Darja Koter
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA PRI
GLASBENO-GLEDALIŠKEM IZOBRAEVANJU V OBDOBJU OD 1869
DO 1877
Izvleèek
Prispevek obravnava prvo obdobje Dramatiènega društva v Ljubljani od ustanovitve leta 1867, ko je
vzpostavilo stalni gledališki oder. Z uvedbo tako imenovane »dramatiène uèilnice« leta 1869, je
društvo skrbelo za sistematièno izobraevanje igralcev in pevcev ter za višji nivo poustvarjanja
gledaliških oziroma glasbeno-gledaliških del, kar naj bi vodilo v ustanovitev slovenskega
profesionalnega narodnega gledališèa. Pouèevali so: Josip Nolli, Dragojila Odijeva, Anton Foerster,
Vojteh Valenta, Jurij Schantl, Anton Heidrich in ne nazadnje Anton Stöckl. Društvena dramatièna
šola je kljub nihanjem naredila pomemben korak k profesionalnemu izobraevanju
glasbeno-gledališkega kadra na Slovenskem.
Kljuène besede: Dramatièno društvo, Ljubljana, »dramatièna uèilnica«, glasbeno-gledališko
izobraevanje, uèitelji
Abstract
The Role of Ljubljana Dramatic Society at the Music Theatre Education in the period 1869 to
1877
The article delas with the early history of Ljubljana Dramatic Society [Dramatièno društvo],
founded in 1867, with the purpose of establishing a permanent theatre stage. One of the fundamental
points of its rules was a systematic education in acting and singing and, in this way, maintain a
decent level of performing theatre and music theatre works. Through the period from 1869 to 1877
was active the so-called “dramatic classroom”. Its teachers were Josip Nolli, Dragojila Odijeva,
Anton Foerster, Vojteh Valenta, Jurij Schantl, Anton Heidrich and not at least Anton Stöckl.
Although it was active at intervals, made an important step towards the professional music and
theatre education in Slovenia.
Keywords: Dramatic Society, Ljubljana, “dramatic classroom”, music and theatre education,
teachers
Izobraevalni cilji ljubljanskega Dramatiènega društva
V zgodovini slovenskega javnega glasbenega šolstva ima vidno mesto ljubljansko
Dramatièno društvo, ustanovljeno leta 1867, èigar dejavnost velja za predhodnico
slovenskega profesionalnega gledališkega in opernega ansambla.1 Njegovi snovalci, èlani
ustanovnega odbora, razgledani mladenièi in gledališki diletanti, politièno pa zapriseeni
mladoslovenci, so bili preprièani, »da je narodno izobraevanje neobhodno potrebno
deeli in dravi, in da je deelno blagostanje ter dravna moè in sreèa na tesnoma zvezana
z dušnim razvitkom narodovim […] in tudi da je med prvimi in najuspešnejšimi
25
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
1 Prispevek je del Projekta št. P6-0376, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije iz dravnega proraèuna.
pripomoèki narodnega razvitka – gledališèe«.2 Temeljni namen društva je bil krepiti
narodno zavest in razvijati slovensko gledališko dejavnost, ki naj bi bila tudi orodje
narodove omike. Med ustanovitelji so bili vsestransko dejavni narodnjaki, pomembni
èlani Junega Sokola, Ljubljanske èitalnice in kasneje Glasbene matice, Vojteh Valenta
(1842–1891), Peter Grasselli (1841–1933), Josip Nolli (1841–1902), Franc (Fran)
Ravnihar (1832–1904) in ne nazadnje Pavel Drahsler (u. 1909). Ustanoviteljem se je
pridruil tudi Fran Levstik, velik kritik tedanjih slovenskih politikov in literatov ter tisti,
ki si je skupaj s prvaki Dramatiènega društva in nekaterimi pridruenimi èlani prizadeval
za repertoarni dvig diletantskih gledališènikov.3 Zagnani gledališki diletanti so
veèinoma sodelovali pri èitalniški in sokolski glasbeno-gledališki odrski dejavnosti,
vendar so kmalu zaèutili, da z uprizarjanjem burk, veseloiger in podobnih kratkoèasnih
komadov stopicajo na mestu in ne dosegajo niti sicer povpreène ravni repertoarja in
poustvarjanja ljubljanskega nemškega gledališèa. Prav tako so se zlagoma zaèeli
zavedati pomena narodnega gledališèa in razmišljali o nuji njegove ustanovitve, pa tudi,
da le-tega ne bo mogoèe vzpostaviti brez primerno šolanega kadra. Ker so bile dunajske
in praške igralske šole, kot Slovencem najblije, dosegljive le redkim izbrancem
slovenskega rodu, se je bilo potrebno postaviti na lastne noge in zasnovati pouèevanje za
igralski oziroma pevski poklic. To je bil èas igralsko in/ali pevsko nadarjenih diletantov,
ko sta bila igralec in pevec obièajno zdruena v isti osebi, loèevanje obeh profilov pa je
bilo znaèilno le za veèja gledališèa, kjer so imeli na voljo tako igralski kot
operno-operetni ansambel.
Ljubljanska èitalnica in sokolsko društvo sta v 60. letih 19. stoletja s skromno
zastopanim ansamblom zanesenjakov najrazliènejših poklicev in stanov uprizarjala
dramske enodejanke z obveznimi kratkimi instrumentalnimi in pevskimi vloki, ki so jih
izvajali med pavzami oziroma posameznimi dejanji. Glasbeni intermezzi obièajno niso
bili del predstav, paè pa le dopolnitev kot ugodje za publiko po zgledu manjših gledališè
tedanje monarhije.4 Gledališki diletanti, moški in enske, so bili glasbeno in igralsko
nadarjeni ljubljanski mešèani. Nekateri med njimi so imeli osnovno glasbeno izobrazbo,
skladno z monostmi, ki jih je v šestdesetih letih nudila Ljubljana. Predvidevamo, da so
se vsaj nekateri glasbeno izpopolnjevali po takrat ustaljenih poteh, v glasbeni šoli
ljubljanske normalke in Filharmoniène drube ter ne nazadnje v okviru preparandije,
kjer sta uèiteljske pripravnike pouèevala glasbeno široko podkovana Gašpar in Kamilo
Mašek.5
Med zgoraj omenjenimi ustanovnimi èlani Dramatiènega društva je bil glasbeno najbolj
izobraen Vojteh Valenta. e v osnovni šoli so ga starši vpisali v glasbeno šolo pri
ljubljanski normalki, kjer je bil nekaj èasa sošolec s Franom Gerbièem, nato se je šolal na
26
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
2 Prim. Anton Slodnjak, »Levstikov dele pri ustanavljanju in zaèetnem delovanju Dramatiènega društva«,
Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, Ob stoletnici Dramatiènega društva, ur. Mirko Mahniè in
Dušan Moravec, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1967, str. 5–6.
3 O zgodovini Dramatiènega društva je prvi izèrpno pisal Anton Trstenjak. Glej njegovo delo: Slovensko
gledališèe. Zgodovina gledaliških predstav in dramatiène knjievnosti slovenske, Ljubljana: Dramatièno
društvo, 1892, str. 57–60.
4 Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem III, Ljubljana: Dravna zaloba
Slovenije, 1960, str. 179–182.
5 Prim. Branka Rotar Pance, »Gašpar Mašek – pedagog«, Maškov zbornik, ur. Edo Škulj, Ljubljana:
Druina, 2002, str. 51–58.
realki, poklicno pa postal uradnik. Pri dvajsetih letih se je zaèel dejavno posveèati
zborovskemu petju.6 Od leta 1861 je bil èlan filharmoniènega pevskega zbora, ki ga je
takrat vodil Anton Nedvìd (1826–1896), vsestransko izobraen glasbenik, skladatelj,
zborovodja, pevec in uèitelj. Zelo verjetno je Valenta obiskoval tudi pevsko šolo
Filharmoniène drube, ki jo je vodil prav Nedvìd. Le-ta je od prihoda v Ljubljano leta
1856 ob delovanju v Filharmonièni drubi veè desetletij pouèeval petje in vodil razliène
zborovske zasedbe v vseh pomembnih izobraevalnih ustanovah, kot so bile dravna
glasbena šola pri normalki, gimnazija, Alojzevišèe in semenišèe, leta 1870 pa je postal
uèitelj glasbe na ljubljanskem uèiteljišèu.7 Anton Nedvìd velja za enega
najpomembnejših glasbenih uèiteljev druge polovice 19. stoletja na Slovenskem. Èeprav
po rodu Èeh, se je pri nas hitro asimiliral in postal ikona vsestranskega glasbenega
razvoja. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve ljubljanske èitalnice in prvi dve leti
zborovodja njenega pevskega zbora, ki se mu je pridruil tudi Valenta. Udejstvovanje na
dveh polih, v Filharmonièni drubi in slovenski èitalnici, na zaèetku šestdesetih let ni bila
nikakršna posebnost in ne redkost, saj je bilo to obdobje èas relativne nacionalne strpnosti,
ki jo je leta 1860 prinesla parlamentarna demokracija. e èez nekaj let se je politièna klima
povsem spremenila in zanetila velika nacionalna nasprotja, ki so med drugim razbila tudi
sinergijo med nemško in slovensko orientiranimi društvi. Kakorkoli e, po zaslugi
dobrega mentorstva je Vojteh Valenta postal odlièen baritonist, pridobil pa si je tudi
zborovodske vešèine in od leta 1862 obèasno vodil èitalniški pevski zbor. Na èitalniènih
nastopih je bil tudi solist in na primer pel vlogo Poljanca v spevoigri Benjamina Ipavca
Tiènik, krstno uprizorjeni leta 1866, ki je velja za pravi mejnik v ustvarjanju in
poustvarjanju slovenske glasbeno-gledališke dejavnosti. Po ustanovitvi Dramatiènega
društva je Valenta postal njegov pomembni èlen, nastopal je kot igralec in pevec, pouèeval
petje v društveni šoli, pisal glasbene odlomke za gledališke igre in tudi dirigiral.8
Med najvidnejše èlene Dramatiènega društva je sodil tudi Josip Nolli. Bil je rojen
Ljubljanèan, otrok italijanskega oèeta in matere Slovenke. Obiskoval je gimnazijo, kjer ga
sta glasbo v tistem èasu pouèevala Kamilo Mašek, za njim pa Anton Nedvìd in ga
najverjetneje navdušila za petje oziroma gledališèe. Le tako namreè razumemo njegovo
nadaljnjo pot. Ob študiju prava na dunajski univerzi je pogosto obiskoval tamkajšnja
gledališèa in se vse bolj navduševal za petje in igro. Kot absolvent, a brez dravnih izpitov,
se je leta 1864 vrnil v Ljubljano in se zaposlil v pravni pisarni dr. Joefa Orla, ki je bil znan
rodoljub in borec za javno slovensko besedo. Takšno okolje je morda pripomoglo, da se je
Nolli kmalu pridruil Junim Sokolom in èitalnici ter postal privrenec mladoslovencev,
ki so s taborskim gibanjem postali jedro slovenskega politiènega osvešèanja. Tudi Nolli se
je udejstvoval na taborih, in sicer na Kalcu, v Vimarjah in opraèah na Koroškem, kjer je
pozival k javni rabi slovenšèine in govoril o gospodarskih reèeh.9 Konec leta 1865 je prviè
nastopil na odru ljubljanske èitalnice, in sicer na veseliènem veèeru Sokolov, kjer je zapel
27
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
6 Valenta, Vojteh (1842–1891) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755809/ (obiskano: 2. 11. 2016).
7 Nedvìd, Anton (1829–1896) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi386526/ (obiskano: 2. 11. 2016).
8 Valenta, Vojteh (1842–1891) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755809/ (obiskano: 2. 11. 2016).
9 Nolli, Josip (1841–1902) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi388772/ (obiskano: 3. 11. 2016).
in zaigral lastno priredbo odlomka iz èeške burke Ulajnar od Koprolu (tudi Koprol od
ulajnarjev) in poel javne pohvale.10 Na èitalniškem odru pa se je prviè predstavil na
praznièni bésedi na veliki ponedeljek leta 1865, in sicer v veseloigri s petjem Bob iz
Kranja. Ta dogodek je ponosno oznaèil za prelomnega v njegovem ivljenju.11 Igro je
poslovenil zgodovinar, publicist in pripovednik dr. Josip Staré (1842–1907), s katerim je
Nolli leta 1868 po èeškem izvirniku Josefa Mikuláša Boleslavskega Pfiruèni kniha pro
divadelni ochotnikv (Praga 1866) prevedel in za slovenski prostor priredil priroènik za
gledališènike, in sicer z naslovom Priroèna knjiga za gledališke diletante. V Dramatiènem
društvu je bil Nolli veèletni tajnik, igralec, pevec in reiser, mentor v dramski šoli,
prevajalec, publicist in organizator. Popolnoma predan glasbeno-gledališki dejavnosti si
je kot spiritus agens prizadeval, da bi društvo prestopilo prag diletantizma in vzpostavilo
pogoje, ki bi vodili k ustanovitvi in profesionalizaciji slovenskega narodnega gledališèa.
Prva leta delovanja »dramatiène uèilnice« in vodilni uèitelji
Dramatièno društvo je e v svojih prvih pravilih iz aprila leta 1867 med temeljne cilje in
naloge zapisalo namero, da bo sistematièno izobraevalo v igri in petju ter tako skrbelo za
dostojen nivo poustvarjanja gledaliških oziroma glasbeno-gledaliških del. Kot so zapisali,
naj bi za izobraevanje igralcev, pevcev solistov in zboristov »v Ljubljani ustanovili
dramatièno uèilnico, da bi se v njej druabniki izobraevali za gledališko igranje.«12 Prav
tako je bilo zapisano, da je »igralnih druabnikov dolnost redno hoditi k uènim vajam in
prevzemati naloge, katere jim odbor doloèa.«13 Tako imenovana »dramatièna uèilnica«,
ki je zaèela delovati leta 1869, ni bila formalizirana, paè pa oblika teèajev znotraj društva,
ki so potekali krajši ali daljši èas, obièajno od oktobra do junija, vèasih pa tudi v poletnih
mesecih. Društvo je kot uèitelje povabilo renomirane pevce, igralce, zborovodje, dirigente
in reiserje, skratka profile, ki naj bi po izobrazbi in izkušnjah zadostili zastavljenim
izobraevalnim ciljem. Nemalokrat so bili med njimi tudi diletanti, saj profesionalno
šolanih ni bilo na voljo ali zanje niso imeli sredstev. Za strokovno delovanje društva so
skrbeli razlièni društveni odbori, sestavljeni iz kar se da kompetentnih èlanov.
Ljubljansko Dramatièno društvo so sestavljali trije odbori, t. i. »znanstveni razdelek« je
presojal v uredništvo prispela gledališka dela in jih predlagal za natis, »gospodarski
razdelek« je skrbel za denarne posle in knjinico, »igralni razdelek« pa je bil odgovoren za
vse, kar je bilo povezano s pripravo predstav: za »skupno branje iger« in »društveno
uèilnico«, kar je pomenilo skrb za izobraevanje ter poustvarjalni nivo posameznih
akterjev in celotnega ansambla.14 Prvi izvoljeni èlani »igralnega razdelka« so bili: Pavel
Drahsler, Peter Grasselli, Josip Nolli, Vojteh Valenta in Jakob Zabukovec. Odlike in
sposobnosti Valente in Nollija smo e omenili, Drahsler in Grasselli sta bila igralca, oba
dejavna v prvih letih društva,15 medtem ko je bil Zabukovec prevajalec številnih besedil
28
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
10 »Dopisi«, Kmetijske in rokodelske novice, l. 23, št. 1 (4. 1. 1865), str. 7.
11 Josip Nolli, »Deset let na gledaliških deskah«, Slovenski narod, l. 8, št. 80 (10. 4. 1875), str. 2.
12 Pravila so objavljena v publikaciji: Josip Nolli, Priroèna knjiga za glediške diletante, posebno za
ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh, Ljubljana: Dramatièno društvo, 1868, str.
73.
13 Prav tam, str. 75.
14 Prav tam, str. 76.
15 Anton Trstenjak, n. d., str. 149 in 153.
gledaliških in glasbeno-gledaliških del.16 Narodnostni in izobraevalni namen društva je
vsebovalo tudi tiskano vabilo k èlanstvu, kjer so med drugim zapisali: «Poloimo temelje
narodnemu gledališèu, ktero bo bistrega uma slovenskega vredno, ktero bo prijeten dom
za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in èiste narodne besede ter budilno zrcalo
plemenitih èustev in dejanj èloveških.«17 Na poziv društva se je oglasilo lepo število mo
in ena, ki so eleli nastopati na slovenskem gledališkem odru. Med njimi so bili tudi
takšni, ki so bili dotlej akterji èitalniènih prireditev, igralske in pevske moèi pa so
predstavljali tudi odborniki društva, kakor je bilo omenjeno.
Delovanje društva je bilo odvisno od šibke podpore, ki so jo zbrali od èlanarine in redkih
podpornikov donatorjev, zato so se odborniki leta 1868 obrnili na deelni zbor in zaprosili
za denarna sredstva. Èeprav je bilo prièakovano, da bodo nastopajoèi delovali brezplaèno,
se je kmalu izkazalo, da takšen pristop k profesionalizaciji slovenskega gledališèa ni
obetaven, še posebno, ker so za nosilne vloge eleli najboljše protagoniste, kar jih je
premoglo okolje. Denarno podporo so potrebovali tudi za vzpostavitev in delovanje
»dramatiène uèilnice«. V svoji vlogi so tako zapisali, »da naj bi (deelni zbor, op. p. )
blagovolil Dramatiènemu društvu doloèiti primerno letno podporo v denarjih, da bo
društvo moglo vsestransko doseèi svoj namen in posebno ustanoviti in vzdrevati
dramatièno uèilnico.«18 Po zaslugi nekaterih najvztrajnejših slovenskih poslancev je
društvo tega leta denarno podporo sicer prejelo, vendar je bila tako skromna, da ni
omogoèala uresnièevanja veèjih ciljev. V deelnem zboru se je ob tem med nemškimi in
slovenskimi poslanci vnela prava vojna, saj so vsak po svoje dokazovali pomen svoje
nacionalno obarvane gledališke dejavnosti in upravièenost do deelne podpore. Nemci so
bili sveto preprièani, da Slovenci niso zreli za svoje nacionalno gledališèe, Slovenci pa so
dokazovali, »da so se naši talenti oblikovali drugod, […] ker ni bilo prilonosti doma.«19
Prizadevanja za enakovredno obravnavo so se iz leta v leto vztrajno nadaljevala, pri èemer
se je vsota za Dramatièno društvo v naslednjih letih sicer poveèevala, vendar ni bila nikoli
enakovredna podpori nemškemu gledališèu.20 Kljub številnim teavam vodstvu
Dramatiènega društva ni pošla sapa, nasprotno, takratni podpredsednik društva Peter
Grasselli je na obènem zboru julija leta 1869 poroèal, da je v pretekli sezoni v društvenih
predstavah sodelovalo kar 31 »igralcev« obeh spolov (12 ensk in 19 moških) ter
suvereno napovedal, da se bo jeseni tega leta odprla »dramatièna uèilnica«. Zanjo se je v
deelnem zboru posebej zavzel poslanec dr. Valentin Zarnik (1837–1888), takrat mlad
pravnik in pisatelj ter vnet pripadnik liberalno usmerjenih mladoslovencev, ki je svojo
podporo dramatièni uèilnici utemeljeval takole: »Da so gledališke uèilnice potrebne, da
brez njih ni mogoèe pravega dramatiènega pospeševanja, da brez njih ni mogoèe narodne
dramatiène umetnosti v obèe na bolje spraviti, […] kae se tudi pri drugih narodih.«21 Kot
29
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
16 Prav tam, str. 102.
17 Povzeto po nav. delu Antona Trstenjaka, str. 59.
18 Prim. Anton Slodnjak, n. d., str. 37.
19 O razpravah v deelnem zboru izèrpno poroèa France Koblar v prispevku: »Zgodovinski oris vzgoje za
slovensko gledališko umetnost«, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, l. 3, št. 10, Ljubljana:
Slovenski gledališki muzej, 1967, str. 30–61.
20 Prav tam, str. 51–61.
21 Prav tam, str. 44.
vzore omenja »slavne gledališke uèilnice« na Dunaju, v Parizu in Peterburgu ter poudari,
da »z diletantizmom ne pridemo naprej.«22
O ljubljanskem glasbeno-gledališkem izobraevanju ni posebnih virov, posamezne dele je
mogoèe rekonstruirati na podlagi èasopisnih èlankov, letnih poroèil društva ter iz
personalnih map uèiteljev in pevcev oziroma igralcev društva.23 Za vodjo šole je odbor
pritegnil operno pevko in igralko italijanskega rodu Dragojilo Odijevo (1841–1901),
èlanico zagrebškega gledališèa.24 Odijeva, rojena v Piavi kot plemenita Lohnarrendorf,
znana pod umetniškim imenom Dragojila Milanova, naj bi bila šolana operna pevka
subreta. Od leta 1863 je delovala v zagrebški operi, od koder je prihajala gostovat v
ljubljansko èitalnico in kasneje k Dramatiènemu društvu. Na èitalniškem odru jo prviè
zasledimo leta 1865, ko je nastopila v burki Bob iz Kranja, medtem ko je bila v
Dramatiènem društvu angairana od leta 1869 do 1878. Kot subreta je nastopala s
pevskimi toèkami in z vloki, s kupleti, z arijami, s samospevi ter v manjših igralskih
vlogah. Pela je tudi v operetah in igrah s petjem pri ljubljanskem Filharmoniènem društvu.
Po vrnitvi v Zagreb je ponovno nastopala v tamkajšnji Operi, najveè kot zboristka.25 Kot
je bilo napovedano, se je izobraevanje v Dramatièni šoli najprej zaèelo za dekleta,
oktobra leta 1869, in naj bi trajalo do konca junija naslednjega leta, v èasu gledališke
sezone.26 Kot piše Trstenjak, naj bi Odijeva pouèevala 11 deklet, in sicer »deklamacijo in
predstavljanje«.27 Kako je potekal pouk, ni znano, lahko pa predvidevamo, da se je
uèiteljica osredotoèila tako na jezik kot na igro in petje, èe omenimo samo temeljne
vešèine gledališèa. Pojem »predstavljanje« namreè lahko razumemo kot skupek razliènih
vešèin. Josip Nolli je v Slovenskem narodu zapisal, da so pouk deklamacije, igranja in
petja obiskovale skoraj vse »gospice«, ki so v prejšnji sezoni e nastopale na društvenem
odru in pove, da so to bila mlada ljubljanska dekleta, ki predstavljajo jedro novega
obetajoèega ansambla.28 Zaèetek nove sezone je odbor skrbno naèrtoval, zato se je e
avgusta ukvarjal z angairanjem osrednjih igralskih in pevskih protagonistov in
organiziral trimeseèni teèaj slovenskega jezika za gospodiène, medtem ko se je novembra
zaèela šola za zaèetnike in zaèetnice.29 V oglasu v Slovenskem narodu so zapisali, da bo
pouk brezplaèen ter da se bo »gojilo lepo slovensko branje, deklamovanje, omika,
gledališko gibanje in dramatièno petje«.30 Vse omenjene prvine so bile temelj gledališke
vzgoje, zato upravièeno predvidevamo, da je izobraevanje potekalo v pravi smeri. Kljub
prizadevanjem so imeli èlani ansambla številne vrzeli in pomanjkljivosti, èesar so se v
igralnem odseku društva globoko zavedali in zmonostim primerno oblikovali vsakoletni
repertoar novih iger in operet. Kakor je mogoèe razbrati iz dosegljivih virov, je bila v
30
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
22 Prav tam, 45.
23 Prvi strnjen prikaz izobraevanja v okviru Dramatiènega društva je v kratkem obsegu objavil Anton
Trstenjak v e omenjeni zgodovini gledališèa (str. 160–162). Precej izèrpnejši je omenjeni prispevek
Franceta Koblarja, ki pa se osredotoèa na dokumente o prizadevanjih društva pri pridobivanju sredstev za
dramatièno uèilnico, manj pa v delovanje posameznih uèiteljev in slušateljem. Posamezen osebnosti
najdemo v Slovenskem gledališkem leksikonu, ur. Smiljan Samec, Ljubljana: Mestno gledališèe, 1972.
24 Slovenski gledališki leksikon, ur. S. Samec, Ljubljana: Mestno gledališèe, 1972, str. 479.
25 Prav tam.
26 France Koblar, n. d., str. 52.
27 Anton Trstenjak, n. d., str. 161.
28 Slovenski narod, l. 3, št. 68 (14. 6. 1870), str. 1.
29 Slovenski narod, l. 3, št. 90 (4. 8. 1870), str. 3.
30 »Dramatiène zadeve«, Slovenski narod, l. 3, št. 132 (12. 11. 1870), str. 3.
prvih letih delovanja društva edina šolana pevka/igralka Odijeva. O njeni izobrazbi ni
preverljivih podatkov, predvidevamo pa, da se je pevsko izobraevala v domaèem
italijanskem okolju, vendar ne na kakšni od znanih šol, ker bi to izrecno poudarjali.
Pouèevanje v ljubljanski »dramatièni uèilnici« je bilo prilagojeno zmonostim slušateljev,
predvsem pa skladno z repertoarjem oziroma zahtevami pevskega in igralskega sporeda.
Pevka Odijeva se je oèitno dobro znašla tudi v vlogi uèiteljice, saj je bila po
nekajmeseènem pouèevanju javno pohvaljena kot zasluna za razvoj »narodnega
gledališèa«.31
Da bi spodbujali zanimanje mladih za gledališko udejstvovanje, se je igralni odsek odloèil
dijakom ljubljanskih šol podariti sto zvezkov e omenjenega gledališkega priroènika.32
Josip Nolli in Josip Staré sta cenjeno èeško delo premišljeno dopolnila in priredila za
slovenske razmere. Uredil ga je Nolli, društvo pa izdalo pod naslovom Priroèna knjiga za
gledališke diletante, posebno za ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike
nasploh. Izšlo je leta 1868 in postalo osrednji didaktièni pripomoèek tako za mlade kot
starejše gledališènike. V prvem delu je pouèen prispevek o zgodovinskem razvoju
gledališèa, ki ga je Nolli zasnoval kot zgodovino evropskega in slovenskega gledališèa ter
v njem izpostavil vse pomembne prelomnice, najzaslunejše narode, posameznike in
njihova dela. Zakljuèil je s prvo sezono Dramatiènega društva, ki jo oznaèi kot izjemno
uspešno, dejavnost društva pa kot obetavno.33 Pri tem ni pozabil na pomen »narodnega
gledališèa«, s èimer je opozoril na temeljno pravico naroda.34 Bralca osvešèa o nalogah,
ciljih in pomenu dramatiènih društev ter poudarja njihovo izobraevalno vlogo.35 Prav
izobraevalna nota je bil temeljni cilj priroènika, ki naj bi postal èitanka slovenskih
gledaliških diletantov na širšem slovenskem obmoèju, saj naj bi spodbujal gledališko
dejavnost tudi v manjših krajih in na podeelju. Osrednji del prinaša sistematièno
zastavljene napotke za gledališko delovanje, kot so prispevki o tem, kako pripravljati
gledališke predstave, oblikovati oder in sceno, kako se v posameznih likih kostumirati in
nalièiti.36 O pevskih vlogah, njihovem karakternem oblikovanju in podobnem, ni govora,
zdi se, da je bilo gojenje petja v igralskih vrstah povsem prièakovano, nujno in
vseprisotno. To lahko sklepamo tudi iz dejstva, da so igralci obvezno sodelovali v
pevskem zboru glasbenih predstav.37
Dramatièna šola je uspešno delovala tudi v naslednjem letu in kot poroèa Nolli, se je to
najbolj pokazalo skozi društvene predstave. V prvem letu delovanja društva se je zvrstilo
13 predstav (skupaj s ponovitvami), ki jih je izvedlo okrog trideset akterjev, naslednje leto
je bilo ob enakem številu predstav število sodelujoèih podobno, v sezoni 1869/70 pa se je
ob njihovem zmanjšanju (11) na odru gledališèa zvrstilo kar 64 igralcev oziroma pevcev
(36 moških in 28 ensk). Naslednje leto je bilo ob sicer precej poveèanem številu predstav
(23) enako protagonistov, v sezoni 1871/72 pa je na desetih predstavah sodelovalo deset
31
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
31 »Dopisi«, Kmetijske in rokodelske novice, l. 28, št. 15 (13. 4. 1870), str. 124.
32 Slovenski narod, l. 3, št. 90 (4. 8. 1870), str. 3.
33 J. Nolli, n. d., str. 9–52.
34 Prav tam, str. 52–59.
35 Prav tam, str. 67–73.
36 Prav tam, str. 79–124.
37 Mirko Mahniè, »Novo gradivo o poèetkih Dramatiènega društva«, Dokumenti Slovenskega gledališkega
muzeja 3, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1965, str. 170.
plaèanih izvajalcev, priblino enako neplaèanih in neznano število tistih, ki so dobili
doloèene denarne nagrade. Podobno je bilo v naslednjem letu, nato je število nastopajoèih
ob priblino istem številu predstav usihalo, leta 1874/75 je bilo stalno angairanih šest, ob
njih pa osemnajst neplaèanih izvajalcev.38 Ker število slušateljev dramatiène šole ni
dokumentirano, niti ni podatkov, ali je bilo izobraevanje veèstopenjsko oziroma
veèletno, sklepamo, da so se šolali razlièno, posamezniki morda veè zaporednih sezon,
drugi eno leto oziroma na enem, dveh teèajih.
Poleg Odijeve, ki je kot prva pouèevala dekleta v dramski igri in petju, so spomladi leta
1871 angairali še Kornelijo Šolmajer (tudi Schollmayer, 1834–1913), ki jo viri omenjajo
kot »znano mojstrico v deklamovanju«.39 Iz tega lahko sklepamo, da Odijeva ni bila vešèa
slovenskega jezika. Šolmajerjevo biografi prikaejo kot odlièno govornico in glasbenico,
ki je kot zasebnica v dramatièni šoli pouèevala deklamacijo, petje in klavir. Šolo naj bi
nekaj èasa tudi vodila, sicer pa je bila od leta 1868 kot pevka in deklamatorka dejavna na
odru ljubljanske èitalnice. O njenem šolanju ni podatkov, glede na to, da je izhajala iz
znane rodoljubne in kulturniške druine Costa, bila je hèi znanega zgodovinarja dr.
Henrika Coste in sestra Etbina Coste, ljubljanskega upana med letoma 1864 in 1869, je
gotovo imela dobro izobrazbo.40 S svojim pouèevanjem je oèitno zadovoljila
prièakovanja, saj je v tajnikovem poroèilu za društveno leto 1871/72 omenjena posebna
zahvala prav domoljubni gospe Šolmajerjevi, ki se je »blagodušno in brezsebièno trudila
s podukom gospodièen«, èeprav dramatièna šola v pravem pomenu sicer ni delovala.41
Julija leta 1871 se je v okviru Dramatiènega društva zaèela tudi šola oziroma teèajna
oblika pouèevanja za moške, ki jo je vodil društveni tajnik, igralec, pevec in reiser Josip
Nolli. Tudi o njegovem pouèevanju ni podatkov, predvidevamo pa, da je kot nadarjen in
takrat e izurjen pevec, igralec in predvsem dejaven reiser,42 svoje znanje uspešno
prenašal na druge. O njegovi nadarjenost prièa tudi zapis, da je v sezoni 1874/75 nastopal
na odru Stanovskega gledališèa, in sicer med dejanji benefiène predstave nemške altistke
Berthe Frey in pel odlomke iz Kreutzerjevega dela Das Nachtlager in Granada in bil
deleen dobre kritike.43 Takšni nastopi so ga verjetno spodbujali k temu, da se je v elji po
pevskem napredovanju jeseni leta 1875 podal v Zagreb in nato na študij v Italijo.
Pri vzgoji zborovskih pevcev pa so v okviru društva obèasno ali redno pouèevali tudi
nekateri pol poklicni ali poklicni glasbeniki, kot so bili Vojteh Valenta, Anton Hajdrih,
Anton Foerster, Jurij Schantl in Anton Stöckl. Viri poroèajo, da so pouèevali zborovsko
petje in delovali kot kapelniki. Vojteh Valenta, ki je bil kot zborovodja najbolj aktiven pri
ljubljanski èitalnici, na odru Dramatiènega društva pa je nastopal kot pevec in igralec, je v
prvih letih dramatiène šole pouèeval zborno petje, obèasno pa tudi dirigiral glasbenim
32
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
38 Prim. France Koblar, n. d., str. 52.
39 Prav tam.
40 Prim. Slovenski biografski leksikon, n. d., str. 701; Schollmayer, Kornelija (1834 –1913) – Slovenska
biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi548220/ (obiskano: 11.
11. 2016.)
41 »Obèni zbor Dramatiènega društva«, Slovenski narod, l. 5, št. 60 (28. 5. 1872), str. 2–3.
42 Glej Darja Koter, »Glasbeno-gledališka reija na Slovenskem: od diletantizma Dramatiènega društva do
poskusov profesionalizacije v Deelnem gledališèu«, Muzikološki zbornik 46 (2010), str. 60–65.
43 Joe Sivec, »Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875«, Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma
do 20. stoletja, ur. Metoda Kokole in Klemen Grabnar, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str.
181.
predstavam in zanje pisal glasbene odlomke.44 Kot je bilo e omenjeno, je v rosnih letih
obiskoval glasbeno šolo pri ljubljanski normalki, nato pa se v glasbi ni posebno šolal,
najveè znanja je pridobil od uèiteljev, kot je bil Anton Nedvìd. O Valentovem odnosu do
glasbenega izobraevanja prièa njegovo prizadevanje za ustanovitev Glasbene matice,
katere bistveni del naj bi bila glasbena šola na veè stopnjah. Kot eden najdejavnejših
pobudnikov je e na zaèetku njenega delovanja opozoril na potrebo po ustanovitvi
konservatorija.45 Tudi Anton Hajdrih (1842–1878) se je šolal na ljubljanski normalki in
gimnaziji. Petje in klavir sta ga zasebno pouèevala Kamilo Mašek in Gregor Rihar, po
maturi pa je vstopil v semenišèe, kjer je kmalu ustanovil in vodil pevski zbor, pel je tudi na
stolnem koru in v èitalnici. Kot dober pevec in opaen skladatelj zborovskih del se je v
zadnjem letniku odloèil za glasbeni poklic in še pred zakljuèkom semenišèa jeseni leta
1864 odšel na praški konservatorij. Vpisal se je k solopetju in kompoziciji ter postal
kolega Frana Gerbièa. Èeprav je imel odliène pevske dispozicije, ki so kazale, da bi lahko
postal dober baritonist in operni pevec, zaradi pretiranega kajenja cigar ni napredoval in
bil izkljuèen. Po vrnitvi v Ljubljano je bil nekoliko izgubljen, v uteho so mu bili nastopi pri
èitalnici, sokolskem društvu in nato pri Dramatiènem društvu, kjer je sodeloval kot pevec
in uèitelj zborovskega petja. Oèitno pa tudi v Ljubljani ni našel pravega zadovoljstva in ne
monosti za preivetje, zato je leta 1873 odšel v Trst, da bi se izobrazil za telegrafista,
vendar ga je tudi tam omreila glasbena muza.46 Anton Foerster (1837–1926), vsestransko
izobraen èeški glasbenik, je prišel v Ljubljano iz hrvaškega Senja leta 1867 in zaèel
delovati na razliènih podroèjih. Za Valento je prevzel vodenje èitalniškega pevskega
zbora, za katerega je kmalu ustanovil pevsko šolo ter za hitrejše napredovanje èlanov
napisal didaktièni priroènik Kratek navod za pouk v petji (1867), kot eno prvih
glasbeno-teoretiènih del v slovenšèini. To uèno gradivo so uporabljali tako zboristi kot
solisti in je predstavljalo temeljno delo za vzgojo pevcev. Foerster si je v okviru èitalnice
prizadeval dvigniti raven petja in repertoarja, vendar predvsem slednje ni bilo sprejeto, saj
se je društvo zadovoljilo z nacionalno noto programa, veèjih umetniških zamahov pa si ni
zadalo. Zaradi tako zakoreninjene miselnosti je sredi leta 1870 delovanje v èitalnici
odpovedal, kar pa so mu èlani odkrito zamerili.47 Kmalu po prihodu v Ljubljano se je
pridruil tudi Dramatiènemu društvu (natanèna letnica ni ugotovljena) ter v njem deloval
kot kapelnik in klavirski spremljevalec. V sezoni 1869/70 se na letakih društva pojavlja
kot »vodja muzikalnega dela« z orkestrom vojaške godbe grofa Huyna. V tem èasu se je
program precej bolj kot prej nagibal k opereti, kar je pomenilo repertoarni napredek
ozirom odmik od preprostejših iger s petjem. Orkestrske toèke so bile v navadi na zaèetku,
med dejanji in ob koncu iger, ki so jih uprizarjali. Dokaj obièajne so bile tudi posamezne
pevske toèke, ki jih je instrumentiral Foerster.48 Po tej sezoni ga v društvu sreèamo le še
kot klavirskega spremljevalca pevskih toèk.49 Foersterja je kot kapelnik društva nasledil
Jurij Schantel, med leti 1867 in 1872 kapelnik 79. pehotnega polka grofa Huyna, s katerim
33
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
44 Valenta, Vojteh (1842–1891) – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755809/ (obiskano: 11. 11. 2016).
45 Prav tam.
46 Za zaokroen prikaz Hajdrihovega ivljenja in dela glej: Darja Koter, Slovenska glasba 1848–1918,
Ljubljana: Študentska zaloba, 2012, str. 78–80.
47 Branka Pance Rotar, »Foerster – pedagog«, v: Foersterjev zbornik, ur. E. Škulj, Ljubljana: Druina, 1998,
str. 59.
48 Anton Trstenjak, n. d., str. 149; Dragotin Cvetko, n. d., str. 187–188.
49 Darja Kajfe, »Foerster na Slovenskem«, v: Foersterjev zbornik, ur. E. Škulj, Ljubljana: Druina, 1998,
str. 34–36.
je nastopal na koncertih Filharmoniène drube in na bésedah ljubljanske èitalnice. Svoje
sodelovanje z Dramatiènim društvom je zaèel leta 1870 kot vojaški kapelnik, v sezoni
1873/74 pa kot dirigent civilist. Za potrebe slovenskega gledališèa je instrumentiral veè
skladb, tudi Vilharjevo Jamsko Ivanko, ki jo je delno prekomponiral.50 V istem obdobju je
Schantel kot zborovodja deloval pri ljubljanski èitalnici, vsaj od leta 1873 pa tudi kot
uèitelj petja in nekaterih instrumentov.51 Iz tega lahko sklepamo, da je petje morda
pouèeval tudi pri Dramatiènem društvu. Za njim so delovali Josip (Johann) Schinzl
(1836–1895), vojaški kapelnik 46. pehotnega polka Sachsen-Meiningen, ki je vodil
operetne predstave in spevoigre do leta 1876, nato pa sta se kot kapelnika do konca sezone
1877/78 zvrstila še Anton Stöckl (1850–1903) in Franz Czansky (1832–1905), poleg
omenjenih vojaških kapel pa je društvo najemalo še mestno godbo in orkester nemškega
gledališèa.52
Drubeno-politièni in drugi vplivi na izobraevalna nihanja
Èe sta bili prvi dve leti delovanja dramatiène šole uspešni in obetavni, so se v tretjem letu
zaèele resne teave. Spomladi tega leta je Odijeva neprièakovano odpovedala sodelovanje
in odšla nazaj v Zagreb, domnevno zaradi spora s èlani(cami) pevskega zbora društva,
verjetno pa zaradi nesoglasij denarne narave.53 e jeseni istega leta se je vrnila, vendar se
njena nova pogodba ni nanašala na pouk v okviru dramatiène šole, paè pa na »pouèevanju
igralk Dramatiènega društva v doloèenih segmentih«.54 Kaj je bilo s tem mišljeno, ni
znano. Predvidevamo, da je posameznim pevkam oziroma igralkam nudila individualne
ure. Kot poroèa Nolli, šola jeseni leta 1871/72 ni delovala, paè pa so potekala individualna
izobraevanja, domnevno zaradi pomanjkanja denarja, s èimer je bila povezana
vsakoletna dotacija deelnega zbora.55 Ker teavam ni bilo videti konca, nemško
usmerjeni deelni poslanci pa so se upirali poveèevanju podpore Dramatiènemu društvu,
je na pobudo dr. Valentina Zarnika odbor sklenil ustanoviti tako imenovani Podporni
gledališki komite, ki naj bi zbiral prostovoljne prispevke ter tako financiral stalne igralce
tudi v poletnih mesecih, ko sicer niso imeli dohodkov, ter skrbel za redno delovanje
dramatiène šole. Kljub prizadevanjem ta ideja ni najbolj zaivela.56 K društveni krizi je
pripomoglo veè dejavnikov, splošna gospodarska kriza, velike nacionalne napetosti med
Slovenci in Nemci, ki so skoraj povzroèile konec Dramatiènega društva, ter zmanjševanje
ansambla in usihanje izobraevalne dejavnosti. Redèenje ansambla in zamiranje
izobraevanja je vplivalo tudi na repertoarno sliko, ki so ji nasprotniki društva oèitali
zastarelost, okostenelost, prepogosto ponavljanje predstav, posledièno pa upad
34
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
50 Schantel, Jurij – Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi540042/ (obiskano 23. 12. 2016). Podatki o rojstvu in smrti niso
ugotovljeni.
51 Nataša Cigoj Krstuloviæ, Zgodovina, spomin Dedišèina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne, Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, 2015, str. 28.
52 Glej recenzijo e omenjene zgodovine slovenskega gledališèa Antona Trstenjaka, ki jo je objavil Anton
Funtek v »Knjievnem poroèilu« Ljubljanskega zvona (1893) pod naslovom: «Slovensko gledališèe.
Zgodovina gledaliških predstav in dramatiène knjievnosti«, str. 441. Funtek je v sklopu recenzije dodal
podatke o kapelnikih Dramatiènega društva od njegovih zaèetkov do sezone 1887/88.
53 O tem izèrpno poroèa France Koblar, n. d., str. 53–54.
54 Prav tam, str. 54.
55 Prav tam.
56 Prav tam.
obèinstva.57 V letih 1872 do 1874 je izobraevanje pri Dramatiènem društvu potekalo v
dveh oblikah, za pevce in igralce individualno ali v manjših skupinah, medtem ko je bilo
pouèevanje petja najverjetneje skupinsko. Med uèitelji skupinskega petja se od sezone
1874/75 omenja Anton Stöckl.58
Igralci in pevci ansambla Dramatiènega društva so bili vseh stanov in razliènih poklicev:
uradniki, trgovski pomoèniki, zavarovalni agentje, obrtniki, idr. Nekateri med njimi so si
eleli postati poklicni gledališèniki, pa jim razmere tega niso dopušèale, zato je ansambel
ostajal diletantski in le posamezniki so dosegli višjo raven, ki je vodila k
profesionalizaciji. Omenjamo nekaj imen, posebno tista, o katerih je bilo mogoèe
rekonstruirati vsaj temeljne biografske podatke in pevsko oziroma igralsko pot. Vodilna
pevka društva je bila e omenjena Dragojila Odijeva. Sledi še nekaj vidnejših akterk, na
primer Antonia Neugebauerjeva, poroèena de Castro, ki je leta 1875 odšla iz Ljubljane v
zagrebško gledališèe. Leta 1873 se omenja tudi kot pevka nemškega gledališèa.59
Delovanje na obeh odrih je bilo v tistem èasu dokaj redko, in sicer iz dveh razlogov.
Gledano po strokovni plati, so na odru Stanovskega gledališèa praviloma delovali
profesionalno šolani gostujoèi pevci, zaradi politike pa ob koncu 60. in v 70. letih
simbioza med slovenskim in nemškim ansamblom ni bila mogoèa. Iz èasopisnih poroèil o
nemškem gledališèu izvemo, da je Neugebauerjeva po dveh uspešnih sezonah pri
Dramatiènem društvu na zaèetku 70. let odšla na pevsko izobraevanje v Trst, po vrnitvi v
Ljubljano pa je nastopala na nemškem odru, dokler ni odšla v Zagreb.60 Kot dobra pevka
Dramatiènega društva se omenjata tudi Antonija Svetek – Rossova in Cecilija
Podkrajšek.61 Prav mogoèe je, da so tako Antonia Neugebauerjeva kot Svetkova in
Podkrajškova obiskovale pouk dramatiène šole pri Odijevi, èeprav imen njenih gojenk ne
poznamo. Antonija Svetek (1850–1924), rojena Rossa, je na odru društva prviè nastopila
decembra 1871 in e naslednje leto pela Minko na premieri Gorenjskega slavèka. Zaradi
izjemno lepega glasu so ji prerokovali, da bo prva dama slovenske operete in spevoigre,
vendar kljub nadarjenosti in uspehom po poroki leta 1874 ni veè nastopala.62 Cecilija
Podkrajšek (1852–1879), po poklicu šivilja, se je v zgodovino Dramatiènega društva
zapisala kot izjemno sposobna igralka in pevka. Nastopala je med letom 1870 in 1877,
nato pa preminula za posledicami tuberkuloze.63 Leta 1872 je bila v vlogi Majde med
glavnimi nastopajoèimi na premieri Gorenjskega slavèka v reiji Josipa Nollija.64
Poroèilo o delu društva za leto 1871/72 pove, da so se leta 1871 v dramatièno šolo vpisale
tri »nove gospodiène«, vendar imen ne omenja.65
35
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
57 Mirko Mahniè, n. d., str. 169.
58 Anton Funtek, n. d., str. 441.
59 Ivan Sivec, »Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875«, Muzikološki zbornik 8 (1972), str. 102.
60 Prav tam.
61 France Koblar, n. d., str. 55.
62 Svetek, Antonija (1850-1924) - Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi633528/ (obiskano 13. 11. 2016). 2016).
63 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S. Samec, str. 524.
64 Zgodba Gorenjskega slavèka – Sigledal. Dostopno na spletnem naslovu:
veza.sigledal.org/prispevki/zgodba-gorenjskega-slavcka (obiskano 13. 11. 2016.)
65 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, Dokumenti Slovenskega gledališkega
muzeja 4, Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1965, str. 156.
Od leta 1869 je bil med najvidnejšimi pevci Ivan Meden (1838–1914), ki je kot študent
prava obiskoval dunajsko univerzo in bil v drubi Josipa Stritarja, Frana Erjavca ter
Davorina in Simona Jenka. Kot talentiran tenorist je redno nastopal na prireditvah
dunajskih študentov. Z eljo, da postane profesionalni pevec, je študij prava opustil in se
posvetil solopevskemu izobraevanju, ki pa ga je bil primoran opustiti zaradi zdravstvenih
teav z glasilkami. Po vrnitvi v Ljubljano je med leti 1869 in 1886 kot èlan zborov in
solistièno nastopal v ljubljanski èitalnici, Dramatiènem društvu in pri Glasbeni matici.66
Ivan Meden je kot Franjo nastopal v prvi predstavi Gorenjskega slavèka.67 V letu 1871 je
društvo stopilo v stik z igralcem in pevcem Julijem Šušteršièem, èigar umetniško ime je
bilo Sršen.68 Julij Sršen (1843–1912) je bil sicer amater, toda cenjen igralec in pevec. Po
poklicu uradnik je leta 1861 zaèel nastopati v idrijskem gledališèu, od leta 1868 pa ga
zasledimo na odru ljubljanske èitalnice in nato pri Dramatiènem društvu, stalno do leta
1882.69 O njegovem šolanju ni podatkov, prav mogoèe pa je, da se je tudi on kot nadarjen
diletant izpopolnjeval v okviru dramatiène šole. Leta 1873 se omenja igralec in pevec
Josip Paternoster (1847–1903), ki je na društvenih predstavah nastopal med leti 1869 in
1875.70 Ob omenjenih je na društvenih letakih mogoèe najti še vrsto imen, katerih
ivljenje in delovanje bo potrebno osvetliti v nadaljnjih študijah.
Dramatièna šola je po krizi v letih 1873 in 1874 po zaslugi nekaterih najbolj vztrajnih
èlanov društva ponovno zaivela v juniju leta 1875 in naj bi imela tri razdelke. Ker so bili
k sodelovanju povabljeni trije uèitelji: pevka in igralka Dragoila Odijeva, igralec in reiser
Josip Gecelj (obèasno naj bi nastopal tudi kot pevec, tako Mahniè, n. d. str. 162) ter igralec
in pevec Fran Schmidt, je mogoèe, da so bili hkrati vodje posameznih oddelkov, vendar
podrobnosti niso znane. Vodja izobraevanja je bil Gecelj, saj je spiritus agens
Dramatiène šole Josip Nolli tega leta odšel v Zagreb. Josipa Geclja (Goetzel, r. 1834, u.
1907) poznamo kot igralca, uspešnega reiserja in prevajalca, ki je v društvu deloval od
leta 1871 do 1889 (nekateri omenjajo nekoliko drugaène letnice).71 Franc (tudi Fran)
Schmidt (1849–1893) je bil igralec in pevec Dramatiènega društva v letih 1869 do 1878,
ko se je zaradi zmanjšane deelne podpore društvu odloèil za uèiteljski poklic.72
Dramatièna šola naj bi v primerjavi s prvimi leti zoila svoj program in imela glavni cilj:
izobraevati v igranju.73 Kot piše Slovenski narod: »(Gospodiène), ki se elé uèiti za
igralke za slovensko gledališèe, ali napredovati v znanji dobrega igranja, opozorujemo,
da je gospodièna Odijeva prevzela šolo ‘dramatiènega društva’ […].«74 Zapis o tem
lahko zavaja, saj sta bila v tem èasu izobraevanje v igranju in petju še vedno tesno
36
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
66 Slovenski gledališki leksikon II, ur. S, Samec, str. 426.
67 Zgodba Gorenjskega slavèka – Sigledal. Dostopno na spletnem naslovu:
veza.sigledal.org/prispevki/zgodba-gorenjskega-slavcka (obiskano: 13. 11. 2016).
68 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, str. 156.
69 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S. Samec, str. 715; primerjaj tudi: Šušteršiè, Julij (1843–1912) –
Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679172/
(obiskano: 13. 11. 2016).
70 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, str. 159.
71 Slovenski gledališki leksikon I, ur. S. Samec, str. 165. Mirko Mahniè v omenjenem prispevku piše o tem,
da naj bi Gecelj v društvu deloval od leta 1869 do 1886, ko se je z Dunaja vrnil Ignacij Borštnik (str. 162).
72 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S, Samec, str. 618; prim. Schmidt, Fran (1849–1893) – Slovenska
biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi544947/ (obiskano: 13.
11. 2016).
73 O ponovnem delovanju dramatiène šole glej France Koblar, n. d., str. 56.
74 »Domaèe stvari«, Priloga k Slovenskemu narodu, l. 8, št. 260 (14. 11. 1875), str. 3.
povezana. Odijeva je dobila nalogo vzgajati igralke, s katerimi je pripravljala tudi javne
produkcije, in bila javno pohvaljena, saj naj bi »privabila in pripravila društvu nekoliko
dobrih novih moèi, ki so pogoj daljnega vzrastka vsacega dramatiènemu društvu enacega
društva«.75 Ponovno delovanje dramatiène šole so pozdravile tudi Novice, o èemer
preberemo, da »Dramatièna šola bode izobraevališèe. V njej se bode vskateri vadil
pravilno slovenski jezik lepo brati un govoriti, spoznaval bo slovensko dramatièno
literaturo in ulil se bo deklamovati, olikano gibati se in igrati. […] Dramatièna šola je
brezplaèna. Obiskovalci te šole ne prevzemajo nobenih dolnosti proti društvu.
Dramatiènemu društvu je zadostenje, ako po šoli širi spoznanje domaèe in slovenske
literature deloma za lastno izobraevanje in ljubezen do umetnosti, deloma pa tudi, ker
dramatièno društvo igralce in pevce primerno dobro honorira.«76 Iz zapisanega lahko
razberemo, da si je društvo prizadevalo k najširšemu izobraevanju, ki za slušatelje ni bilo
nujno povezano z igranjem na društvenem odru. To je ena prvih oblik brezplaènega
izobraevanja na glasbenem in igralskem podroèju, kjer stan ali starostna meja nista bila
pogojena.
Sklepne misli
Èeprav je dramatièna šola med leti 1875 in 1877 redno delovala in rodila dobre sadove, se
ni mogla obdrati. Leta 1877, po volitvah v deelni zbor, so bili slovenski kandidati
izvoljeni zgolj na podeelju, medtem ko so bili v trgih in mestih neuspešni. Vse to je
moèno vplivalo na podporo Dramatiènemu društvu za leto 1878, ki je tako upadla, da šola
ni bila veè mogoèa. Nekateri nemški poslanci so bili preprièani, da denarna podpora ni
prinesla napredka, zato so se zavzemali za njeno znianje ali celo ukinitev. Ko je jeseni
leta 1878 v deelnem zboru obveljalo stališèe, da bo podpora 1000 goldinarjev (v prejšnji
letih je bila celo 2400 goldinarjev) zadostovala in da jo sme društvo porabiti zgolj za
dramska dela in knjinico, je to povzroèilo, da so bili jeseni leta 1878 odpušèeni vsi
plaèani igralci in pevci ter uèitelji Odijeva, Gecelj in Schmidt.77 Prva je odšla v Zagreb,
Gecelj k nemškemu gledališèu v Maribor in nato v Celje, Schmidt pa za uèitelja. Poslej je
društvo stagniralo, tu in tam je sicer še prirejalo predstave, a brez vidnejših uspehov in
posledièno se je deelna podpora iz leta v leto znievala.78 Društvo je v naslednjih letih z
manjšimi presledki stagniralo, dokler ni leta 1886 prišlo do veèjega pozitivnega preobrata:
z Dunaja se je vrnil Ignacij Borštnik kot poklicni igralec, kot glasbenik pa je bil k
sodelovanju povabljen praški diplomant, uveljavljen pevec in dirigent Fran Gerbiè. Ob sta
pripomogla, da je bilo hkrati z novo stavbo leta 1892 ustanovljeno profesionalno
zastavljeno Deelno gledališèe, v katerem so zaivele nemške in slovenske predstave.
Ustanovitev Dramatiènega društva leta 1867 velja za prelomnico v zgodovini slovenskega
gledališèa, in sicer zaradi smelo zastavljenih ciljev, ki so se iz leta v leto bolj ali manj
uspešno uresnièevali ter napovedovali postopno profesionalizacijo slovenskega
gledališèa. Spodbujali so nastajanje slovenske dramatike in glasbeno-gledaliških del,
prevajanje evropske literature in postavili temelje glasbeno-gledališkemu poklicnemu
37
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
75 »Obèni zbor Dramatiènega društva«, Slovenski narod, l. 10, št. 117 (25. 5. 1877), str. 2.
76 »Naši dopisi«, Kmetijske in rokodelske novice, l. 35, št. 23 (6. 6. 1877), str. 185–186.
77 Anton Trstenjak, n. d., str. 71–72; France Koblar, n. d, str. 57–58.
78 France Koblar, n. d., str. 58.
izobraevanju. Vse to je kljub denarnim in kadrovskim teavam nezadrno vodilo k
profesionalno zastavljenemu narodnemu gledališèu, in sicer predvsem po zaslugi
nekaterih zanesenjakov. Prav šola dramatiènega društva pa je bila tista, ki je kljub
obèasnim zastojem v delovanju zastavila sistematièno vzgojo glasbeno-gledališèih
profilov in poklicev, kot jih poznamo danes.
Literatura
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2015. Zgodovina, spomin Dedišèina: ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU.
Cvetko, Dragotin. 1960. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem III. Ljubljana,
DZS.
»Domaèe stvari«. Priloga k Slovenskemu narodu, l. 8, št. 260 (14. 11. 1875), str. 3.
»Dopisi«. Kmetijske in rokodelske novice, l. 23, št. 1 (4. 1. 1865), str. 7.
»Dopisi«. Kmetijske in rokodelske novice, l. 28, št. 15 (13. 4. 1870), str. 124.
»Dramatiène zadeve«. Slovenski narod, l. 3, št. 132 (12. 11. 1870), str. 3.
Funtek, Anton. 1893. Knjievno poroèilo: »Anton Trstenjak: ‘Slovensko gledališèe.
Zgodovina gledaliških predstav in dramatiène knjievnosti’«, Ljubljanski zvon, str.
441.
Kajfe, Darja. 1998. »Foerster na Slovenskem«. Foersterjev zbornik, ur. E. Škulj.
Ljubljana: Druina, str. 33–47.
Koblar, France. 1967. »Zgodovinski oris vzgoje za slovensko gledališko umetnost«.
Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, l. 3, št. 10. Ljubljana: Slovenski
gledališki muzej, str. 30–61.
Koter, Darja. 2010. »Glasbeno-gledališka reija na Slovenskem: od diletantizma
Dramatiènega društva do poskusov profesionalizacije v Deelnem gledališèu«.
Muzikološki zbornik 46, str. 57–72.
Koter, Darja. 2012. Slovenska glasba 1848–1918. Ljubljana: Študentska zaloba.
Mahniè, Mirko. 1965. »Novo gradivo o poèetkih Dramatiènega društva«. Dokumenti
Slovenskega gledališkega muzeja 3. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, str. 81–91.
Mahniè, Mirko. 1965. »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, Dokumenti
Slovenskega gledališkega muzeja 4. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 154–171.
»Naši dopisi«. Kmetijske in rokodelske novice, l. 35, št. 23 (6. 6. 1877), str. 185–186.
Nedvìd, Anton (1829–1896). Slovenska biografija.
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi386526/ (2. 11. 2016).
Nolli, Josip (1841–1902). Slovenska biografija.
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi388772/ (3. 11. 2016). (3. 11. 2016).
38
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Nolli, Josip. 1868. Priroèna knjiga za glediške diletante, posebno za ravnatelje
igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh. Ljubljana: Dramatièno društvo.
Nolli, Josip. »Deset let na gledaliških deskah«, Slovenski narod, l. 8, št. 80 (10. 4.
1875), str. 2.
»Obèni zbor Dramatiènega društva«. Slovenski narod, l. 5, št. 60 (28. 5. 1872), str.
2–3.
»Obèni zbor Dramatiènega društva«, Slovenski narod, l. 10, št. 117 (25. 5. 1877), str.
2.
Rotar Pance, Branka. 1998. »Foerster – pedagog«. Foersterjev zbornik, ur. E. Škulj.
Ljubljana: Druina, str. 57–70.
Rotar Pance, Branka. 2002. »Gašpar Mašek – pedagog«. Maškov zbornik, ur. Edo
Škulj. Ljubljana: Druina, str. 51–58.
Samec, Smiljan, ur. 1972. Slovenski gledališki leksikon. Ljubljana: Mestno gledališèe.
Schantel, Jurij. Slovenska biografija. www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi540042/
(23. 12. 2016).
Schmidt, Fran (1849–1893). Slovenska biografija.
www.slovenskabiografija.si/oseba/sbi544947/ (13. 11. 2016).
Schollmayer, Kornelija (1834–1913). Slovenska biografija.
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi548220/ (11. 11. 2016).
Sivec, Joe. 1972. »Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875«. Muzikološki
zbornik 8, str. 86–111.
Sivec, Joe. 2010. »Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875«. Opera na
ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. stoletja, ur. Metoda Kokole in Klemen
Grabnar. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU, str. 163–184.
Slodnjak, Anton. 1967. »Levstikov dele pri ustanavljanju in zaèetnem delovanju
Dramatiènega društva«. Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, Ob stoletnici
Dramatiènega društva, ur. Mirko Mahniè in Dušan Moravec. Ljubljana: Slovenski
gledališki muzej.
Slovenski narod, l. 3, št. 68 (14. 6. 1870), str. 1.
Slovenski narod, l. 3, št. 90 (4. 8. 1870), str. 3.
Svetek, Antonija (1850–1924). Slovenska biografija:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi633528/ (13. 11. 2016).
Šušteršiè, Julij (1843–1912). Slovenska biografija:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679172/ (13. 11. 2016).
Trstenjak, Anton. 1892. Slovensko gledališèe. Zgodovina gledaliških predstav in
dramatiène knjievnosti slovenske. Ljubljana: Dramatièno društvo.
39
Darja Koter, VLOGA LJUBLJANSKEGA DRAMATIÈNEGA DRUŠTVA ...
Valenta, Vojteh (1842–1891). Slovenska biografija:
www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755809/ (2. 11. 2016).
Zgodba Gorenjskega slavèka – Sigledal:
veza.sigledal.org/prispevki/zgodba-gorenjskega-slavcka (13. 11. 2016).
Summary
The Ljubljana Dramatic Society [Dramatièno društvo], founded in 1867 with the purpose
of establishing a permanent theatre stage with professional actors, stated in the
fundamental points of its rules that it would provide a systematic education in acting and
singing and, in this way, maintain a decent level of performing theatre or music theatre
works. From 1869, as part of the so-called “dramatic classroom”, which should have
exceeded the amateur level of the reading rooms [èitalnice], the Society provided
education for amateur actors and singers of different ages. Its teachers were Josip Nolli,
Dragojila Odijeva, Anton Foerster, Vojteh Valenta, Jurij Schantl, Anton Heidrich and
even Anton Stöckl. In this time, a single person was expected to have both singing and
acting skills. The Society’s dramatic school, which was active at intervals, made an
important step towards educating professional music and theatre teachers in Slovenia.
40
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek