Slev. 234 Posamezna itevMka 20 stotink V Trstu, v torek 16, nov+mbra 1920 Posamezna Številka 20 stotink letnik XIV fahaja — lzvzetn?i ponedeljeK — v?«k 5no trditev, a to je — dim! Zadela bi nas bila, če bi bili prileteli v nas projektili — dokazi, dejstva. Pove* dati bi bila morala, s čem smo ml pov-zročali Italijanom toliko pretveznega gorja! Biil smo pač v bojih z italijan* skimi strankami in stru jami: nikdar pa nismo imeli sovražnih namenov proti italijanski narodnosti. Nikdar nismo stremeli za tem. da Li se Italijanom, ki so živeli z nami v bivši monarhiji, okrivil le en sam las v pogledu njiho* vih narodnih interesov, da bi se jim kratila kaka pravica, da bi se oviral njihov nacijonalni in kulturni razvoj. Smo li mi kedaj zabtovali. naj bi Italijani ne imeli Sol. kolikor in kakršnih potrebujejo?! Nikdar nlsn.o vabili itali* janskih otrok v naše šole! Ali smo mi kedaj zahtevali, naj se Italijanom krali jezikovna pravica na oblastih, ali pa: da H sc n!!hov jerik izganjal i z ura^ ^ov?! Nikdar nismo mi Italijanom za* pirali šol. £>lr jih zalili za to. ker lrjbi'o svoj jezik in ila uveljavljajo novsodi! Mari pa «?mo jih kedai ovaiali in snrav-lipli v ječo in nesrečo?! V naitežiih čas sih za nnše Tt-iliiare ni bilo med nami maščevalnih denuncijaciji Z eno besedo: nikoli nam ni pribainla misel, da bi hoteli itali»*r»*Vo ljudstvo slavizirati. aH dn bi ^ote^i Ttali'^ne ovi* rati na niibovem noliHčnem r vrl 5 avl j a* nju. da bi iim hotel? klatiti niihovo — da rab'mo besedo »Fre« — narodno posest T>ač pa smo bili mi vsikdar pii* pravlfeni za sodelovanje ž niimi v po? sne^evanie gospodarskih koristi teh kra.iev in za obrambo skupne politične in narodne svobode! Ppč oa so oni — ne, nočemo pisati rekriminacii! Ugotavljamo le. da smo sc mi vedno borili edino le za svoie pravice, ta svoio svobodo, za ohraniš tev svoie narodne posesti, oziroma, ra n»e vsnostavitev, v kolikor nam ie bila odvzeta. Tako ie bilo vedno in bo tudi v bodoče in zato nima niti sence kake onravifenosti anostrofa v »Eri« na nas slov Jugoslovenov na tem ozem^'u. čes: da bomo rTe^ezni vseh pravic, dokler bo? mo branili svoje brez škode za italiian* sko narodno posest. Seveda ie tu vnras šanie. kai vsebuje — po mneniu »FVe« — in do k'e se2a ta ita'iifr»«Vn narods na nosest?! Ce prišteva tržaški list k tei posesti TtaJiianov tudi nravico do raz= narodov.inia našega naroda potom šol in iavnih uradov, do d"šenia vsakeda svobodnega rM^a in vsake oblike narods nc"a uveljavljanja, če o.F^-a«- smatra vsako snovanje za lastni kn1t"rTii nas rodni razvoi na naši strani kot »konspiracijo« na škodo italiianske posesti: e, potem bo obi! Pa ne boj nroti Ttrdi* janom. amnak. Ie ^ol za — svo?e pravo, za svoio svobodo, ki jo mora daiati drs žava vsakemu svoiemu držav!*'anu, ako si hoče pridobiti oziroma ohraniti slo* ves svob., sodobne, pravne države* In to hoće menda Italija! Saj nam tako nais glasneje zatrjajo ravno tukaišnii naši Italijani, saj nas uverjajo, da smo — odrešeni iz jarma! A, če nas ne vara naš priprosti razum: pomenia odreši« tev iz jarma prehod na luč svobode in pravice! Tako si morajo naši Italijani tolmačiti naso borbo, razumevati moraio naša stremljenja, ako naj se uresniči pričakos vanje, ki je je grof Sforza — minister Italije — izrekel napram nekemu žur-nalistu: da bodo Jugosloveni, ki posta* ne jo italijanski državljani, sodelovali z Italijani za mirno življenie med obema narodoma. Ob tej priliki bi opozorili Italij ane še na neke drude lene besede ^rofa Sforza ob isti priliki. Uraeva bol — je rekel — Italijanov v Dalmaciji: uraeva in sočustvuje. Gospoda! Tudi naš narod, ki bo odtrgan od prsi m a* tere, ima dušo, ki živo čuti. ki z vsem žarom ljub! narod svoj. občuti bol. ker bo odtrgan od narodne skupnosti« in zaslužuje zato razumevanje njegove boli! Po besedah grofa Sforae naj naši Italijani presojajo stvari in naj temu pn-m orno urade svoje postopanje napram temu našemu narodu! Ali. naši sodeže-lani drug« narodnosti naj si nikar ne tolmačijo krivo teh naših besed, naj ne mislijo, da mi prosimo, ali, da bomo prosili dobrotnosti, ali celo usmiljenja ali milosti. Mi zahtevamo in bomo zahtevali svoje pravo! Člen 8. »sporazuma« obljublja, da sklenete obe državi čim prej konvencijo ali dogovor v interesu »dobrih intelektualnih in moralnih odnošajev med obema narodoma«, dogovor, »ki mu bo namen o jači ti prisrčen vzajemni razvoj kulturnih stikov med obama deželama«. Domnevati si menda smemo, da so v S. Margheriu že določili temelje tega dogovora In da gre tu za zaščito pra-vic naše manjšine. Ali, na italijanski strani naj se ne varajo nikar in naj ne pričakujejo takih dobrih odnošajev med obema narodoma brez zadovoljstva našega plemena na tem ozemlju t Kajti, zavest narodne skupnosti, zlasti zavest o skupnih kulturnih interesih, je tolika etična sila. da je ne more izbrisati ali odpraviti nobena — diplomacija. Zlasti v sedanjih časih ne more noben dogovor med diplomati izbrisati pravice naroda do samosvojega življenj a! Temu življenju ne more, noben diplomat postavljati mej! »Era« trdi, da italijanska javnost še ni čula doslej takih besed z naše strani, kakor so bile one v uvodoma omenje* nem članku. Ta trditev je v ostrem nasprotju z resnico. Vsaka številka našega Usta priča, da smo bili mi — tudi v ča-ših najhujših bojev — vedno za spora* z um med obema narodoma, da smo ved* no in vedno pozivali Italijane, naj se sporazumejo z nami v obrambo skupnih interesov in v odbijanje skupnega sovražnika. Oni pa so — ne, naj ostanejo v peresu take rekriminaere! »Era Nuova« na ie mestoma tudi čustvena, psihološka, kakor da se ii zdi razumljiva naša psiha, ki nam ne do* voliuie, da bi se hkratu — povsem no* boljšali. J\Tu, tudi mi smo dobri, čustveni in razsodni ljudje; zato vračamo tržaškemu listu milo za drado.^ z niecro* vimi besedami, seveda mutatis nr»tans dt>: razumemo vašo duševnost: preveč ste bili navaieni nasprotstva "roti nam, mxveč src se /.aii'i v nredsodke, preveliko bilo vaše nerazumevanje našega naroda, duše njegove in n'ec'ovih strem* Heni. tako. da ie bil do ^rerai začetek in konec vse vaše pomične modrosti —- tnržnia proti Junns'ovepr.rrd Z«to vam tudi odrmščamo vse neskladnosti v vašem komentarlu. To je nas odziv sine ira et studio. Po TflPBlIsK^ mmm vgsniteve izjave o eotreM JuuosIoucasUG-Italllarskega prUat.Usiuii S. MARGHERITA, 13. (S.) Ob priliki svojega odhoda v Belgrad je podal na* čelnik delegacije, ministrski predsednik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, agenciji »Štefani« naslednjo izjavo: »Mi zapuščamo Italijo z jasnim in natančnim občutkom, da smo po svojih najboljših močeh delali za korist obeh narodov in za zagotovitev trajnega prijateljstva med njima. 2rtve, ki smo jih doprinesli z naše strani, so velike, toda mi smo trdno uverjeni, da postaneio te žrtve zelo koristne plemeniti in veliki stv ari. Da se cili dostoino doseže, bo potrebno, da msilimo toliko rni kolikor Italiiani manj na stvari, ki so nas deTile, in več na one, ki nas bodo v bodočnosti dru? žile za č:mer se mora v prvi vrsti stre* me*"* in kar moramo mi nr:r>raviti. To ie bi* č, f H na način nav? dajal delegate obeh narodov v Rapallu, ko so se v norjo ftji G * da se dovoli obojestranska amnestija. Voina re bila silni vihar 1 vlekel za seboj mnoiio 7'a* ie iv. no not-ebno. da se mi** in slir; Tti'-Uiari in sloveni hitro trti 5?'r*. f ko da °e pospeši med ob^ma dr?a" ama razvoj naipris^č^e^Sih ov -šr.v 7 v "^oli do= brode!n;mi učinki zc- oba naroda. Navd"šen od t»Vr. ^-.■>}. -r ponrimem tako* no svojem nrir:=o " ; v d^la. začenši s tpr»i se ivr'o na svo« j bodo vsi ^H^iani. za katere -e :e Manski rr»:n^cfer 17^ vran'e ^adeve to'iko 1 intere^iroi tr da *vem da nravičri r; •-dil i«:to sH'ar z r»"?imi d^/avlj^ni, ki «e nciha« iaio v slič^»em no'ožain. Povratek italijanske del'*^—i?e v R;m RIM, 13. (S.) Z nocojšnjim večernim vlakom, kateri ie imel poldruao uro za» mude, se ie vrnil v Rim ministrski pred* sednik Ciolitti v spremstvu ministra za vnanje zadeve grofa Sforze in vojnega ministra Bonomija z ostalim sprem* stvom. Na kolodvoru so se bili. znašli vsi ministri in državni podtainiki, veliko števiTo senatorjev in pcVancev, veli-I ko odličnih oseb in dostojanstvenikov in velika množica. Komaj je bil stopil , ministrski predsednik iz voza, je nastalo j živahno ploskanje, ki ga je spremljalo ' do trga pred kolodvorom. Ravnotako 'prisrčna demonstracija se je bila upri-1 zorila tud? d-vgim* dv*ma nooblaŠSen* cema, grofu Sforzi in Bonomiju. Skoraj I potrebne ukrepe za izvršitev tega dogo-na vseh postajah, skozi katere se je vo-1 vora. zil vlak, so se vršile demonstracije v pri- Člen 3. Nobena stranka ne more skle-log pooblaščencem. Skupaj ž njimi so niti* druge alijance s katerokoli vlastjo, se peljali in vrnili v Rim šef generalne* [ ne da bi poprej obvestila druge stranke. ga štaba za vojsko general Badoglio in šef admiralnega štaba za mornarico Acton, komendator Salata, polkovniki Carletti, Siciliani in Sogno, komendator Rossano, dr. Nattoii. komendator j i Angelini, Roddolo, Ricci, Besatti, vitezi Ri-cotti, Magnani in Gabrieli, ladijski poročnik Rogadeo in vitez Procaccianti. Ruollska pogodba mi italOa&skim nHnlstrskliB svetom GloUtU potenizin 2 -dado »Karsarskftga He-feastra.« RIM, 15, (S.) Danes 4o?>Ufa* se je sestal mini-stralci svet. Minister Fer« je pozdravil v imenu svoj& tovarliev ministrskega predsednika in ministra Sforzo ta B^ootaija, icažafoi Jim hvaležnost racfi srečnega tzida rapalJakih pogađan). Ministra Labriola in Alesslo #ta dodala 5e nekoliko besed, aa kar {itn Je Giolitti v arvofem odfovoru zahvalil in reket, da oo Anglija. Francija In Amerika poslale ▼ ministrstvo za zunanje zadeve svoje po-alunike s naiogost. da ml izrazijo zadoščenje odnosnih vlad. Omenil J* da is pred par dnevi re£ko regentstvo vloftilo nekoliko pripomb proti rapallski pogodbi Giolitti Jih f« J>povrgel in je rekel dalie, da pripocnava)o val, da predstavna pomaknite v meje Julijske Benečije od Wileonove in Tardieu-Jevo črte do londonskega, dog. enega med največjimi in najtrdsejtlmž uspehi pogajanj t Rapallu. Kar se tiče SnJaka in Tr»aU, jo doetavil GioUtti. da sta pripadala U dva kra$a v»el»J Hrvatski in da nista bila nikdar vtteta ▼ program italijanskih zahtev. Napadal im sUl*če reikega regentstvfc da bi morala imeti neodvisna reške država strateške meje. Onega dne. Js nadaljeval Giolitti, ko bi Jugoslovani napadli neto d visu o reiko državo, bi napovedali vojno ne samo Reki ampak tudi Italiji V k ukor gre za otoka Krk in Rab, je rekel Giolitti da nista bila vkljuCenu v londonski dogovor in da sta se smatrala v Rapallu za notranjo otoka brez velike »trateike vrednosti, ko pa6 poseduje Italija Lošinj in Cres, kakor tudi nekoliko malih 5ko-Ijrv. Po te| obrazložitvi fe ministrski svet potrdil r&pallsko pogodbo, katera se jutri predloži zbornici. — Ministrski svet je nato odobril odlok, s katerim se razteza £talifaa;Id voHlni zakon na nove pokrajine, ter je slednji« odločil, da se bo predlagalo kralju, naj imenuje za senatorje odvetnika Roberta. Grigliaziovicha iz Zadra, kom- Francesca Saiat«f. odvetnika Ercola-v, Selvi ix Spljeta in z»-drske£* župana Alojza ZUiotto. Demonstracije v Ljubljani LJUBLJANA, 12. (S.) (Zakasnelo.) Sinoči, ko so bile dospele zadnje vesti, so dijaki in begunci iz zasedenega ozem-ija improvizirali demonstracije in vpri* zoriii organiziran obhod. Vsi javni lo» kali sc se bili zaprli v znak žalovanja, bemonstrantje so hoteli pred italijan* ski konzulat, toda oblastva so ukrenila najstrožje mere za javno varnost. Do incidentov ni prišlo. Napovedani so sbodi in demonstracije. Boljši del me» šč-mije se zadržuje povsem rezerviran. V teh krogih se često slišijo izraževa* n j a simpatij do Italije in upanja, da bo Člen 4, Dogovor velja za dve leti, pri-čenši z dnevom izmenjave ratifikacij, po poteku tega roka sme vsaka izmed obeh strank odpovedati dogovor, kateri pa ostane še za dobo šestih mesecev od dneva odpovedi v veljavi. Člen 5. Dogovor se da na znanje Zvezi narodov. Člen 6. Dogovor bo ratificiran in ra* tifikacijski listini se čimprej izmenjati v Belgradu. — Beneš, ,Ninči<5. BeneS v Ženevi PRAGA, 14. Minister za zunanje zadeve dr. Beneš je odpotoval v 2enevo, Iner se bo udeležil občnega zbora Zveze narodov. VpraSanje čehoslovenskih rudarjev PRAGA, 14. V seji rudarjev in lastnikov rudnikov, ki so se sestali v svrho proučevanja pogojev za zvišanje mezd, so izrazili ruaarji svojo voljo doseči povečanje produkcije ter svojo željo, da se izognejo stavkam. Iredentizem Nemcev v Čehoslaviji PRAGA, 14. Minister za narodno brambo general Husak je izdal ukaz, naj se v zmislu pravilnikov uvede postopanje proti vojakom, ki so se udeležili zrušitve spomenika Josipa II. v Tepli* cah, ker je ta spomenik služil v pretvezo Nemcem za demonstracije proti vladi. Ta spomenik, ki je bil kot umetninsko delo velike vrednosti pod zaščito vlade, bi se bil moral svoječasno, po sklepu parlamenta, shraniti v kakšnem muzeju. Proti končiilržavllonske vojno o Rusiji Rusi zasedli Sebastopolj — Ofenziva proti Petljuri Iz brzojavk, ki jih priobčujemo niže, bo razvidno, da je akcija generala Vrangela, ki je nameraval kot naslcd* nik generala Denikina doseči, kar ni bilo dano temu poslednjemu, da bi namreč ugonobil boljševizem, razdenoč njego* vo dosedaj nepremagljivo gnezdo, sta* rodavno rusko prestolico Moskvo, — popolnoma propadla. Bojna fronta Vran=» gelovih čet, ki so se borile zelo junaško- (izdržale so 22 naskokov), je bila prodrta, in temu predoru je morala nc« izo^ibno slediti poguba cele Vrange* love moči. Obenem so bila vrata na Krim odprta in Vrangelu ni preostajalo nič drugega kot poskrbeti vse potrebno, da se omogoči begstvo tistim nesrečnim ostankom njegove bivše armade, ki bi mu hoteli slediti v izgnanstvo. Vrangel je žc tretja velika žrtev državljanske vojne v Rusiji. Ista usoda je zadela pred njim Kolčaka in Denikina, kakor nam je še vsem živo v spo« _______________ _ _ minu. Velike upe so polagali v te tri postopala Italija bratsko s pol milijonom, može ne samo zavezniki, temveč tudi . f • 1. _____" 1_ r%/\ri d rit L.r AV Vl/MrAm v tra^ t*n DA a A T ri r^l rv rs a svojih novih jugoslovenskih podanikov Kaj pravijo Švicarski listi 2ENEVA. 14. (S.) List »Journal de Sloveni in večkrat se je zdelo že, da bo rdeči Moskvi zdajpazdaj odzvonilo. Vsi ti upi so se izjalovili. Ni moglo biti dru=» gače, kajti pri vseh kombinacijah, ki so ---— —• ' . i ii .i t. u uli \ at xi ivuuiuitiakj i tin, Geneve« piše o rapallskero »P™™* | bile naperjene proti Moskvi, se je de-takode: Sporazum "gjg®,^^^®! lala ena in ista napaka v premisah, ni se Italije na Jadranu, i/ua j namreč jemala v račun ona ruskemu go.be je bil močnejši od \VUsonov h j narodu irojena antipatija nasproti idej. Rapallska pogajanja so dokazala zapadu ^ SQ jo 2ače,. umetniški fors nemožnost rešitve, ki bi bila resnično. muJirati že ruski s]avjflnofili in fcj so j0 prijateljska, toda belgrajska vlada se je TazviU boljševiki do neverjetne razjar-mora»a udati. Giolittiju m Morzi se je. :enofti ruskih mas proti vsej Evropi, posrečilo, da sta tam. kjer so bili ao^-| -|zkoriščajoć to stran ^^^ narotjnega veli njuni predhodniki fiasko, doseg.a značaja so 9i boljševiki na mojstrski tako lepo diplomatsko zmago m da sta čin usužnjili nacij0nalizem (oni uresničila najnecimernejše italiianske! pravi nacjjona]izem __ rusko ro, sanie. — List »Democrate« piše: Raduj-, doliubje) in napravili nekak političen mo se nad doseženim sporazumom, Ker £udež s tenit so ustvarili v Rusiji odgovarja položaju. Sporazum se jer bil stvarno 2vezo med ruskim nacijonaliz- dosegel v trenotku, ko se je to zdelo > mom in internaciionalizmom, ki ga pri* ♦.-sled vladajočega splošnega nezaupanja df bolševizem kot tak. emogoče. Zasluga za to gre italijanske^ T psihoioški činitelj je bil za Kolča- in mmisttpi z:"unaaje ®,ka. Denikina in Vrangela brez vrednosti, forzi, ki je dokazal svojo stanovitnost. ^ jim k<>t pray. « Rusom mQral ^ ------tako dobro znan kot Leninu sa- ri vladajočega splošnega nezaupanj nemogoče. Zasluga za to gre italijanske« mi Sfor Državni tajnik Zedinjenih držav je j ra\mo zadovoljen s sporazumom j memu. Toda zastonj, kajti oni so zamiš- RIM, 13. (S.) Opravnik v Washingto*; jjali zvezo ruskega nacijonalizma z na* nit. komendator Brambilla, Je brzoiavil I ziranii zapada, t. j. z nečim, kar je v clrofu Sforzi, da mu je izrazil ameriški popolnem nasprotju s temnim in misti* državni tajnik svoje živo zadoščenie! čnim slavjanofilstvom ruskih, posebno nad sporazumom, ki ae je bil dosegel j kmetiških mas. Ravno pri teh načrtih in med italijansko vlado in vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mala ententa Obrambni dogovor med Jugoslavijo in Cehoelavijo kombinacijah pa se je jasno dokazala nadmočnost Leninovega državniškega uma nad vsemi glavami, ki so dosedaj poizkusile organizirati »osvoboditev osvoboditev ruskega naroda izpod boli« seviškega jarma«. Radi tega so morale ^ | vse njihove akcije propasti in ravno ta-PRAGA, 14. (Čehoslovenski tiskovni ko bodo morali propasti vsi takšni po-urad.) Sporazumno z jugoslovensko ob* izkusi, ki bodo prihaiali od zunaj. Sa* javlja čehoslovenska vlada besedilo| vinkov, Balahovič, Petljuro, fci se opi-obrambnega dogovora, ki je bil skle- rajo na Poljsko in ki pripravljajo nova nien z jugoslovensko vlado v Belgradu pustolovstva, so torej že vnaprej obso-potom ministra dr. Beneša: j jeni na enak žalosten fijasko kot so ga Člen 1. pravi: V slučaju neizzivanega doživeli Kolčak, Denikin in sedaj napada s strani Madžarske izmed obeh strank se obvezuje da "bo pripomogla k obrambi napadene ga dela na način, ki ga določa čl 2. tega ki Napoleon, ki bi sc našel med zmago. dogovora. J slavnimi generali sovjetskih armad. Kar Člen 2. Pristojni veSčaki čehosloven* | pa se tiče te možnosti, bi bilo vsaico ske republike In kraljevine Srbov, Hrva- prorokovanje smešno, ker isi predaleč tov in Slovencev ugotovijo sporazumno od izravnih virov. Iz tega sledi, da so poizkusi k la Vrangel i. t .d. Le brezkoriatno prelivanja bratske krvi, nespametno Utrebljavanjo »ruskih ljudi«, ki jim že itak ne priia* naša nenasitna smrtna kosa vsled raznih pomankanj in najrazličnejših bo« lezni. Zla usoda teh mož tiči torej ▼ nesrečni naravi njihovih podjetij samih« • - • Vrangel ndd]« Angležem vrhovno poveUnlttvo proti boUioflkoio LONDON, 13. General Townshend je prejel te dni pismo, v katerem ga prosi general Vrangel, naj prevzame povelj ništvo njegovih čet na Krimu za nadaljevanje vojne proti boljševikom. General Townshend, ki je kandidat v delnih državnozborskih volitvah, je izjavil, da prepusti volilcem, da odločijo, ali naj jih zastopa v doljnli zbornici ali pa naj se gre bojevat za generala Vran-gela. Boji pri Perekopu so bili zelo krvavi CARIGRAD, 14. Zadnje vesti s Kri* ma pravijo, da so bili boji pri Perekopu zelo silni in živahni. Boljševiki priznavajo, da so imeli 30.000 mrtvih, trde pa, da so ujeli 40.000 mož. K njihovi zmagi je pripomogla v prvi vrsti uporaba du-šljivih plinov. Zatrjuje se, da bodo boljševiki na zahtevo francoskega zastopnika pri Vrangelovi vladi dovolili Oto-mancem izpraznitev Krima. O&opbI odpor Vronselovlh M LONDON, 15. »Daily Express« doznava iz Carigrada: General Vrangel je osebno prevzel poveljništvo ostankov svoje vojske. Njegovi možje so se odločili doprinesti najvišjo žrtev, da omogočijo ženam in otrokom ubegniti rde» Čemu terorju. Nekatere skupine njego* vih pristašev nadaljujejo boj Droti 170.000 boljševikov, katerim poveljujo Sam Trocki. Pohod na Krim CARIGRAD, 14. Z ruske fronte prihajajo na daljne podrobnosti o predoru krimske fronte. Rusi so napadli Vran-gelove čete z veliko nadmočnostjo. Govori se o 20 ruskih divizijah proti trem. Vrangelove Čete so izdržale 22 napadov pred Perekopom. Boljševiški uspeh so pripisuje sodelovanju nekega tujega vojskovodje. Izpraznjovanie se je začelo dne 11. t. m. pri zelo težkih okolnostih in ga ščiti poleg »NValdeck * Rousseau« in »Provence« tudi »Szeydino« in neko« liko ruskih vojnih ladij. Vendar se ie bati, da se begunci radi materijalnih preprek ne boc lo mogli spraviti pod streho, ker je Carigrad že prenapolnjen. CURIH, 15. (S.) Neka zrakojavka iz Moskve popisuje takole operacije na Krimu: Rudeča konjica je zavzela džankojsko železnico. Čete generala Vrangela se umikajo v paničnem strahu. Rudeča pehota in konjica razganja ostanke bele straže. Par dni pred svojim porazom je bil proglasil Vrangel na Krimu obsedno stanje. Med tem časom so naše čete prodrle utrjene položaje pri Perekopu. Blagodareč zavzetju Džankoja sta bili odprti dve poti, ena proti Sebastopolju, druga proti Kerču. Sovražnik se umika v neredu pod pritiskom naših čet. Pognal jc v zrak vojni materijal in je sežgal svoje zaloge živil. Sebastopolj zavzet CARIGRAD, 15. (S.) Boljševiške čete so zasedle včeraj Sebastopolj. PARIZ. 15. (S.) Iz Carigrada poročajo: General Vrangel se ukrca na neko ras* ko kri žarko. Glasovi o zavzetju Seba-stopolja se ne potrjujejo. BoUievliko ofenzivo proti Petllurf CURIH, 15. (S.) Neka zrakojavka iz Moskve vsebuje sledeče poročilo: Pri Mozirju so naše čete napadle nadmočne-ga sovražnika ter so po hudih bojih za> sedle postajo in kraj Kalinkoviči. Zajeli smo nekoliko voiakov in tri vlake. Proti Proskurovu in Novi Ušici nadaljujejo naše čete odločno svojo ofenzivo. Po> tolkle so tri divizije. Zasedle so tudi nekatere kraje jugovzhodno od Berajna. • • • Anglija proglasila blokado na Črnem morju CARIGRAD, 15. Proglašena je bila blokada ruske obali ob Črnem morju. Angleške torpedovke stoje na straži, da bi zabranile boljševikom zvezo s turškimi četami. Kemalisti zavzeli Batum LONDON. 15. »Daily Mailu« brzo-javljajo iz Carigrada, da so Kcmalovo čete vkorakale v Batum; v Gruzijo so torej vpadli z eno strani turški vstaši, z druge pa boljševiki. Ti poslednji si nameravajo odpreti pot proti Mali Aziji, Zavezniške oblasti v Carigradu proučujejo tozadevne ukrepe. Neukrotljivi Irc! DUBLiN, 15. V grofiji Kildare je biki napadenih sedem policijskih agentovj dva napadalca sta bila ranjena, pet pa jih je bilo ujetih. Med preiskavo, ki se je odredila v svrho, da se sekvestrira orožje, so začele čete streljati na mnoiicov ki se fe približevala. Ranjenih je bU$ več dečkov, od katerih je eden umzl. i jti MiaadMI Mlll^ M flaftata kumi! vmiiiv ■ mm Venizckw cnggsje ATENE, 14. Prvi rezultati volitev, -k&teri to se izvedeli zvečer, se zde ugodni za Venizelosovo stranko. ClasMtenje v Atenah se je vršilo nenavadno mirno RIM, 15. Posebni poročevalec ageneb ie »Štefani« brzojavlja 14. t. m. iz Aten: Kdor bi danes od drugod prišel v Atene bi s! gotovo ne predstavljal, da je da* nes volilni dan. Mesto kaže svoje na* vaJno nedeljsko lice; noben proglas za volitve nc vzbuja pozornosti mimo* idočih, po ulicah se ne opaža nikako izredno navdušenje; samo kakšen avto* mobil ali kakšna kočija, ki nosijo listek, na katerem je narisano sidro ali oljčna vejica (znak Venizelosovega. oziroma opozicijskega odbora), vozijo po mestu člane odbora, ki posecajo volilne sede2e v Atenah, Vpisanih volilcev je 70.000, kateri volijo v 47 oddelkih. Kandidatov je 108. poslancev, ki se imajo izvoliti, pa 22. Nocoj se bodo morali sešteti glas sovi 108 žar. Glasovanje je začelo ob bolnčnem vzhodu In bo končalo ob za* tonu. 2e na vse zgodaj se je zbralo pred -posameznimi oddelki ogromno število volilcev, ki so pričakovali moment za oddajo glasa; v velikem miru, ki vlada danes po mestu, je to edina manifesta« cif a, ki se opaža v teh volitvah, katere zaključujejo eno izmed naisilneiših vo* !ilnih borb, ki jih je Grčija do sedaj bila. Posledica teh volitev bi lahko bila tudi kaj drugega nego samo ustanovitev novega kabineta. Ogrska žaluje in grozi BUDIMPEŠTA, 15. Listi so izšli ob« robljeni s črnim pasom v znak žalosti radi ratifikacije trianonske mirovne po* godbe. »Pester Lloyd<* piše: Z ratifika* cijo mirovne pogodbe se pričenja za Madžarsko doba narodnega suženjstva in žalostnega razkosanja toda naš p.a? trijotičnl čut ne ugasne nikdar v naših srcih in ko pride zaželjeni dan, bomo zažgali kresove radosti na vrhovih Kar* patov. Časopis »Zozat« piše, da ni tur« ško gospodstvo nikdar zmanjšalo upa* nje Mad/arjev, da postaneio svobodni, in da bo ta narodna tradicija vodila madžarski narod tudi v bodoče. »Buda= pesti Hirlap« meni, da more Madžar* ska zaupati edino le v Boga in v samo sehe. »Az Uiszag« piše, da inora Ma* užurska »lediti zgledu Gambettove do* rnovine, in izjavlja, da pridobi Madžar* s,ka. če se bo ravnala po trianonski po* godbi, kakor se je ravnala Francija po pogodbi iz leta 1871., svoic prejšnje j meje, kakor si jih je pridobila danes' Francija. Nemčija ne izročuje zahtevane živine j PARIZ, 13. Neko poročilo generalne*, ga tajnika reparacijske komisije pravi, da bi bila morala Nemčija v zmislu klav* zul versailleske poaodbe izročiti kot predujem in na račun gotovo število glav živine Franciji in Belgiii. Te izro* čitve pa se še niso vse izvršile; nekate* re izmed njih so se zakasnele vsled ne* ke epidemiie, ki se ie bila razširila med živino. Za izvršitev posodbe je bila po* veriena reparaciiski komisiii naloga, da ugotovi, katere druge izročitve živine bi sc ne mogle zahtevati od Nemčije. V to svr^o ie poslala reparaciiska komisiia nemškemu odposlanstvu seznam živine, ki se zahteva od Nemčije. Ker ni Nem* čiia tozadevno ničesar sporočila repa* raHiski komisiji, io ie le*ta pozvala, naj pošlje v Pariz nekoliko svojih izveden* cev. da se to važno vprašanje lahko reši najkasneje do 20. novembra. Poguba parnika »Boris« na Donavi SOFIJA, 13. Parnik »Boris«, last boU garske plovne družbe po Donavi, ka* teri je vozil med Vidinom in Lomom, je zadel ob romunski parnik » Branko* van« in se potopil; utonilo je mnogo potnikov, ki so se peljali s parnikom ^Borisom«. _ Strašen vihar v Argentiniji BUENOS AIRES, 13. Nad Buenos Airesom je izbruhnil strašen vihar; to* ča in poplave so povzročile številne ško* de. Mnogo hiš se je porušilo: bilo je tudi več mrtvih. DomaČe vesti Jagosloveni, nc selite se! Prejeli smo in radi pri-občujemo: Kot zelo neprijetna posledica pogodbo med Jugoslavijo in Italijo, se je pojavilo med na-šLu narodom nekake čudno gibanje, t. j. nekaka manija (bolezen) Lisclji vanla. Ponekod na Krasu, na Vipavskem in tudi v Goriški okolici so začeli nekateri kmetje prodajati svoje imetje z. namenom, da zapustijo uaSe lepe kraje in pojdejo 6 trebu- hom u lurim v Juf oalavii* fe mta. Nt teftcH m mi (odi U mmi^iaiii ki eo priftB lovit v kaW vodo ranja med primorskimi JugoalevcsL Slovearfd in hrvatski kmetje! Vaia dolžnost naaproti eafci is važim družinam je, da si dvakrat predno ee odločite, da zapustite ovoj rodni in se napotite v nove dežele, kjer van čaka le negotova usoda. Skrajno naivno (otročje) pa Je misliti. da pomeni tak nepremišljen korak nekak posnemanja vreden potrijotičen čin. Ravno narobe fe re«, da je zapuščanje naše slovenske posesti pravzaprav najkvamejJe protislovensko početje, posebno ie pri sedanjih razmerah, ko je krvavo potrebno, da ostanemo vti, vsak na svojem mestu in & svojo neomajno prisotnostjo na teh tleh dokažemo svojo iivljensko moč in svojo voljo do Življenja. Tako so delali Slovenci od nekdaj in le na tc način so ohranili svojo narodnost tudi v najhujših razmerah, ker 50 se za ved aH, da Je njihovo življenje v najtesnejši zvezi z njihovo zemljo. Slovenci in Hrvate, ne prenaglite se torei, ne silite se in ostanite v deželi. Le na ta način boste dejanski koristili slovenski stvari, zakaj prvi pogoj za priborilev lepših Ln boljših pogojev za nag kulturni in gospodarski razvoj v sestavu nove države, kateri nas je prisodila rapaDska pogodba, je ta, da ostanemo vsi složni in edini na svoji zemlji in posesti. To velja v prvi vrsti o naših kmetih, ki so tista trdna podlaga, na kateri sloni celokupno Življenje In stremljenje vsega našega rodu, ki pripade Italiji- Zatorej, Jugosloveni, nc selite sel Selitveni urad javlja, da odide prihodnji izseljenski vlak za jaVne nameščence iz zasedenega ozemlja v Jugoslavijo tekom meseca decembra t. I. One družine, ki sc nameravajo preseliti s svojim pohištvom, naj sc čim prej prijavijo pri Antonu Podbršček, Trst, uL Torre bianca 39, I. Potrebno fc. da si vsak poekrbl uradno potrdilo prejšnjega tukajšnjega službovanja in potrdilo iz Jugoslavije, da ima tam stanovanje na razpolago. Vse to je treba dostaviti na omenjeni naslov, dalje ludi popis stvari, ki sc nameravajo prepeljati Čez mej in število družinskih članov, ki potujejo 6 selitvenim vlakom v svrho, da se jim preskrbi potno dovoljenje. Ker po verižniki in slični izkoriščevalci izključeni pri takem vlaku, se bo brezob-zmo postopalo proti enakim vsiljivcem. Koliko ie stal Nemce plebiscit na Koroškem! Nemški listi sami priznavajo, da jc plebiscit na Koroškem (ali bolje rečeno: propaganda in agitacija) stal Nemško Avstrijo 24 milijonov avstrijskih kron. Poznavatelji stvari in dogodkov pa trde, da še veliko več. StroSki za prevažanje glasovalcev na Koroško so iznašali 500 K za osebo. Nadalje priznavajo nemški listi, da so poleg teh prispevkov Je zasebniki darovali 4 milijone kron. In to dežela, ki je v taki mizeriji, kakor jc Nemška Avstrija, in za tako krivično stvar, v podporo sleparijam. Bog ve, koliko je bilo med tistimi glasovalci, ki so jih dovaiali, takih, ki že davno nimajo več domovinske pravice na Koroškem, ki morda že desetletja niso videli te dežele, nimajo nobenega stika žnjo in zato tudi nikakega interesa, najmanje pa pravice, da bi soodločali nje usodo. In preko vseh teh ovir in pomislekov, začrtanih od čuta pravičnosti, načela samoodločbe in morale, so pomagali — nemški milijoni! Mogotci — mirovne konference in slavna, ah, presiavna plebiscitna komisija so si spletli lovorjev — venec! . .. Še nekaj c »vahuli«. Po raznih krajih čuje naše ljudstvo pri mrliču vso noč v molitvi, kar je že v prvih časih krščanstva dalo povod »vigili-jam«. Pred dnevom Vseh vernih duS se moli še v mnogih hišah, posebno za razrjke, do polnoči ali vsaj do enajste ure. Dokler so bili zvonovi, se jc tudi zvonilo in vsaka hiša si fe štela v dolžnost, da njen čLan vsaj malo poklenka na zvon. — V pravoslavni iztocui cerkvi spominja na bdenje čez vso noč v molitvi za ranjke ime »panihida« (iz grškega (-pan« in nyks- — vso noč), t. j. Bogoslužje ra mrtve, kakor pri nas »Requicm.« — V srednjem veku so se pri nas mali strežniki morali udeležiti molitev duhovščine v koru t. zv. »prcces-t, so pa dobili za priboljšek v takih dnevih malo žemljico v obliki križca, ki so jo v spomin na »preccs« imenovali pri Čehih preclik, Nemci pa Bretzel. Na Kranjskem se še danes peče za dan vseh vernih duš cela peč hlebčkov za reveže. V Pragi pa prodajajo ta dan posebno vrsto žemljic v podobi križca — kakor dve mrtvaiki kosti, skri-žani pod nirtvaSko glavo ... »Krajevna imena*. Volčjigrad, vas v župniji Komen na gor. Krasu, z razvalinami rimskega tabora, nima svojega imena morda od volkov, kakor bi morda kakšnega navdušenega filologa zapeljala etimologija, ampak to čudno ime tiči Še v rimskih časih. Na cerkvici sv. Janeza Krstnika v tej vasi je vzidana na scv. strani prezbiterija rimska nadgrobna plofča s tem-le napisom: D. M. S. VETVRIAE CELERINAE DEFUNCTAE ANXV MENII TITVS VE T VRI-VS ET VOLCIA PR1SCILA. Tista Volcija (ali Volča) da je bila po ljudski predaji lastnica rimskega gradu in po njej da je dobil ves ta kraj ime Volčin grad, ali zdaj = Volčjigrad.« — Kako čudno da se spreminjajo imena v ljudskem izgovoru, da je potem Še najboljši eti-molog pri kraju sc svojo znanostjo, naj nam pojasni tale slučaj: Med vojno mi je pripovedoval star vojak čmovojnik iz Istre, »Pettorosso« po priimku in Slovenec po rodu, da je njegov rod prišel iz Galicije, kjer so sc pisali svojčas Petrusz — naš Petrič!! _ UfadM VMti Kraljeva zahvala g. glavnem« komisarju. Tukaj-nji generalni civilni komisarijat nam je poslal: Na brzojavko z voščili, ki jo je poslal N. E. generalni komisar ministru kr. hiše, je prišel od omenjenega ministra sledeči odgovor: »Njegovo Veličanstvo se zahvaljuje za zelo ljubeznive pozdrave in voščila, in prosi Vašo Ekscelenco, da b odele med p&tri- Sot&riM frtflMHji I, Ifatih fofattpi tolmač €a-stcv^fmMeMl« PihiIit li|il 1 j bi 1 "T T«zkaj*nt» kr. butu-1» aaaanja.' Naaaantini mmđ to tejakl nad pri kr. kvestari sta preložena % al. 5. —T 1«, t in ^M trfiihm Hillinli tatvina, železničar Anton Arh se je vozil v četrtek popoldne ob 16. uri 30 minut 6 tramvajem od Corea do postaje sv. Andreja. Arh fe sode! poleg »prednjih vrat, a neki -gospod« tik poleg njega. Med vožnjo mu fe drzni tat potegnil za verižico ure in jo pretrgal, »i jc po obdržal. Ko pa fe Arh prišel na postajo, fe opazil, da nima ve« lastnice s 70 lirami denarja, odpustcice želeonicc, dvema legitimacijama s slikama in eno sliko Ar-hovo za potni list. Nič ni čutil, kdaf mu je tat segal v žep. Denar bi še prebolel, ali na dokumentih mn je zelo veliko ležeče. Kdor bi te listnice nagel — ker jih je tat bržkone od sebe vrgel — je nujno nnprošen, naj jih prinese v nsše uredništvo. Razne tatvine in tM, Preteklo noč so neznani tatovi vdrli v skladišče zdravstvenega odseka v ul. deli Sorgcnte it 2. Odnesli so dva zaboja raznih zdravil in aparatov. O tatovih ni nobenega sledu. Vlom je bil naznanjen karabinierjera v uL Chiozia. — Napadena fe kila. V nedeljo zvečer, okoB devete ure so na trgu Obcrdan, kjer fe a v to mobilna postaja, tatovi napadli Štefanijo De-An, doma iz Opatije. Čakala fe na prihod avtomobila iz Reke. Par možakov {e Slo mimo nje in eden iz te) družbe ji fe potegnil ročno torbico iz roke. V torbici je imela Štefanija ves svoj denar. De-An fe začela kričati na pomoč. K sreči »o bili v bližini policijski agenti, ki so prileteli hitro na Hce mesta, odkoder fe orihafal glas. Posrečilo ee fim fe aretirati napadalca. Imel fe pri sebi tudi Štefani u De-AN uropani denar. Are tiran ec je Tullio Ra« gusa, 36 let star, težak, stanujoč v ulici Antonio Ca no vb. Omenjeni Ragusa je ravno pred kratkim priSel iz zapora. — Vlom v tobakamo. Pred sin očnjim ponoči so neznani vlomilci obiskali tobak amo v ulici Udine št. 25, last Terezije Rembercad. Tobakarno so odprli s ponarejenimi ključi. Odnesli so za 1000 lir raznih tobačnih izdelkov .Vlom je bil naznanjen tukajšnji kvesturi. — Ob kovčeg fe priteL Včeraj dopoldne jc prišel na policijsko ekspozituro v ulici Muda vecchia Romeo Defranccschi, stanujoč v ulici Lazzarcito vecchfo št. 35. Naznanil fe varnostni oblasti, da mu je bil ukraden kovčeg, v katerem sta se nahajale dve ženski obleki in nekaj perila v vrednosti 600 lir. Oblast je tatu izsledila v osebi pomorščaka Ivana Pappica, 38 let starega. Okradeni Defranccschi jc dobtl kovčeg nazaj. Pappic jc pa odplul v luknjo v ulico Coroneo. — Tatovi v stanovanju. Včeraj proti večeru se je vrnil z izprehoda s svojo drušino Umbcrto Faini, bivajoč v ulici Giuseppe Caprin št. 2, Ko je prišel do vrat, ki vodijo v njegovo stanovanje, se je ne malo vstrašil. Vrata so bila odprta. Ko jc prišel v stanovanje, je s svojo družino pregledal vse sobe. Tatovi so mu v kratkem času. ko fe bil Faini na izprehodu. odnesli iz stanovanja raznega perila, obleke in zlatenine v skupni vrednosti 4700 lir. Tatvino je takoj naznanil pristoini oblasti. Zaplenjene cigarcte. Tukajšnji glavni finančni straži jc bil naznanjen težak Anton Giorgiutti, sta. nujoc v ulici Donota št. 20. Naznanjen je bil, ker je tmel v svojem stanovanju večjo množino tobaka in Palčič. Ko so prišli včeraj finančni pazniki v njegovo stanovanje in isto preiskali, so v istini dobili pri Giorgiutti dva kilograma cigaret v prodaj. Svalčice mu je finančna straža zaplenila. Giorgiutti je bil naznanjen sodišču. Razpečevalka ponarejenega deaarja. Včeraj popoldne so karablnjerji aretirali Marijo Grissavich. V neki gostilni v ulici Santa Caterina je pila Četrt litra vina, nato pa plačala račun s lCOkronskrm bankovcem. Natakar fe baakovee dobro pogledal in videl, da nosi bankovec serijo A 456. No. 0123, bankovci te vrste pa so ponarejeni. Ker fe hotela spraviti Grissavich ta denar v promet, so jo stražarji aretirali. Morala je rti v ulico Coroneo. kjer bo namesto vmčka, srkala ^prežgano župo«. Originalna nesreča. Včeraj zvečer, ob deseti uri, so pripeljali kr. stražniki na kvesturo nekega Alojzija Ag... Omenjeni Lojze fe meni nič tebi nič mo-kril na peč neke ženice. Id fe v ulici Carducci prodajala kostanj, ženica ni bila s tem »čkrveSkim dežjem« seveda prav nič zadovoljna. Začela fe upiti nad Lojzetom, da naj ji plača kostanj. Ker sta oba precej kričala, je ta pogovor slišal mol postave in odpeljal Alojzija na -ed kri- minalnega komisarja. Pri koTrv"»—Ag. izgovarjal, da ne more »vede držat«. '^ar pa je zelo nerad verjel takim otrobom in izgovorom, in fe ravno tako, meni nič tebi nič obsodil Lojzeta na 20 lir globe. Dopisi Iz soikc doiise. Bilo fe pred 6. leti. Z solzami v očeh se je poslovil skrbni oče od svofe družine. Vlak z možem fe odhajal na bojno polje, le jokajoča žena z otročiči so ostali osamljeni doma. — Po dolgih letih se fe vrnil mož domov. Mnogo, mnogo se jc izpremenilo v tem času tudi pri nas. Prišla je okupacija naSib krajev — in žnjo brhtih Častnikov. Marsikatero naSih lepih deklet, da, celo žena, »e je spozabilo — predaleč. Mož, ki se Jc trudil vse življenje za svojo družino, je opazil veliko spremembo doma. V hiši je stanoval mladi italijanski častnik In ljubkovanja s postarano ženo ni bilo konca. Za moža se žena niti zmenila nL — OtoŽnost moža so opažali tovariši in prijatelji Izogibal se fe družbe. Le peneča Soča ostala mu je zvesta tovariš Le a. Tam je preživel svoja vesela otroška leta, ob Soči jc fan-tcval in tudi sedaj ga fe bJ]o videti !e ob bregu — svoje zveste prijateljice, čudno se fe zdelo ljudem, kaj išče nekdanjs veseljak fn prijatni družabnik — ob Soči? Le kdor fe vedel za njegovo srčno bol in njegovo gorje — fe moža razumel. PODLISTFK T UJI NEC Danilo Šimunović. <9> — No, pa ti si jo videl tudi pozneje, saj ni treba — zapirati oči! — Pa da, jaz iem jo tudi zdravil, utopila ee fe — v vodo je bila padlaf Dvakrat sem jo pregledal, no. ni bilo nič.... A, čemu pa. si ti..,.. zaseval tako? — Nič, pripoveduj. Kako srečen sii — Kaka sreča fe to — poklic, brate moj, ln nič drugega. Ali tisti prvi sestanek mi je ostal v duii za vedno. Prvi vtist, to so res vtisi, a vse tisto kasneje — temu se človek privadi in ne opaža. Najprej so se začudile in vznemirile, ko sem vstopil ▼ sobo, a jaz sem hitro vstopd za zagrajo — tam mi je poznano v»e —- in one so nadaljevale svoj razgovor. A pravim ti takoj, to fe bila mati z dvema hčerama; spremljala je starejšo v Ljubič j k svoji sorodnici učiteljici, da fo odvrne od neke nevarne ljubezni, a mlajšo, da bo živela žnjo. Tako sem razumel jaz. Stanko je dihal hitro in popil zopet čašo vina, da bc pomiri, in mislil je pri sebi: »Kako to. da ravno jaz nisem ničesar doživel, pa niti poznanstva, pa bilo kakršnjesibodi, a tu, on n. pr., kamor se makne...» — Omenjala je bolehnega očeta, pak nekega mladiča, aristokrata, in njene ljubezni ter temnega I »dzardrna«. Bo mu ovo ,.. vsega tega sc je mešalo' po nekoliko. »Ne bo vredno niti v Dalmaciji —1 ravno »Dalmaciji«, fe rekla, »tega se dobro spominjam — pak pojdete v naš Dubrovnik, na Kono pod ciprese in ca gledate se mesta in morja, bi vaše cvetje ne usahne v > dzardinu«, mati vaša je bo zahvala in srce se ti pomiri dotlej« — fe sipalo ženšče kakor mlin. Tu fe, zdi se mi, res roman in — — Kaj je meni to — fe zaklical Stanko strašno razdražen in ie bledeji. — Čemu naj bi se razburjal radi tujih poslov. Zakaj hočete v vsi, dajati tem ženskam poseben čar, ki ga nimajo, tako njim, kakor njihovim krajem. Jaz Jih vse mrzim — mrzim, me razumeš? A nočem niti v Ljubeč, da jih ne vidim. Kaj mi je za njih, za njihovo mesto in morje! Jaz se jih ne bojim — in ne pripoveduj nič več — pij! — A kaj ti je? Cesa se bojiš? A jaz sem se vendar bal, da se ne zaljubim, smrtno. Saj si sam želel, naj ti pripovedujem — ali si res znorel? Drugega ni btio nič več, drugega ti nimam povedati, šle 90 v Ljubeč istega popoldne, fn so tudi sedaj še tam: dve leti sli minuli od tedaj, a ie so tam. — Pa sem res blazen; koliko sem pretrpel radi te vaše neumne poezije in teh »tajnosti njihovega bitja« — — c«akotkov srca« In tako daljef Pfujl Zakaj mora biti v njih vse tako skrivnostno in mistično, a src« njihovo zagonetno? Pa ta njihova ljubezen« ki fe ne more nikdo razrettti, alti nikdar izpozaati čara njihove dole in srca — in tisto hrepenenje po ljubezni, po nečem tafnostnem... pustimo to — uprav studi ae mL — A kdo ti je rekel to? Kako da sc nc razume? — Saj vsi tako pišete fn pripovedujete, pak človek mora res misliti, da so tam aslr«H dvori, v katere se ne mere brez žrtve, da ae zatajiš sam sebe vsega — pa tudi tedaj nisi gotov: zopet tajne, neki posebni m).,, — Ali, kako to, ko ai že--- — Saj ima pri vas vsak kraj tvoj posebni vonj, iq slednjič ne' morei razumeti. ——■»^—pasmi m u i r " » - -- fe fap fmtmiđ din, prfamo fe sijalo tolče; fe fefla ob skalovje, penila ee in drvela na* P1*), napiaf. — fe tflefc aH ae noti Soča — mrtvega trupla v fmliiMlHJ ravan — trupla moža, ki fe tako neizrečeno ljubil svojo domovino, svojo družinol Kmalu po lem dogodku fe bil častnik odpoklican... J — družina je izfobila skrbnega očeta; žaaa laskajo Čega kavattrja. »Quo vaditi« Kako zaa ceaKl aate ljudstvo dobre duhovnike« Mnogo se govori in pi£e, da je vojna izpridila naSe mladino, da je dorastla generacija, ki bo mnogo let puSčala za seboj sledove. Priznati moram, da fe, žal, nmogo resnice na tean. Premnogo j4h jc, ki lazijo v blatu, ki nimajo moči, da bi spoznali svoje slabe strani in sc v tem spoznanju povzpeli iz vojnega blata k idcalnejšemu življenju. A resrJci na ljubo in v veselje moram tudi priznati, da je mnogo mladine, ki hoče izbrisati krvavo in umazano sled vojnega časa za seboj, ki se zavedajo, da sc morajo poprijeti idsalnejSega življenja, ker le ono nas vodi našemu glavnemu cilju naproti. — smotru našega živi jenja. To jc pokazala naša narodna ln zavedna mladina Steverfaaska pri Gorici cb prihodu novoimc-nevanega g, kurata C. Sedeja. Dekleta ln fantje, in tudi naii zreli možje so ce zbrali in pokazali s krasnim sprejemom g. karata, kako znajo ceniti dobrega, duhovnika, ki jim ni le du£ni pastir, zoč jim kot Kristov naslednik, pot navzgor, marveč ki ljubi v&akega človeka kot sočloveka, ki zna ceniti vrednoto vsakega posameznika. Marsikateri stari mamici s« je uiskrUa solza, v očesu, ob lepem prizoru pod slavolokom, ko je dekletce v beli obleki s toplim pozdravom nago« vorilo č- kurata in oddalo topek lepih nageljnov, — ko je občinski starešina spreM g. kurata z lepim pozdravom — po staroslavenski šegi. Tisti hip smo se čutili duma če na svoji zemlji! Vse to izkazano spoštovanje dela le Čast našim zavednim Bteverjancem. Tudi oni so pokazali razsodnost ln zrelost, pokazali so, da fe tudi v prl-prostetn Človeku mnogo zdravega fedra, ki bo z dobrim vodstvom klilo in vzklilo k dobremu, do» našajoč sad, ki ga rabimo zlasti sedaj v teh Časih krutosti, ki so pretili, da zakopljejo dobro moralo našega ljudstva. Voditeljem kličem: rNegujte same sebe, izklešite iz sebe čiste značaje — in ljudstvo bo nehote sledilo k dobremu!m Iz Skeielj pri Divači. Dne 7. t. m. je umri na Škofljem mlinar in posestnik Jakob Dujc v 80. letu svoje starosti. Bil fe markantna oseba v obširni okolici, znan dobrovoljček, vedno s smehljajem na ustih. V vsem svojem življenju fe bil pravi oče bližnjega. Ako fe kdo i"abil pomoči, gotovo ni prišel zaman v njegovo gostoljubno hi5o. Zredil je sedem otrok, pet hčer ln dva sina. Blagopokojnik je lahko iadihnii z Simeonom: Videl sem svoje £z-veličanje! Videl je namreč vse svoje otroke prav dobro preskrbljene. Vse hčere so omožene na dobrih posestvih. In kakor blagopokojnik, delajo tudi njegovi o-troci. Na njihove duri nc trka nikdo zaman. Ganljivo je videti, kako se ta rodbina ljubi med seboj,-najbolj ganljivo jc pa bito videti domačo hiŽo, v kako lepi haraioniji so živeli ves čas, odkar je pokojnik odložil breme na rame sina In neveste. Mar-sikaka kmetska hiša bi lahko vzela v zj£led, kako sc med starimi in mladimi lahko lepo in dobro Sivi. Pogreb je bil dne 9. t. m. ob 10. url. Kako priljubljen je bil pokojnik, in kako spoštovana fe bila njegova rodbina, je dokazal veličaste pogreb. Med gosti sc je nabrala, za navaden kmetski pogreb zares lepa svota 217 L. Po želji darovateljev dobi polovico CM družba, polovico pa. tisk. sklad »Edinosti". To naj bi bilo v spodbudo vsakemu narodno čutečemu človeku, da bi pri vsaki priliki kaj storili v dober namen. Posebno naj bi se pri vsaki priliki spominjali na tisk. sklad ^Edinosti«. Saj jc to naše edino glatilo, poklicano v to, da brani nas in naše pravice pred vsakim nasprotnikom! V intu, «tac ln. BovmM« HJg^ Toja tafata u trtalbem trgai V Tratu, 15, novembra Ncpfepg Eatepe krone 6*90— avstrijako-flemftlce krone 5'50— 6'-« četkodovccake krono 30 50— 31'— dinarji »5*- 76*— leji 40'- 40'M marke 35- 36'9tf dolarji ' 2T50— 28*60 francoski franlu 166*-16i'50- Švicarski .franki 435*-440'— angleški funti, papirnati 97"- 97'5f angleSki funt*, zlati 115'-116'— napoieoni 91*- 92'— Švicarski tečaji. ŽENEVA, 13. Lira 23, marka 7T9, krona l'*375,. angl. funt 22*12, francoski frank 38*1625, dolu 6'5325. Poslano 1 Za vse, kar bi kdo dal mojemu sinu Konradu v mojem imenu, oklanjam vsako odgovornost. Klana, 13. novembra 1920. (244) Franjo Marčelja, *) Za članke pod lem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. HALI OGLASI POSESTVO tik postaja juiae železnice prod«*, (Ove hiši delavnica r. motorjem, dobroidoča gostilna, vinograd in dva ilsoč kvadr. metrov trav-, cika). Naslov pove uprava. 553 GOSTILNIČAR, 38 let star, krepke postave, izobražen bi se rad preselil in poročil. V*led tega želi ee Poznan it i r. gospodično aH vdovo ist<> etaroeti (na deželi) od 30 > 40 let staro. Ponudb«* pod x gostilničar- o-a upravo. 554 BRINJEVO zrnje, približno 20 meterskih »totov, ima. na prodaj Josip Frol, JelSane — Istra. Pis* meno ponudbe do 25. t. ra. Zrnje se odda najboljšemu ponudniku. 553 SLUŽKINJO, zmotno, se iiče. Iatituto 221. 55H SLUŽKINJA, vešča kuhanji £n vseh hišnih de^ se išče za tri osebe. Pla'a in hrana dobra. Seite Fontane 23. zaloga, vina. 557 POROČNA SOBA, svetla, modema, masivna, -e proda radi odhoda po nl*ki cenL Galt^-ri 23, I. nadstr., vrata 19. 539 J SOBANA iz mahagonijevega lesa, damaskirana. za ko elegantna, se proda, radi odhod po nl/k3 ceni. Gattcri 23 pritličje. 550 POROČNA SOBA. svetla, moderna, se pr^du r«uJj odhoda po nizki ceni. Gatleri 23. pfitl:4je. (560 ČLANI kons. društva Jadran« naznai., i|o, da so jc v nedeljo vr&ilu lc fdi.uona seja in nc trj-vdni občr.i zbor. 5C! Zo tiskovni sklad „Edinosti" Ob priliki odhodnice v Narodnem hotelu v Postojni, Mirče 50 L. Jaako Vodopivec, učitelj. Kamni e 50 L, Na Martinovi večerji dne 13. t. m. druitvenikov Narodnega doma pri Sv. Ivanu 10 dinarjev, 20 jgsL Kr. in 150 t. Na »ohcetu« Bineta se fe nabralo v Vipavi 3S6 L. (Na poslovilnem večeru vipavski fantje 80 L, vstopnina \ Živčevo hišo v Mančah 28 L, družice na svatbi za šopek 100 L, za drugi šopek s kaznijo 100 L, ker jc bil šopek predrag iz veselja dodali 20 L, da bo okroglo dodal ženin 2 L, špilavci in kvatavci, ki nc bodo videli nebeikega kraljestva rHotcl Adria.< 38 L, kotrabantar za kazen 12 L, sJager*. da bo zadnji 6 L. Skupno 386 L.) Vesela družba, ker sta se oženili dve sestri 32 L. (Darovali so: Jure«, ker gre na ohcei 5 L. An-tonič 5 L, Zmagoslav 5 L. Lojzek 2 L, Pire 3 L. Ljubljančan 1 L. Pogorelec 1 L, N. N. 2 L, N. N. 2 L. N. N. 5 L. N. N. 1 L.) F. D. L. 2 L. ker ni hotela Julka v Matavunu računati 20 L. Pečar Marlifl 2 L, Mahorčič in za-ročenka 5 L. Dosedaj izkazanih L 23.241'44; v današnjem izkazu L 697'—. Skupne L 23.938*44. POZOR! Plačam srebrne krone po L 2'i>5. staro goldinarje po 5'20. Salonichio. Via 0!mo 3, Ul. nadstropje. KRASNE LISICE od 90 I'r naprej, Izredna prilika. Zaloga peres. GolcU>ai 1«, 1. naditr. 53S ' KUPUJEM dnevno vrc~c ln čist-; brU- tn barvaro krpe ter jih plačam do 3 L. So'i^ario !. 53i | NEKAJ vagonov cementnoga za: eznega streinlka Ima na razpolago tovarna cenicntruh izdelku1* l Pogdan Oblak v Logatcu. 54! ZA KRONE, goldiasrjc. zlate plačam ns )viije cene. Pertot, ulica S. hrancesec St. IE, II. nads'r 545 PRODAM Spalno sobo ln novo kuhinjsko pohištvo. Sprejemam tudi naročila in popravila. Mizar, ulica Udine 28, voga1 Toiquato Tasso. 54(ii UČITELJ v pokoju poučuje otroka. Pride ludi n» dom. Cene zmerne. Naslov pove up.ava. 550 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drujtf kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 537 KROJAĆNTCA AvjJu ! Stulnr, ul. S. Franceico D'Assisi fit. 34. III. nad. je edtna dobroznare krojačrica v Trstu. 395 MODISTKA (prej ul. Alessandro Volta 2), naznu-nja, da sc je preselila * ul. Colc£na £t. 13 I. nad., ter ec priporoča ccnj. damam v mestu in okolici. 501 Jusosloven!, zbirajte pridno za Tlskoonl sklad „Edinosti"! DAROVI Za dijaka I. G. Emesta Suban 5 L. dobrotnik' iz Sežane 25 L, nabrano v Vipavi in Vrhpolju L 38'30, Ivana Mugerle 6 L, Marija Nagode 6 L, N. I N. 18 L. Dosedaj izkazanih L 322'—; v današnjem j izkazu L 98 30. Slcnpno L 420 30. Za Ciril-Metodovo dražbo nabrali v gostilni pri Ivanki v Tubljah 65 L. (Darovali so: Križman Dra-gotin 15 L. Štefan Krojač iz Brezovice 10 L, Po-čkaj Ivan. Muha Fran, BabiČ Josip, Neimenovan, Jožef Zegnov, Jožef Nezetič, Andrej Nezetič in gostilničarka. vsi po 5 L.) Za pogorelce v Jettanah daruje Marija MariJka 10 L, Ernest Lužan 10 L. Za revne dijake ▼ Idriji: Mavrica, ker je telovadil na tleh in Črez 12 »tolic »koči! 15 L, Trnavc 5 L. Kimove 5 L, Pertot 5 L, Tomažič 5 L, Ustar 2 L, Milic Drago L 1'60. Vrabce 1 L, Milič Zvonko 1 L, Milič Marica 1 L, Milič Helena 1 L, PiSčanc 1 L, Črnagora 1 L, da bo glih L —'20. Skupaj 45 L. Denar hrani uprava. imOPSTUOJUŽnEŽELEZmCE Prodaja voznih listkov iz Logatca zd vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULiCH", Societa Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje. (1-18) Borzi ia porotlla, Tefcafr V Trstu, 15. novembra 1920. Jadranska bauka 4o5 Coeulich 460 Dalmatia 360 Gerolimich 1820 Libera Triestina 685 Lloyd 1980 Lnašino 2200 Martinolicb 330 Occasia 440 Premuda 500 Tripcovich 504 Airpeiea 605 Cement Dalmatia 400 Cement Spulatu 405 Krka 498 JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 3<>,000.000. Rezerve K 10.«)-K) -00 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dun-^j Kotor, Kranl, LJubljano, Maribor, Metk »vid, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Ifrejtma vloft na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3V»V#, e v bancogtro prometu po 4 '/•• Vloge, ki te Imajo dvignili samo proti pred* hodni odpovedi, sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od sluCaja do slufiaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: mU Caua di Rlsparmlo, uft. S. Nlcalt Telefon: itev. HtfS, 1791. 2676 . Blagajna pothijt od 9 do 13