in občinski odbor Zveze borcev NOV Kranj, bogat kulturni program pa člani kulturno umetniškega društva Davorin Jenko in učenci osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkeli Slovesnosti na Kriški planini so prisostvovali številni predstavniki družbeno političnega življenja kranjske občine in cerkljanskega območja, preživeli borci II. grupe odredov, in planinskega društva. Slavnostni govornik pri spominskem obeležju na Kriški planini je bil podpredsednik Planinske zveze Slovenije in predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar. ki je med drugim poudaril, da lahko z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo s skupnimi prizadevanji krajanov, družbeno političnih delavcev, športnih društev in pod dragocenim mentorstvom borcev NOB uspeli in utrdili nov temelj kar najbolj neposrednega razvijanja in obnavljanja revolucionarnih tradicij, idej, kakor tudi najbolj izvirnega prenašanja duha in dela NOB, ljudske obrambe, družbene samozaščite na najmlajše generacije. Današnje srečanje pa je rezultat prizadevnega sodelovanja vseh dejavnosti in je lep primer zavednosti, pripadnosti in požrtvovalnega sodelovanja. Ker je bil v nedeljo tudi dan planincev, je Franci Ekar še posebej poudaril, da nobena gora ali planina, noben vrh ne bo sameval, saj so bile planine in gore vedno nerazdružljivi simbol naših prizadevanj za svobodno in pravično življenje in da planinstvo stremi za ohranitev lepot in čistosti našega gorskega sveta in se bori proti nepremišljenim in neodgovornim posegom v naravo. Na kraju je čestital organizatorjem za dobro orgarizacijo in pridobitev tradicijskega statusa srečanja in pohodni-štva. Nato pa so številne delegacije položile vence k spominskemu obeležju. Po spominskih svečanostih je sledil pri domu na Krvavcu zabavni program z raznimi tekmovanji, koncertom ljudskih in umetnih pesmi, razglasili pa so tudi rezultate ocenjevanja mlečnih izdelkov kmetov kooperantov, ki ga je pripravila Gorenjska kmetijska zadruga TZE Cerklje. Že v soboto zvečer pa je bil pri Planinskem domu na Krvavcu planinski večer ob tabornem ognju in ognjemet. J. Kuhar Srečanje slepih Nadaljevanje s 1. strani okviru sistema usmerjenega izobraževanja bo treba izpopolniti in odpreti več možnosti tem ljudem, ki so sposobni opravljati še marsikatero drugo delo. Več pozornosti pa bomo morali v prihodnje posvetiti tudi družbenemu in političnemu izobraževanju slepih.« V Sloveniji je zdaj redno zaposlenih že 420 slepih in slabovidnih. O dosežkih 30-le t nega dela Zveze slepih in slabovidnih je govorila predsednica skupščine samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva Slovenije Zofka Stojanovič. — Foto: J. Zaplotnik 432 si jih je z lastnim delom pridobilo pravico do pokojnine. 137 pa jih uživa domsko varstvo. Da so se v tridesetih letih pogoji za slepe in slabovidne tako izboljšali, imata veliko zaslug predvsem Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani in Center slepih in slabovidnih dr. Anton Kržišnik v Škofji Loki, ki izobražujeta in usposabljata slepo mladino. »Kljub temu pa bo treba še veliko naporov, da bodo slepi in slabovidni postali resnično enakovredni delavci oziroma člani naše skupnosti.« je na koncu dejala Zofka Stojanovič. Na srečanju je zatem okrog 1500 udeležencev iz vse Slovenije sprejelo resolucijo o socialnem varstvu na vidu prizadetih oseb. s katero predlagajo republiškim interesnim skupnostim, da v programe dela za naslednje leto vključijo nekatere nove in dodatne oblike varstva. Tako naj bi bila slepota statusno priznana kot invalidnost, s tem pa naj bi pridobili pravico do invalidnine vsi, ki je zdaj nimajo. Dodatek za pomoč in postrežbo naj bi prejemali vsi slepi z določenim odstotkom izgube vida ne glede na njihovo socialno stanje ali pravice iz minulega dela. Resolucija nadalje predlaga podaljšanje porodniškega dopusta in patronažne službe pri slepih materah z novorojenčki oziroma pri materah s slepimi novorojenčki, pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka osebi, ki spremlja slepega invalida na zdravljenje; skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi prevzela pobudo za uveljavitev pravice do pokojnine za slepe kmete z nižjo starostno mejo ter možnost sočasne upokojitve slepe osebe in njenega zakonca. Predlagajo še brezplačnega inštruktorja za slepega, ki študira v srednji, višji ali visoki šoli tpr uveljavitev pravice slepih delavcev v intelektualnih in drugih zahtevnejših poklicih do pomoči videčega sodelavca. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije tudi predlaga, da se pri določanju posameznih oblik varstva uporablja za oceno izgube vida definicija o slepoti in slabovidnosti, sprejeta na kongresu jugoslovanskih oftalmologov 1971. leta. Vse te nove in dodatne oblike varstva bi z uveljavitvijo občutno spremenile socialno stanje članov Zveze slepih in slabovidnih in jim hkrati omogočile, da bi se še aktivneje vključevali v družbena dogajanja pri nas. H. Jelovčan Hipodrom — velika pridobiten Konjeniški klub Triglav je s prostovoljnim delom V^r^^a^^^ SVOJih ČlanOV Zgradil lepo SteZO na HraŠkl gmaj- vanj na Hraški gmajni, za kar i ni — Nove možnosti za razvoj konjeniškega športa Lesce — V nedeljo, 10. septembra, prostoru, na Hraški gmajni v Lescah, kjer so najprej postavili skromne klubske prostore in hlev za deset konj. Nato so z veselicami in drugimi družabnimi igrami zbrali nekaj so se zbrali številni ljubitelji konje niškega športa v Lescah, na Hraški gmajni, kjer je Konjeniški klub Triglav pripravil otvoritev kasaške steze, Id so jo zgradili s prostovoljnim delom članov kluba. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela skupščina občine Radovljica, ob otvoritvi pa je zaigrala gorjanska godba na pihala, medtem ko so v slavnostni povorki sodelovali člani kluba in blejski izvoščki ter narodne noše. Konjeniški klub so v radovljiški občini ustanovili že leta 1948, od tedaj dalje pa je deloval s krajšimi in daljšimi prekinitvami. Ko se je po letu 1952 začela intenzivnejša moto-rizacija. je bilo tudi za konjeniški šport manj zanimanja. Kar za dvajset let je prenehala tudi konjeniška dejavnost, dokler niso leta 1970 ponovno oživili delo. Na pobudo Miha Frčeja so spet ustanovili klub, ki pa je vse do danes imel stalne težave s financiranjem, saj ni bil deležen nobene družbene pomoči. Člani tega kluba so večinoma s prostovoljnim delom vzdrževali konje in se udeleževali tekmovanj, klubskih in drugih prostorov pa niso imeli. Naposled so se odločili, da začnejo na primernem z urejeno novo stezo tudi vse nosti. Ob prizadevnem aktivnem delu K jim pomagali tudi sosednji klubi * tudi skupščina občina Radovljice: ureditvijo vse potrebne dok u men* cije. Nedvomno nova steza pozna korak naprej pri uveljavljanju k n jeniškega športa, saj je zgrajena p Največ zaslug za to, da imajo danes na Hraški gmajni sodoben hipodrom, imata nedvomno Miha Frčej in Anton Legat, ki sta za sisctjo pr zadevnost prejela tudi priznanja. — Foto: F. Perdan c5 VIKENDAŠKA BREZBRIŽNOST - Kranj — Črnih gradenj ima mo v meh občinah več in preveč in upravičeno smo jezni nanje. Ne toliko na črne stanovanjske hiše — čeprav so seveda tudi družbeno nesprejemljive — kot na črne vikende, ki rastejo iz senikov in čebelnjakov ali preprosto kar tako sredi polj in gozdov in travnikov. Trdna družbena hotenja so sicer usmerjena v ukrepe, da bi vikende na najbolj nemogočih — kmetijsko odličnih površinah — pri priči porušili, a kaj, ko je toliko ovir do tega zadnjega in odločilnega ukrepa. Crnovikendaši niso kriminalci, so pa silno neodgovorni ljudje, ki se požvižgajo na odloke, na določila, na plačila, ki jih sicer drugi morajo upoštevati. Za nobenega črnograditelja nimam niti trohice razumevanja in posluha, pa naj je imel še tako srčen namen svojo gradnjo legalizirati. Upira se mi, da pošteni ljudje pošteno plačujejo vse dajatve, črnogradi telji pa se smejejo vsem v brk in na tuj račun. Če pomislim na črnovikendaše na našem lepem Joštu, ob cesti Čepule — Planice se mi resnično kar upira. Cesta bo lepa in obnovljena predvsem po zaslugi prizadevnih krajanov, ki si tako kot vsi drugi želijo primernega dostopa. Urejajo jo. da je veselje, popravljajo jo sami. domačini kot legalni likendaši. Usti. ta »črni« pa so lepo ob strani in se bodo po tej cesti le voziti do svojih gradenj, jo krasno uničevali in skratka — ničesar prispevali. Kako bi jih zagrabil za vrat? Nemogoče! Ce plačujejo, plačajo kvečjemu za tisto zemljo, ki jo imajo v lasti, ne pa tudi za črni vikend, do katerega se vozijo s kamioni in osebnimi avtomobili. Ker vikend ni registriran, ga tudi ni in potemtakem ni tudi ta »črnih«, kar s pridom izkoriščajo in se ob obnovi ceste tudi delajo nevidne. No ja, sam nisem tako miroljuben. Ko bi se ob moji cesti, na katero bi lil moj znoj, delali krepki črnograditeljski dedci nevidne in brezbrižne, bi jim že posvetil, kar s krampom, če je že pri rt tki. Ne daj, da silim zdaj pridne prosto voljne graditelje ceste v kriminal in v pretepe, mislim le, da bi jih sam zgrda ali zlepa prignal na svetit) sonce. Kot »tapravga« Gorenjca bi me obsedla taka sitsed-ska mržnja, da bi obžalovali tisti dan, ko so se na črno zagledali v lepa pobočja oddiha in rekreacija . Crnograditelji bodo seveda zdaj planili v sladak neuradni smeh. češ, reva revasta. kaj pa I nam moreš! Za zdaj uradno res ničesar, po svoje pa se bom zagri zeno boril, da dočakam tisti dan. ko vam bo družba, iz katere se odkrito norčujete, najbrž le legalizirala gradnjo in vas prisililo, da se boste obnašali oagovorno j in pošteno do drugih .. . Člani Konjeniškega kluba Triglav so popolnoma sami, brez družbene pomoči, zgradili lep hipodrom na Hraški gmajni in <>6 ritvi pripravili veliko konjeniško prireditev. — Foto: F. Perdan denarja, računali pa so na pomoč predvsem članov kluba. Na stezo, ki jim je danes lahko v ponos, so navo-zili 60.000 kubičnih metrov materiala, postavili 700 metrov ograje in s svojim prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki zgradili stezo, ki bi veljala okoli 600 starih milijonov dinarjev, Na voljo imajo okoli 36 hektarov zemljišča in obilo načrtov za svoje nadaljnje delo. med drugim naj bi postavili več hlevov za za 40 konj na spodnji terasi ter uredili konjeniški park. 170 članov Ko- vseh mednarodnih predpisih i merna za vsa tekmovanja. Ob \ težavah in problemih, ki so jih kw člani prizadevnega Konjenišbf kluba Triglav pa zasluži posebno pf zornost Anton Legat, neumorni dr lavec kluba, ki si je stalno priza* val. da se konjeniški šport ponev* uveljavi in zasluži pozornost, ki Z* v današnjem času pripada. Novo* urejeno stezo v Lescah pa šteje tudi blejski turizem za pomor bno pridobitev. D. S Številnejši domači gostje Bohinj - Turistično društvo Bohin j-Jezero ocenjuje letošnjo bohinjsko turistično sezono in ugotavlja, da število prenočitev iz leta v leto narašča predvsem na račun domačih gostov, medtem ko se delež prenočitev tujih gostov zmanjšuje. Turistični delavci Bohinja so prepričani, da bo letošnji turistični promet v splošnem dosegel lansko raven, kar je upoštevajoč slabo vreme v polel,-nih mesecih in veliko zanimanje t» Jadran zadovoljivo. Na območju Turističnega društva Bohin j-Jezero imajo razen precejšnjih hotelskih zmogljivosti v Polju. Brodu, Ribčevem lazu. Stari Fužini. Srednji vasi in v Ukancu tudi okrog 990 ležišč v zasebnih sobah. Do sredine avgusta so bile prenočitvene zmogljivosti zasedene okrog 90-odstotno, kasneje se je zasedenost znižala na okrog 60 odstotkov, v dneh praznovanja jubileja Triglava pa se je zasedenost hotelskih in zasebnih terističnih sob spet dvignila. Septembra se Bohinju spet obeta dobra turistična bera. Pričakujejo DEŽURNI NOVINAR *Ek 21-860 Indijci v Iskri — Iskrim, tovarno Telekomunikacij mi l.ahorsh hi je dopoldne umiril.i la indijska vladna fhUfmt jjl Zani tiiala se je predvsem za elpktronske napra VC. < Unsku v Iskri iiripisuje jo velik pomen, saj je od n i« Kit odvisno, v kolikšni men ho tovarna ns|iela prodreti na indijsko območje. Norci t nami — Na HU-melrski plastični skakalnii i v Prvnstatu seje v nedeljo /Innl.i skoraj vsa svetovna elita. Nagrado Fu-n-Stala je osvojil /VSki veteran Skoda s skokoma 87 in 89 metrov, nas Hngdan Nirčič |M je Ml s skokoma tMi in KI nrtrov (Mmi. IVtersNoii umrl - Dopoldne je umrl avtomohilski as Kome 1'eterssoti. ki se je hudo ponesrečil na nedeljski dirki formule I v M on/i Petersson je vozil /jt LatlH in 1*1 drugi najholjsi v k-lo*njem toiltovanju za svetovni poku I H .1 predvsem obisk šolarjev in gostot.v jim prija pozno poletno in jesen* vreme. Seveda pa je veliko od od vremena. Zimska turistična na pa se v Bohinju običajno pri 20. decembra. Mesečna primera letošnjega obiska z lanskim r pove. da je bil Bohinj junija obiskan kot lani na račun Šola julij pa slabše na račun izpada H landcev. slabega vremena in odhc^ gostov proti Jadranu, kar ni občutil' le Slovenija, temveč vse alpske ta* stične dežele. Zal pa Bohinjci ponovno ugoa> I ja jo. da v kraju manjka objektov M razvedrilo, zabavo in rekreacijo. r --> Skupna akcija na Koroškem Hruič na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji je utihnil ie »redi avgusta, prav tal*1 je za letos končanih ie večin« jugoslovanskih akcij. Nasprotno pa je prav danes oafrek' gradbišče v St Primožu « Podjuni, kjer se je zbralo vet najst mladih Slovencev * m* strani meje in okroglo dvajftf j Korošcev. S skupnimi moc* ■ bodo mesec dni gradili do* kulturno prosvetnega drnaio' Danica v S t Primožu ter ki* pili bratstvo ht prijatelj«^ med ljudmi iste narodnosti. V skupini, iz vsake slove« ske pokrajine sta po en ali dv» mladinca, so delavci: tesarji, zidarji, vodovodni instalater ji, elektrikarji. Gorenjsko * stopa Igor Zaplotnik iz Trik* H.J