OBZORJA STROKE Marjana Žibert ob stoletnici merkurja -razstava etnološkega oddelka gorenjskega muzeja Razstava Oh stoletnici Merkurja je za etnološki oddelek Gorenjskega muzeja pomenila nov izziv zaradi ¡nevsakdanjega razšlavnega prostora Predmete smo namreč razstavili \ izložbah Merkurje vili prodajaln v Kranju in \ BTC \ Ljubljani, Vsaka izložba je bila namenjena smiselno zaokroženi skupini trgovskih (železninskih) artiklov. Krilen je zli oblikovanje skupin sla določili uporaba predmetov pri vsakdanjih opravilih in njihovo shranjevanje Različne vrste orodij, ključavnice, gospodinjske predmete, notranjo opremo, gradbeno blago so konkretizirali ohranjeni Merkurjevi ilustrirani ceniki iz let ]903. 1909-10 in 19T3 V Kranju in v BTC smo prikazali opremo trgovskega lokala z. drobnimi predmeti, ki jih uporabljali pri papirnatem poslovanju s kupci in potek transporta blaga do prodajalne in v njej GoVorico predmetov samih je dopolnjevale} slikovno gradivo - štirideset fotografij, ki so prikazovale predmete pri njihovi uporabi, petindvajset časopisnih oglasov iz lokalnega časopisa Gorenjec (1900-1912, 1934-19'iO) in risb iz slovensko-nemškega (¡¡oniega cenika i/let 1909-¡0. sestavljenih kot stran iz tega kataloga. Vsako izložbo }<- pojasnjevalo besedilo avtorice razstave V petnajstih izložbah Merkurjevih trgovin v Kranju in v eni ^ HT( v Ljubljani smo razstavili okrog 820 predmetov, ki hijj v>i razen desetih, iz depojev Gorenjskega muzeja ^ vcina lili je hila iz etnološke zbirke nekaj pa iz kulturno-zgo-:'/lv kraniskili Merktinevih trgovin smo napolnili s predmeti, jih poiieliovali kmetje, obrtniki, gradix-niki in gospodinje. 111 izložbena okna so bila namenjena lesu gozdarstvu in ob-'Mavi, Drevesa so podirali ročno z navadnimi žagami, precep-n,ltlt ž.iganu ali amerikankanii in jim prav tako ročno odstranje-veje ler lubje z različnimi sekirami malarini in plenkačami 11 Migali, /a spravili i hlodovine iz gozda do doma so gozdarji -^''./' potrebovali cepine, povezovalne verige, spojke in '.-.ozde. I.c.s so obdelovali tesarji, mizarji, kolarji. škafarji oz. 'Oaijj, \ si so lahko potrel >no industrijsko izdelano orodje kupili ' 't: ^'vrkui-ju različne sekite. žage (h tkane. gmhntČarice, lllk-"""«'e). oblice (kosmate, dvoreznike, renčenjake), svetile, "aike. različne m >ze. strgala in dleta, Prodajali so tudi mizarske "'''V. krožne žage in stružnice ''' koncu 19. stoletja se je trgovina z železnino razvila v ,in'|šnji obliki, Tako je bilo mogoče kupiti pile in rašplje, 1 primeže, orodne ključe, vnalke in žage za obdelavo kovin. Predmetom, ki jih je Merkur prodajal za gozdarjenje, obrti in domaČo delavnost, so se pridružili raznovrstni predmeti, ki so jih ljudje uporabljali pri kmečkem delu. Obsežen katalog iz let 1909-10 ponuja prodajo Strojev, priprav m orodja za v se kmetijske panoge, V dve izložbi smo postavili le nekaj artiklov iz. omenjenega prodajnega asorti mana, ki prikazu jejo gorenjsko kmetovanje slamopeznico, železen plug, brano, šrolar. robkalec koruze, kose za košnjo trave, stelje in mahu, kovinske oselnike, srpe, železne vile, mottke, rovnice. kopuljice. pralice za pleiev, veptik, strgalo za sadno drevje, sadjarske škarje, obiralec sadja, škarje za striženje ovac, žrale in okraske pri konjski opremi Eno izložbeno okno je bilo namenjeno predmetom, kot so okovje, ključavnice, žičniki iu žeblji Različno okovje (pante zapahe, kljuke, ročaje, ščite za ključavnice, nosilce) so potrebovali mizarji pri izdelavi vrat, oken in pohištva. Industrijsko izdelano okovje je bilo železno in preprosto oblikovano ali medeninasto m siilizirano. To velja tudi za razstavljene ključavnice iz. kulturno-zgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja. Nepogrešljive žeblje in vijake v obrti in za vsakdanje potrebe smo predstavili v obliki reklamnih vzorcev Zebljarske zadruge Plamen Kropa, ki so propagirali žeblje za čevlje ter ročno kovane žeblje, zakovice in vijake. Reklamne table smo si izposodili v Žebljarskem muzeju Kropa. Za izložbo z gradbenim materialom smo izbrali eternii opeko za kritje streli, pločevinasti strešni okni, železne mreže za okna in vrata, tlel vrtne ograje, vezne člene, spojke in vzidni ohrlžo in posode za liansport mleka Za izl<>žbo z notranjo i>prem< > smo izbrali železno posteljo, litoželeztie peči in gašperčke. predpečnike. orodje za kurjenje, posode za kurivo, dele za zidane Štedilnike kot tudi stenske obešalnike karnise. palice za preproge in železen predpražnik Naš izbor je imel potrditev v eili od knjig že vvčkrat omenjenega Cikličnega cenika iz let 1909-10. Predstavitvi svetil, barv. kemikalij in nagrobne opreme smo namenih eiv> izhižbti Merkurjevi začetki segajo v čas svečnikov, petrolejk, plinskih m acetilenskih svetilk pa uitii olj en k. Prodaja barv in kemikalij, kol so firnež, petrolej, bencin, je bila ■ )biča|no del maloprodaje vseh železninskih trgovin, barve s( > pujclajali v prahu na (kilo igra me, v ta namen so imeli v trgovinah posebne strojčke za drobljenje, kar smo tudi prikazali. Merkui si je pred drugo svetovno v ojno dal natisniti nalepke za barve, da so imeli zanje posebno embalažo. Kemikaliji m> hranili v kov inskih sodih. Prodajali so tudi različna Mvdsu .t in pripomočke za čiščenje usnja in kovin ter za uniče-vanic itisekuudov I rg< »v me z železnino so p< jnujale tudi nagrobno opremo -htoželezne križi nagrobne ograjice in svetilke. P reci meti. namenjeni osebni higieni in pranju v vsakdanjem živ Ijeniu so bili predvsem različni vrči, lavoi ji. kangle za vodo leí pralni i ibežen. I< met za kuhanje perila in likalniki z železnimi vložki Poleg naštetega smo razstavili še otroško kad, siro|t ek za striženje las. vilice za kotiranje las in termofor na žerjavico Meikurjeva kataloška ponudba pa ni obsegala le tega. s,ij,so prodajali tudi udobne kopalne kadi. bideje. sobna stranisča in perilne stroje na paro, V* trgovini Instuiatet smo postavili izložbo z vodovodnimi mstalat i jami. Razstavili.smo pipe z umivalnike >m - mušeljuom. ki so jih po napeljavi vodovoda v hišo običajno namestili v vežo Pri Merkurju so ponujaš lutli iiiateiial za napeljavo vodov i >da. različne pipe in liloželezna stranišča na izplakovanje. Podeželski kupci pa so se zanimali za vodne črpalke ¡time. Merkur delniška družba, ki je danes eno največjih in naj Uspešnejših s|i iv i nskih trgovskih podjetij, ima svoje korenine v Celju, kjer je ob koncu 19. stoletja naslala veletrgovina z Železnino Pelel Majd k Merkur Tu je imela cen tja l< > in glavna skladišča, v Klanju [»a podružnico, ki je nadaljevala tradicijo železni ne pri KUletju. ¡'o smrti Petra Majtliča lela 1930 je veleželez.nina |iostala Kovinska m iuifustnjska družba Peter Majdu Ilerkur. tlniž.ba z omejeno < >bveznostjo. ki so jo vodile njegf >v e ličei ke. ( asi »vilo je razstava prikazovala pivih petdeset let Merkurjeve trgovine (do druge svetovne vojne) V letu 1996 je Merkur d.ti. praznoval stoletnico svojih začetkov ki jih je med dmgiui žele) obeležili tudi s priložnostno razstavo, za kar je za strokovno pomoč zaprosil Gorenjski muzej. liazstava |e poleg redne dejavnosti etnološkega oddelka prinesla nov zalt»ga\ zanimivega dela za muzealce, predvsem brskanja po tlepojskih prostorih ki so v primeru Gorenjskega muzeja neprimerni Scenarij razstave, ki ga je zasnovala etnologinja mag. Tatjana I lolžan. je temeljil na raziskavi, ki je bila potrebna za pripravi i publikacije ob Merkurjevi stoletnici. S pomočjo razpoložljivih arhivskih virov, slikovnega gradiva in terenskih zapist>v je osvetlila poslovanje veletrgovine Peter Majdič - Merkur ter drugih trgovin z železnino v Kranju in na Gorenjskem preti drugo svetovno vojno Pri pripravi razstave smo poleg avtorice, etnologije mag. Tatjane Dolžan, sodelovali tudi kouservatorka Marjanca Jeglič, resi a vra torka Irena Jeras Dimovska. fotograf Boštjan Gun-čar, ki je izdelal reprodukcije fotografij iz fototeke Gorenjskega muzeja, in pripravnica Marjana Žibert. ki sem sodelovala pri izboiu predmetov in njihovi pripravi za izložbe. Avtorji oblikovne zasnove razstave so bili aranžerji Merkui -ja, ki so opravili vsa potrebna tehnična dela pri izdelavi slikovnega gradiva in podnapisov. V izložbe so postavili predmete in jih aranžirali. Razstava je bila odprta 24. septembra 19% s tiskovno konferenco pri Merkurju d.d Ob tem so predstavili publikacijo {)hstoletnici Merkurja, ki sta jo pripravili mag. Tatjana Dolžan in kustodinja za novejšo zgodovino Nada Holynski Dolža-nova jcosvcilila prvih petdeset let trgovine Merkur, medtem ko se je 1 lolynski|eva posvetila Merkurju po drugi svetovni vojni tlo preoblikovanja v delniško družbo, Izšel je tudi muzejski časopis Oglasnik Št, 4. ki je pojasnjeval razstavo Razstavo v prodajalni nasproti Stare pošte (obrtniško in kmečko orotl je. blago za gradbeništvo J smo zaradi adaptac i|C deloma podrli 5. novembra in jo v zmanjša nem obsegu zopet postavili v začetku decembra. Glavnino smo podrli v prvem tednu letošnjega februarja, zadnje izložbe 4. februarja Upamo, tla je Gorenjski muzej z. razstavo Oh stoletnici Merkurja prikazal širši javnosti tlel svojega poslanstva in da so iini številni obiskovalci pomagali obrisati nekaj stereiHipnega muzejskega pralni. K\e izložbe Merkurjeve prodajalne nasproti Stare pošte v Kranju smo napolnili z orodje nt za gozdarjenje, za obdelavo lesa in kovin, z okovjem, ključavnicami, žičniki in žeblji ter z gradbenim materialom. Foto: Boštjan Gunčar, september 1996. 52 GLASNIK SED 37/1997, i\. 1-2