GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25_______________ VIDEM,	16. - 31. OKTOBRA 1954.	Leto	V. - Štev. 97
UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm - Udine	Naročnina:	letna	500—	lir,	6	mesečna 300,— Ur
»SICILIJI, SARDINIJI, FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI, TREN-TINU - GORNJEM POADIŽJU, DOLINI AOSTA, SE PRIZNAVAJO POSEBNE OBLIKE IN POGOJI AVTONOMIJE S POSEBNIMI STATUTI, KI SO SPREJETI Z USTAVNIMI ZAKONI.«
Člen 116 italijanske ustave.
»ATT,A SICILIA, ALLA SARDEGNA, AL FRIULI - VENEZIA GIULIA, AL TRENTINO - ALTO ADIGE, ALLA VALLE D’AOSTA SONO ATTRIBUITE FORME E CONDIZIONI PARTICOLARI DI AUTONOMIA SECONDO STATUTI SPECIALI ADOTTATI CON LEGGI COSTITUZIONALI.«	|	:
Articolo 116 della Costituzione italiana.
SI8,Stti» Sporazum o tržaškem vprašanju
Znano je, da so v pričakovanju sporazuma med Italijo in Jugoslavijo — ki je
bil sigliran dne 6. t. m. v Londonu in je
znan pod imenom Spomenica o sporazumu, ter ima dve prilogi — že pred nekaj meseci mislili na to, da bi imenovali posebno komisijo, ki naj bi proučila probleme v zvezi z deželno avtonomijo za Furlanijo-Julijsko Krajino, ali točneje, da bodo proučili poseben statut, ki ga je treba izdelati v smislu čl. 116 republiške ustave.
Omenjena komisija je bila imenovana
v Vidmu in kolikor nam je znano, so jo sestavili po pokrajinskem kriteriju, to je s člani, ki so samo iz videmske pokrajine in ki po vsej verjetnosti ima tudi delovni program omejen izključno na našo pokrajino.
Zato ima zelo skromno nalogo, ne samo kar se tiče vrednosti njenih sklepov — ker gre v tem primeru izključno za nek posvetovalni organ — ampak tudi iz mnogo važnejšega vidika in prospektive s katere se je treba lotiti reševanja teh problemov.
Morda bo kdo trdil, da gre tu izključno za tehnično delo in da se s tega vidika hi moglo storiti bolje. Toda taka argumentacija ne drži, ker se problem vzpostavitve deželne uprave s posebnim statutom ne omejuje na tehnični značaj Pravne strukture, ne predstavlja samo izključno tehnični problem, problem organizacije.
Da se prepričamo o pravilnosti tega gledišča je dovolj če pomislimo na izbor avtonomizma in na značaj, ki ga je ta zavzel v različnih krajih in dobah.
To zgodovinsko gibanje izvira iz potrebe, da se pogoji normalnega razvoja skupnosti stalno zaščitijo in spoštujejo. Tako gibanje se je pojavilo z večjo silo tam, kjer so bili taki pogoji omalovaževani, ali se jim je delalo silo na veliko Škodo osnovnih koristi določene skupnosti.
V resnici gre pri vsem tem vedno in samo za zahtevo po dejanski enakosti že
V samem začetku, enakosti, ki jo ogrožalo in dušijo tendence in sistemi izenačevanja, ki na koncu povzročijo neenakost. Gre torej za zahtevo po realni in bejanski pravici, ne pa samo po njeni Zunanji obliki. Nasprotniki avtonomije hiislijo, ali se delajo kot da bi mislili, da si hočejo deželni avtonomisti zajamčiti levji delež; toda resnica je popolnoma briigaHna, kar potrjuje tudi najnovejša Zgodovina Italije.
Ce je tako — in ne vidimo vzroka, zakaj bi moglo biti drugače — so glavni Problemi avtonomije izrecno politični. To Pomeni, da je treba k reševanju njenih Problemov poklicati kvalificirane zastopnike prebivalstva, ki živi na ozemlju do-Mčne dežele, kateri naj tolmačijo in zastopajo temeljne koristi tega prebivalstva.
Parlamentarci in kvalificirani predstavniki so vedno izjavljali, da se bo iz-Vedla ' deželna avtonomija, brž ko bo re-®eh teritorialni problem Trsta, Kot smo ^ v začetku omenili, je sedaj prišlo do rešitve tega problema.
Nobenega predsodka ali ovire bi torej P® smelo biti sedaj za uveljavljenje predpisov po členu 116 Ustave. Pred to izved-
k° Pa je treba napraviti obsežno anketo
V 9
zgoraj navedenem smislu.
Popolnoma naravno je, da se tudi Slo-'Tnce, ki predstavljajo znaten del delega prebivalstva — okrog 70.000 v ■^rstu, 60.000 v videmski pokrajini in hkrog ls.ooo v goriški pokrajini — vpra-a v tem smislu in poklice k soodločanju, Preden bo rimski parlament izdal tak ®tutut. Za začetek bi tudi ne bilo slabo, ki bodoča deželna komisija za študij, b> jo bilo treba čimprej sestaviti iz predstavnikov vseh treh pokrajin, bila se-avijena po proporčnem sistemu in bi v v hiej tudi člani, ki bi zastopali sionsko jezikovno skupino.
STO pod upravo civilnih oblasti Cono A prevzame italijanska uprava — Pravice Slovencem zajamčene
Med diplomatskimi predstavniki Velike Britanije, ZDA, Jugoslavije in Italije je bil 5. oktobra podpisan v Londonu sporazum, ki se deli v dva dela: Spomenica (memorandum), ki so jo podpisali predstavniki vseh štirih držav in »Posebni pravilnik« (Statuto speciale), ki zadeva obveze Italije in Jugoslavije v Coni A oziroma v Coni B.
Spomenica
(Memorandum)
Ta spomenica se glasi:
1.	Spričo dejstva, da se je uveljavitev Mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanaša na Svobodno tržaško ozemlje, pokazala za nemogočo, so vlade Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije vršile vojaško okupacijo in upravo v coni A in B Tržaškega ozemlja. Ob priliki podpisa pogodbe ni bil namen, da bi te odgovornosti obdržale drugačen značaj razen začasnega, in vlade Italije, Združenega kraljestva. Združenih držav in Jugoslavije, kot dežele, ki se jih to predvsem tiče, so se nedavno skupno posve-
tovale, da bi pretresle način za odpravo sedanjega nezadovoljujočega položaja. Kot rezultat tega so se omenjene vlade sporazumele o sledečih praktičnih aranžmajih :
,2. čim bo ta Memorandum o sporazumu podpisan, in mejni popravki, ki jih isti predvideva, izvršeni, bodo vlade Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije ukinile vojaško upravo v conah A in B Tržaškega ozemlja. Vladi Združenega kraljestva, Združenih držav bosta umaknile svoje vojaške sile s področja severno od nove meje in bosta predali upravo tega področja italijanski vladi. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta raztegnili svojo civilno upravo na področja, za katera bosta odgovorni.
3.	Mejni popravki, omenjeni pod točko 2 ; se bodo izvršili na temelju mape v Prilogi I. Preliminarna demarkacija ho izvršena od strani Zavezniške vojaške uprave in jugoslovanske vojaške uprave, čim bo podpisan ta Memorandum o sporazumu, vsekakor pa v roku treh tednov od dneva podpisa. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta takoj imenovali
Razmejitveno komisijo, da bi se dosegia točna demarkacija meje v skladu z mapo v Prilogi I.
4. Italijanska in jugoslovanska vladai sta sporazumni, da bosta uveljavili Posebni statut, ki ga vsebuje Priloga II.
5. Italijanska vlada se obvezuje, da bo ohranila v Trstu prosto luko, skladno z določbami členov 1-20 Priloge VIII Mirovne pogodbe z Italijo.
6. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da ne bosta podvzeli nobenih pravnih ali upravnih ukrepov za sodni pregon ali diskriminacijo proti osebi ali imovini katerega koli prebivalca področja, ki pride pod njihovo civilno upravo na temelju tega Memoranduma o sporazumu, zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju.
7. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da v roku dveh mesecev od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu začneta razgovore z namenom, da se sklene sporazum o ureditvi mejnega prometa, vštevši olajšave za gibanje prebivalstva obmejnih podro-
iiiiiiii i i 111 ih iiiii iiiniiiiiii'nrin miiiiiu i'iini'1'iiiiiM'i n ni i i‘i'1ti iiii mm min i n i iimiiiih m mi mi i i riii 11 i i luminili 1111 h n i n 111 rt i tiiiiimm i riiiimmiiiiimiiiiimiiiirn iiiiiiini
Svobodno tržaško ozemlje
Croia na-
Pesek? m.
■ Jezero	'S	^
\	i:v' ;	/nh/eh\i
Con/erh
Katinara
fflcinan/Pl
Skedenj
Roljunecj/
^"krosljei
7Vuki rtič.
Jivir
CJolina
AQUILA
Sture
Jerne/
latore
-N/
A -Beka
♦ rs
Stremar
Sv. nnctrvj \pri Orehu ^načkouliel
deùf/i
fSocerb
'Cartami
SuBarbaru
Mikikl
'■ Kotombur fre/k-iiekj
:: Kastelec
llrjjiili/ij
iopa/išct
Su. motaj
Skotile
Urbana'
JSTinjan
Po novi razmejitvi se meja med cono A in B pomakne od Debelega rtiča (Punta Grossa) nekako do srede med Debelim in Tankim rtičem (Punta Sottile), približno do Lazareta, ki ostane v coni A. Tako pridobi cona B od cone A 11,5 kv. kilometra ozemlja, na katerem prebiva 3850 ljudi. Ozemlje, ki bo priključeno k coni B je široko približno poldrugi kilometer in se razteza v dolžino 8 km, v tem pasu so slovenske vasi Škofije, Plavje, Hrvatini, Sv. Jernej in še nekatera manjša naselja.
goslovanska vojska, ki je prva prodrla v Trst 1. maja 1945., zapustila mesto dne
11.	junija.
Površina vsega Svobodnega tržaškega ozemlja meri 738 kv. kilometrov, same cone A 222, cone B pa 516 kv. kilometrov.
Po podatkih štetja, ki ga je izvršila ZVU 4. novembra 1951. je bilo v coni A 296.229 prebivalcev, po jugoslovanskem štetju dne 15. decembra 1949. pa v coni B 64.832 prebivalcev, v obeh conah torej 361.052. Glede delitve prebivalstva po narodnosti se je treba omejiti na cenitev, ker ni bilo po letu 1921. nobenega uradnega štetja po narodnosti. Niti to štetje ni zanesljivo, ker so ga izvedli v znanih političnih razmerah. Poleg tega je prebivalstvo v stalnem premikanju, ker se zlasti iz Cone B Italijani močno izseljujejo. Po podatkih Zavezniške vojaške uprave je bilo v coni A leta 1950. 63.000 Slovencev; v samem Trstu 50.000 in v okolici 13.000. Na podlagi volitev leta 1911 so število Slovencev cenili na 80,000.
čij čez mejo po kopnem in po morju v cilju normalnih trgovskih in drugih dejavnosti in v cilju prevoza in prometa. Ta sporazum bo obsegal Trst in področje, ki ga omejuje. Do sklenitve takega sporazuma, bodo pristojne oblasti, vsaka v svoji odnosni pristojnosti, pod-vzele ustrezne ukrepe za olajšanje krajevnega obmejnega prometa.
8. V roku enega leta od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu, se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na področje, ki pride pod civilno upravo Italije, odnosno Jugoslavije, na isto takoj vrniti. Osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, bodo uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij. Te osebe bodo razpolagale, v skladu z obstoječimi zakoni, s svojo imovino in zahtevami, razen v kolikor niso med tem svojega imetja že prodale. V roku dveh let od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu bo osebam, ki so prej živele na enem od teh področij, a ki se ne nameravajo vrniti na isto, in osebam, ki sedaj žive na enem od področij, a ki se bodo v roku enega leta od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu odločile, da to bivališče zapuste, dovoljeno odnesti svojo premičnino in prenesti svoja finančna sredstva. Nikake uvozne niti izvozne carine, kakor nikakršne druge pristojbine ne bodo naložene v zvezi s selitvijo te imovine. Osebam ne glede na to, kje bodo stanovale, ki se odločijo prodati svoje premičnine in nepremičnine v roku dveh let od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu, bodo deponirali zneske, realizirane od prodaje te imovine na posebnih računih pri Narodnih bankah Italije, odnosno Jugoslavije. Saldo med tema dvema računoma bo likvidiran od strani obeh vlad ob zaključku dvoletne dobe. Brez škode za neposredno izvršitev določb iz te točke se italijanska in jugoslovanska vlada obvezujeta, da bosta sklenili podroben sporazum v roku šest mesecev od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu.
9. Ta Memorandum o sporazumu bo javljen Varnostnemu svetu Združenih narodov.
London, 5. oktobra 1954.
(MANLIO BROSIO) (GEOFFREY W. HARRISON) (LLEWELLYN E. THOMPSON) (DR. VLADIMIR VELEBIT)
Svobodno tržaško ozemlje je bilo ustanovljeno z mirovno pogodbo z Italijo ki jo je v Parizu 10. februarja 1947 podpisalo 21 držav. Pogodba je bila uveljavljena 15. septembra 1947. Dne 20. marca 1948 je bila objavljena takoimenovana trojna izjava zahodnih držav (ZDA, Vel. Britanije in Francije) s predlogom, naj se vse Svobodno tržaško ozemlje (cona A in B) priključi k Italiji, še prej, to je 9. marca 1948 je bil podpisan v Rimu sporazum med Zavezniško vojaško upravo STO in italijansko vlado, -s katerem je bila cona A vključena v italijansko carinsko in gospodarsko področje; nadzorstvo nad zunanjo trgovino cone A je dobila Italija. Dne 22. septembra 1948 je ZVU sklenila nov sporazum z italijansko vlado, ki dopolnjuje finančni sporazum z dne 9. marca 1948. Jugoslavija je pred Varnostnim svetom OZN protestirala proti tem sporazumom, ker niso bili v skladu s stalnim tržaškim statutom, ki prepoveduje gospodarsko združitev STO s katerokoli državo. Dne 21. oktobra 1948. je uprava anglo-ame-riškega področja STO sklenila sporazum o gospodarskem sodelovanju z Združenimi ameriškimi državami; STO je bilo včlanjeno v OEEC (Organizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi) kot
posebna država — članica. Dne 9. maja 1952 je bil v Londonu podpisan sporazum med vladama ZDA in Vel. Britanijo ter italijansko vlado po katerem je bila uprava cone A v bistvu izročena 21 italijanskim višjim funkcionarjem. Izročitev oblasti je bila urejena z ukazom ZVU 11. sept. 1952. Anglo-ameriški častniki so ohranili naslednje oddelke ZVU : oddelek za pravne posle, oddelek za javno varnost, poveljstvo pristanišča, oddelek za pošto in telekomunikacijo, Urad za nadzorstvo pomorskega prometa in obveščevalno službo (tudi radio). Dne
8.	oktobra 1953 sta ameriška in angleška vlada objavili sklep, da se uprava cone A izroči Italiji. Zaradi odpora Jugoslavije je bila izročitev odložena za eno leto in nato urejena z novim sporazumom vlad: Združenih ameriških dr-Siv, Vel. Britanije, Jugoslavije in Italije, ki je bil podpisati 5. oktobra 1954.
Cono A loči od cone B takoimenovana Morganova linija; ta je bila potegnjena s sporazumom, sklenjenim 20. junija 1945. v Devinu med predstavniki anglo-ameriške in jugoslovanske vojske. Ta sporazum je slonel na sporazumu med poveljstvom jugoslovanske Vojske in zavezniške vojske v Beogradu 9. junija 1945. Na podlagi tega sporazuma je ju-
iiiihii!! iiiii'iiiiiii'iiMii'MiniiiMirMii.inuiinniiniinuiiiiiinniiiiiiirinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiìiiiiiiiiiiiimiiiitiiMimiiniMi il i ti-miniti n' im m n i mi «
Določbe posebnega statuta
Italijanska in jugoslovanska vlada hočeta zagotoviti prebivalstvu človeške pravice in osnovne svoboščine brez razlikovanja (diskriminacije) glede rase, spola, jezika in vere. Zato sta se sporazumeli :
ENAKOPRAVNOST VSEH DRŽAVLJANOV
1. Italijanske in jugoslovanske oblasti bodo pri upravljanju ravnale v skladu z načeli Splošne deklaracije o človeških pravicah, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov 10. decembra 1948. Zato bodo vsi prebivalci brez razlike v celoti uživali osnovne pravice in svoboščine, ki jih navaja omenjena deklaracija.
2 .Pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine v coni A in pripadniki italijanske narodnostne skupine v coni B bodo uživali enake pravice kakor ostali prebivalci v teh področjih, in sicer a) enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic; b) enakopravnost pri dobivanju in vri izvrševanju javnih služb, funkcij, poklicev in nazivov; c) enakost glede vstopanja v javne
in upravne službe. Italijanska kakor jugoslovanska uprava bosta poskrbeli, da bosta obe narodnostni skupini (jugoslovanska v corti A in italijanska v coni B) vravično zastopani na upravnih položajih, zlasti pa na področjih, kakor je šolsko nadzarništvo, kjer gre še izrecno za korist teh prebivalcev ; d) enakost ravnanja pri izvrševanju njihove službe in poklica v poljedelstvu, trgovini in industriji ali na kakem drugem področju, kakor tudi pri organiziranju in vodstvu gospodarskih združenj in organizacij v ta namen. Enakost velja tudi glede obdavčenja. Osebam, ki so se sedaj bavUe z določenim delom ali poklicem, a nimajo potrebne diplome ali spričevala za izvrševanje te dejavnosti, bo dan rok 4 let, v katerem lahko pridobijo potrebno diplomo ali spričevalo. Te osebe lahko ostanejo na svojem sedanjem delu ali v svojem poklicu, čeprav nimajo za to potrebnih listin, pod pogojem, da si jih pridobijo v omenjenem roku; e) Enakost ravnanja glede uporabljanja jezika kakor določa spodaj navedena točka 5; f) enakopravnost z ostalimi državljani na
(Nadaljevanje na 2. strani)
PODBONESEC Use nesreče so nas doletjele
Ljetos se nam parkazuje velika mizer-ja. Sjerak zavoj marzie jeseni ne bo do-zoru, sadja njemamo skoraj nič an tudi kostanja je zlo malo. Povarh tega imamo zadnje čase tudi velike težave, ker je huda ura, ki je bila setemberja, po-derla muost, ki pelje čez Nedižo. Ker imamo na drugem briegu vode dosti njiu, muoramo use pardjelke sadà damù nositi po zlo dougi poti. Tudi otroci iz okuoliških vas, ki muoraio hoditi usak dan u šuolo u Podbonesec, so u nagobar-nosti, ker je muost podert.
Naši župani so zaprosili oblasti u Rimu, de bi nam paršle na pomuoč u tjeh hudih časih. Muost bi bilo trjeba hitro gor postavit, če pride dež bo voda odnesla »paserele« an huda ura je za par-čakovat u tjelem času. Ce parštejemo usem tjelim nesrečam še zaprtje fabrike od tanina u Čedadu, ne moremo rejči drugega, kot de tajšne mizerje, ki se nam parkazuje ljetos, naši kraji žej dougo časa njeso doživjeli,
RONAC — U nedejo 10. otuberja se je u kraju »Pri Zajcih« užgala hiša družine Sitarja. Ogenj so pogasili čedadski pompjerji. škoda znaša okuol 200 taužent lir.
ORMFK
SMRTNA KOSA
Uso našo okuolico je razžalostila smrt 33 ljetnega Emila Černota, doma iz Gorenje Kozice. Rajnik Emil je biu priden an djelaven človek. Djelu je kot minator u Belgiji, kjer je tud ušafu boljezen, ki ga je spravila na drugi sviet.
HOSTNE — Preteklo soboto smo im jel noviče u naši vasi. Oženu se je Kjuk Sil-verij z Garjup Adelo iz Topolovega. Mlademu paru želimo dosti sreče an vesejà u skupnem živenju.
DREKA
Uprašanje mlekarne u Prapotnici
Kmetje iz Prapotnice, Cuodra, Klobučarjev an Kraja, ki nosijo svoje mljeko u prapotniško mlekarno, so večkrat kum-rali pod prejšnjimi mlekarji, ker jim nje-so djelali dobrega sira. Sadà pa je dru-gač. U pra.protniki mlekarni djela že 4 Ijeta mladi mlekar Jelina Mario iz Platea pri Grmeku, s katjerim so ljudje zlo zadovoljni. Mlekar, ki ga imamo sadà ima veliko vesejà do svojega meštjerja an nimar študjera nove metode za iz-buojšat mlekamiške izdjelke. škoda, de naša mlekarna ni tehnično opremljena; use se muora na roke d jelat, ku po ta starem. Zadnje čase naši kmetje govorijo, de se bojo skup ložli an jo postrojih
IZ NAŠIH VAS I
Ideja je dobra an bi ne smjeli čakat dougo, ker sadà je u veljavi en zakon, ki pravi, de daržava povarne 75 parstuó za-pravjenega denarja za postrojiteu ali za novo gradnjo mlekarn u gorskih krajih.
13 MILIJONU ZA GRADNJO CJEST
Za gradnjo ejest je bilo naši občini dodeljenih 13 milijonou lir. Z djeli boju začeli še ljetos.
POJDA
PROMETNA NESREČA
Pred dnevi ne se hudo ponesrečila u Vidmu 60 Ijetna Marjana Piani iz Foj-de. Kar ne žena šla čez ejesto Vittorio Veneto e se tu njó zaletu en motor an jo vargu na. tla. Preča so jo muorali pe-jati tu špitau, kjer se bo muorala zdraviti več časa zavoj ran.
ČEDAD
OBISK ŠVEDSKEGA KRALJA
U srjedo dne 13. otuberja je paršii u Čedad švedski kralj Gustav s svojim spremstvom. Kralja so sparjeli prof. Leieht, prof. Rieppi, direktor muzeja odv. Marioni, prof. Mutinelli, prof. Coletti,
čedadski župan an drugi. Pejali so ga u čedadski muzej, kjer se je kralj zlo inte-resiru za zgodovinske predmete.
Cjepljenje otrok
Cjepljenje otrok pruoti črnim kozam (vaiolo) an davici (difterite) se bo dje-lalo za mesto Čedad an vasi čedadske občine u občinskem ambulatoriju od 20. do 30. otuberja od 8,30 do 9,30 ure.
Cjepljenje je obvezno (obligatorio) za rojene u ljetu 1953 an za tiste, ki še njeso bili cjepljeni.
Namestitu djelauceu za Švico
Urad za nameščenje djelauceu (Ufficio di Collocamento) bo upisavu djelauce za Švico za ljeto 1955 za puojska djela. U pošteu pridejo djelauci stari od 18 do 30 ljet an ki znajo mousti krave an travo kosit u hribih. Minimalna mjesečna plača je poleg hrane an spanja 150 do 180 švicarskih franku (približno 22—27 taužent lir). Sikuracjon an druge takse bo plaču djelodajalec.
Zinteresirani naj se obarnejo za informacije na tisti urad, ki je u palači od preture.
111111ii i un i n n ih imiti m 111 mn i lin n i n luminili 11 n m iTmiiniimiii n liiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiini
NEME
Kraška Jama u Karnicah
Naši kraji postajajo usaki dan buj in-teresanti an paršii boju časi, k’ to té kar marholjeti turistou po naših horàh an dolinah. Na parvi pohléd bi človek tóu rejči, k’ so naši kraji ejtaki tej usi drugi, a tuo to nje rjes. To je rjes, k’ od zunah to se ne vidi neč intersantnega, ljepote so par nas skrite pod zemjo.
Na desnem kraju uóde Karnahte na leži uàs Zavrh, kjer so znane kraške jame, k’ so je začeli škupriuat žej ljeta 1924. U ta kraj to parhaja simpri več apašjonanih judi za podzemski sviet.
Pretekli tjedan pa so škuprili še tu Karnicah, k’ no leže na čampnem kraju uóde Karnahte, zlo hlòbo kraško jamo, za tikero fin do anjelé o nje še majedan vjedu. To jamo so skuprili domačini, kar so pokomoduali semetjerih. Kar so se spustili po uàrvi kakih 12 metru so vida-li, k’ na se zlardžua jama zlo na široko. Tu jami so obrjetli ciele kupe kosti od beštej an velike pinglene (kapniki).
Kar so domačini povjedali oku, k’ so škuprili no veliko jamo, so sóbeto paršii na ta puošt jamarji iz Vidma, k’ no té odnjetà s pomočjo domačih judi ešplo-rùat usò okuolico.
Naši judje no pravijo, k’ no so use hore ob uòdi Karnahti an njeni okuoli-ci znotraj prazni. Ker so u Zavrhu velike kraške jame, anjelé še tu Karnicah an nekéj malih jam to je še tu Tip ani, no majó judje muòrtej rjes raion, če no bojo jamarji ljepo ešploriiali tele hore an če no boju u njih obrjetli reči intere-sante, no Cé diventati naši kraji zarjes interesanti an ejtako o se če. razviti turizem, k’ o té pomati no màr za odhnati iz naših hiš mizerjo.
SV. LENART SLOVENOV
HIŠA SE JE UŽGALA
Pretekli tjedan se je užgala hiša Jožefu Garjupu iz Škratovega. Na lice mjesta so hitro paršii pompjerji iz Čedada, ki so
iimiiii iiMiiiiiiiM 11111 m linm 11111111 ii 1111111111 • 111 n 11 « i ii 111111 iiiiiiiiiiiiui i Hill i, m inumili t ii ii ii i illuminili mi m umi iiimiiiiiiiin 11 unii umu
etične skupine najmanj četrtino prebivalstva bodo ti napisi in imena v italijanskem jeziku poleg jezika upravne oblasti.
Določbe posebnega statuta
(Nadaljevanje s L strani)
splošnem področju socialnega zavarovanja in pokojnin, vključivši tudi pokojnine za vojne invalide in članom družin padlih v vojni.
PROSVETA IN SOLA
J, Prepovedano je podžiganje nacionalne in plemenske mržnje na obeh področjih; vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo.
4. Zajamčen bo narodnostni značaj in neovirani kulturni razvoj jugoslovanske narodnostne skupine v coni A in italijanske v coni B. Narodnostne skupine bodo imele pravico do lastnega tiska v svojem materinskem jeziku; a) prosvetne, kulturne, društvene in športne organizacije obeh narodnostnih skupin bodo lahko svobodno delovale v smislu obstoječih zakonov. Deleène bodo istega ravnanja kakor druge ustrezajoče organizacije zlasti glede uporabljanja javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev; c) obe narodnostni skupini bosta deležni pouka v materinskem jeziku v otroških vrtcih, osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Takšne šole bodo povsod, kjer so pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine v coni A in pripadniki italijanske narodnostne skupine v coni B. Obstoječe šole, kakor so navedene v priloženem spisku se bodo ohranile na obeh področjih.
O tem se bosta vladi Jugoslavije in Italije posvetovali v posebni mešani komisiji, ki jo predvideva posebni statut v točki S). Italijanske in jugoslovanske oblasti bodo takoj izdale zakonske določbe za ureditev stalne organizacije teh Šol. Učitelji, katerih govorni jezik je ita-
lijanski in so na dan sporazuma zaposleni v coni B ne bodo odpuščeni iz razloga, ker nimajo potrebne učiteljske diplome. Ta določba se bo uporabila samo za zgoraj omenjene kategorije. Jugoslovanske in italijanske oblasti bodo v okvì-ru svojih obstoječih zakonov sprejele vse razumne ukrepe, da omenjeni učitelji pridobijo kvalifikacijo za isti status kot redni člani učiteljskega osebja. Učni program navedenih šol ne sme biti v nasprotju z nacionalnim značajen, ucenca.
UPORABA JEZIKA V JAVNIH URADIH
5. Pripadniki etičnih skupin v coni A in coni B bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v zasebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico, da od oblasti prejmejo odgovor v istem jeziku; pri ustnih odgovorih bodisi neposredno ali po prevajalcu, in pri dopisovanju morajo oblastna preskrbeti vsaj prevod odgovora. Javne listine, ki se nanašajo na pripadnike narodnostnih skupin — tudi sodne razsodbe — bodo spremljane s prevodom v ustrezajočem jeziku. To velja tudi za uradna obvestila, za javne proglase in publikacije.
NAPISI IN IMENA ULIC
V volilnih enotah tržaške občine in ostalih občin na področju italijanske uprave, v katerih pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine sestavljajo najmanj eno četrtino prebivalstva, bodo napisi na javnih ustanovah in imena krajev in ulic v jeziku te etične skupine, kakor tudi v jeziku oblasti, ki vrši upravo; prav tako bodo v občinah v coni B, kjer predstavljajo pripadniki italijanske
s pomočjo domačinou šobit zadušili ogenj, škoda, ki jo tarpi Garjup, znaša približno 100 taužent lir. Uržuhi požara njeso znani.
UTANA —.Umri je naš priljubljeni vaščan, 70 ljetni Bledič Angel - Lurini-ču po domače.
GORENJA MJERSA — Jakulinovi Heleni se je rodila ljepa čečica. Materi an otroku dosti zdravja.
KRAVAR — Za obnovitu naše ejerkve je bilo porabljenih preko 2 milijona lir. Potrjebno bi bilo, de bi se popraviu tud britof an vaške poti, ki so u zlo zanemarjenem stanju. Troštamo se, de se bo ušafu kajšen »nunac«, de bo poskarbu še za tiste naše potrjebe.
AHTEN
IZ KUMUNSKEGA KONSEJA’
Na zadnjem kumunskem konseju te bò med drugim deliberano, k’ no Cé popraviti ejesto Malina-Subid-Prosnid an k’ to se ohradi nóu semetjerih u Malini. Di-skutjerali so še o bizunjah novih škuol u Ahtnu an Porčinju, za kar to Cé beti bizunjo prositi governo za pomuoč.
Sperajmo, k’ no Cé z djeli sobeto začeti an k’ no Cé ejtako mieti djelo alman-kuj no màr naših dižokupanih djelauceu.
INTERESAMENT ZA CJERKU U PORČINJU Preteklo nedejo so paršii tu Porčinj duà profesorja iz Vidma hledat našo ejerku. Povjedali so nam, k’ porčinjska ejerku na je zlo stara an interesantna, ker se na njej vidijo stari napisi. To ejerku je naredu znani slovejski zidarski mojster Andrej iz škofje Loke pri Ljubljani.
Če na je naša ejerku rjes tekaj stara an tekaj interesantna, to bi se muoraio jo daržati no màr buj kur ano. študjani judje no pridejo hledat ejerku, kar ve jih najmankui čakamo.
GOSPODARSKI RAZVOJ ZAJAMČEN
6. Gospodarski razvoj jugoslovanskega narodnostnega prebivalstva v coni A in italijanskega v coni B bo zajamčen brez razlikovanja (diskriminacije) in s pravično razdelitvijo finančnih sredstev.
7. Nobena sprememba mej osnovnih upravnih edinic v coni A in coni B se ne sme izvršiti z namenom, da se ogroža etnični sestav enot za katere gre.
NADZORNA KOMISIJA
8. Sestavljena bo posebna mešana ju-goslovansko-italijanska komisija, ki bo pomagala in svetovala glede vprašanj, ki se nanašajo na zaščito jugoslovanske narodnostne skupine v coni A in italijanske v coni B. Komisija bo sprejemala pritožbe in vprašanja, ki jih bodo postavljali pripadniki odnosnih narodnostnih skupin glede izvajanja posebnega statuta. Jugoslovanska in italijanska vlada bosta omogočili, da komisija obišče področja pod njuno upravo in ji bosta dajali vse olajšave pri vršitvi njene dolžnosti. Med vladama se bodo takoj pričeli razgovori o podrobnih določbah za poslovanje komisije.
SPISEK ZAJAMČENIH SOL
Posebnemu statutu je dodan posebni spisek šol, katerih obstanek je zajamčen. Ta obsega vse dosedanje slovenske šole na Tržaškem, kakor tudi italijanske šole v coni B. Glede slovenskih strokovnih tečajev v coni A pripominja, da bodo spremenjeni v strokovne šole v skladu z italijanskimi zakoni.
iiii 1111 iiiiiiuiiiiiuiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii iiiiiiiiiiiiU iiuiuiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiMiiii iiuiiiuiiii.iiiiiiiiiiiiii ii ii.u.iii i.u.iii 111111 m ii 11 im
SV. PETER
S trebuhom
Oktobra mjesca je zapustilo našo občino 12 djelauceu, ki so šli u Švico na djelo. Na »Ufficio di Collocamento« se je upisalo še nih 30 djelauceu, ki bi šli radi u Kanado an Francijo.
če še bo emigracija u tajšni mjeri nadaljevala, boju naše vasi u nekaj ljetih ostale brez mož. Tudi čečč zapuščajo usako ljeto več svoje hiše an hodijo za diklo po Italiji an dragih daržavah.
Tela emigracija u masi bi muorala za-skrbjet naše kamunske poglavarje an bi se muorli zatuó pobrigat malo več za naš kamun. Naj bi se na primer postavila gor kaišna fabrika za dat djelo na svojem duomu ljudem an ne jih po svje-tu pošjalo s trebuhom za kruhom.
NAŠ KAPLAN PROMOVIRAN ZA FAMOŠTRA
Dougo smo čakali, de kaduó bo po smarti msgr. Bertonija preuzeu njegovo mjestò. Sadà smo zvjedali, de je biu imenovan za našega famoštra naš kaplan pre Keko Venuti, ki je med nami že dougo ljet.
Troštali smo se, de boju ejerkvene oblasti namestile za famoštra u naši fari kajšnega gaspuoda, ki bi guariu an pridgu po slovensko, ker u naši fari so ljudje venčpart Slovenci, ki ne znajo taljansko al pa težkuo zastopijo. A naša želja ni bila uslišana, ker pre Keko ie Lah.
Kaduò zaulačuje gradnjo vodovoda u Petejahu
»Magistrato alle Acque« iz Benetk je dovoliu gradno novega vodovoda u Pe-tjahu. Tehnični urad (Genio Civile) iz Vidma je že dau tisto djelo ‘u apalt pred več kot dvemi mjesci, a z djelom še njeso začeli.
Ljudje godarnijajo, ker bliža se zima an potlé se ne bo moglo djelati, ker bo zemlja an voda zmarznjena. Uprašujejo se, de kaduó je kriu tistega zaulačevanja.
BRDO
Autobusna linija Videm -Čenta - Ter
Z prihodnjim ljetom no èé odpraviti tranvaj, ki vozi iz Vidma u Cento. Namesto tega tranvaj a bojo potém uózili au-tobusi an ta linija nia če beti podaljšana do Tera. Tale rječ na če zlo sarvijati našim judem, ker boju itako povezani ljeuše z Vidmom.
Ljepo to bi tjelo beti, če bi uòziu autobus almankuj dan bót podne iz Tera do Belega potoka. Anjelé u uòzi autobus u Beli potok kuj duakrat po tjedne, a kar to e kaka slaba ura, k’ na razrije ejesto, u ne uózi. Ta zime so pa teli judje popounoma odrjezani od sveta, zak’ u tjem času autobus u ne uòzi. Za riarditi to linijo to Cé koventati, k’ no dobró pokomodajta ejesto. Ne smijemo uzabiti, k’ ta ejesta to e unika, k’ na veže Bovški kot s Cento. Ker se predvideva, k’ z novimi akordi, k’ ne jih nardila Italija an Jugoslavija, no té odprjeti kunfin u Belim potoku, to bi tjelo beti ljepo, k’ naš kumun u začni žej anjelé pensati na ta-le rječ. Ljepo na bi tjela stati še autobusna linija, k’ na bi vezala Zavrh s Tersko dolino. U Zavrh to hodi usaki dan več judi, aak ejtu so znane kraške jame.
KLOBUČARJI — Prapotnik Mariji -šivčičevi po domače, se je rodila čeči-
SLOVENOV
za kruhom
ca. želimo ji, de bi hitro zrastla an de bi bila srečna u življenju.
ZAVRT — Ni dougo od tega, de je naš vaščan Guš Zanet - Kroc po domače — poderju stari hljeu. Na 'dnem starem kamnu iz katjerega je biu naret hljeu, so ušafali rimske številke katjere pričajo, de je biu hljeu naret ljeta 1238.
Pra bi bilo, de bi se tale najdba pokazala kajšnemu zgodovinarju, ki bi more-bit zrni konštatjerat kadà je bila postaV-jena naša vas.
CJESTA ZAVRH-PRJESAKA
Ministrstvo za delo (Ministero del Lavoro) je dodelilo za pot, ki na če vezati Zavrh s Prjesako 4,170.000 lir. Djela no če začeti drugi mjesac. Drugih 2 milijona lir bo dodeljenih za popraviti ejesto, ki - na peje na Tanameja. A tuo te masa malo. Za popraviti to ejesto no koventajo najmanj 80 milijone lir, ker drugač na če iti simpri buj slabo, ki to ne bo moru še kariolo po niei uó-iti.
REZIJA
Po kratki bolezni je umrl Barbarino Viktor, star 83 let, doma iz Bele. Mož je bil po vsej dolini zelo priljubljen in poznan, ker je bil dolgo let pismonoša. Marsikoga je peljal s svojim vozičkom do Rezjute ali v Ravenco, ko je še vozil pošto s konjem v času, ko še ni bilo avtobusov. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo ljudi.
Sedemletni Riko Siega, sin pokojnega Atilija, je tako nesrečno padel, da si je ranil oko. Zdraviti se bo moral dalj časa-
TAJPANA
KER GA NI TJELA, JO JE
USTRJELU
U naših krajih njeso nauàjeni judje, de bi se zavoj snubenja ubiuàli an vero zatuó je nesrečna štorja mlade Ane Debelež (škurjanka) iz Debeleža zlo prestrašila use naše vasi.
Mlada hči, ki ne bà stara apene 19 ljet, ne mjela za moroza dnegà Manto-vana, ki je pred ljeti bi tu Debeležu kot finanéòt. Potém je Ana šla za djeklo tu Cremono an u tjem času e šou še finan-čot u konžedo. Tu Cremoni hči na ni tjela več mjeti afarje ž njim. ’Dàn dan 0 moroz se uzàu horé an šou tu Cremono-Tle e mlado Ano čaku na dnej ejesti ab po malo besjed houòrenja e uzéu uón 3 sakete pištolo an jo s petimi kolpi ubiu-Potém e nastavu pištolo še u svojo glavo an si uzéu še sebi živenje na tjem puo-štu.
BRIGADIR OD KARABINERJEU NAS ZAPUŠČA
Komandant naše karabinerske postaj0 brigadir Trifiletti Franco, ki o je žej n0 ljeto tu našem kumune, e trašferit u Si' cilijo. Ta na njegà puošt o če priti vice-brigadir Carlassara Giovanni, ki o P0f' haja iz San Giorgio di Nogaro.
ZASTRUPITEV ZARADI KONZERVIRANEGA MESA
Pretekli tjedan so muorli pejati tu Spi' tau 16 ljetnega Karla Filipič iz Prosnid01 ker e začeu kazati znake avelenament0. Mladega sina te začelo močno zvij0** po trebuhu- sobeto potém, k’ e snjc^0 prascovo meso an konzervirane ribe. ^ Spitale-so mu sobeto dali parvo pomu0** an bo preča ozdravu.
Štev. 97
MATAJUR
Stran 3
ZA NAŠE DELO
sadje, ne spravljajte močno dišečih reči, na primer kislega zejà an rjepe ad tud ne krompirja an druge zelenjave.
Ta prastór naj né bo preveč suh, de se sadje preveč ne izsuši, a tudi ne mo-
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Če sjerak ne ho dozorel
Ljetos, ki je bluò skuoz cjelo poljetje hladno an tud sada u jeseni ni nič buojš, je nagobarnost, de sjerak ne bo dozorel. Ta nagobarnost je posebno velika par tistemu sierku, ki pozno zori, ki pa daje zlo visok pardjelek.
Tisti, ki sejejo za sjerkom ušenico so Zlo u skarbeh an dosti jih je, ki mislijo sjerak predčasno spraviti z njive. Drugi se spet bojijo slane, de bi ga ne ožgala. Takuó se bo ljetos godilo, de boju kmetje spravili sjerak še nezrel an bo začeu šobit mufovieti u shrambi.
Tistega pa se lahko obvarjete. če vam slana ožge sjerak, ie izguba na zrnju an hranilnih sostancah buj mala kot izguba, ki bi nastala, če spravite mokro zrnje. Slana je rjes, de pretarga živenje rastlini, a se po par dneh sončnega ure-mena storži lepuó osušijo, buj kot če so obješeni na prastoru, kjer sonce an suhi ajar ne morejo prit do storža.
Ker zavoj setve ozimne ušenice ne morete pustit stati na njivi do zrelosti, je parporočljivo, de ga poberete an ga daste sušit na sonce.
rije, ki bi lahko škodovale par vrenju. Zavoj tega mošt ne začne vreti, ostane miren an iz njega pade usa umazanija. Takuò se mošt očisti. Po 24 do 48 urah očiščeni mošt pretočite u drug nezažve-plan sod, dodajte mu čistih vinskih (suiti tnih) kuasnic ali močno kipečega mošta iz drugega soda, potlé pa sod zaprite s kipelno veho. Takuó bosta imjeli vino, ki je popounoma čistega vinskega okusa.
Spravljanje sadja
Zimsko sadje naj ostane dougo časa na drevju. Spravljajte samo čisto an suho sadje, mokro an umazano sadje ne spar
da u shrambo. Čarvivo ali ranjeno sadje preča ponucajte. Usaka majhna rana je pot, skuoz katjero pridejo u sadje razne gnilobne bakterije.
Ne brišite sadja, de ne spravite proč ali ranite voščene preuljeke, ki je okuoj zrelega sadja, de ga varuje pred preveč močnim sušenjem an pred gnilobo.
Kljet ali prastór, kjer boste hranil sadje, naj bo hladen. Narbuojš je, če kaže termometer 5 do 6 gradu C.
U temni shrambi se sadje obdarži buoj-še an buj počasi dozoreva kakor u svetli, zatuò zasjenčite okna.
U sadno kljet ali prastór, kjer daržite
kar, ker u tajšnem prastoru sadje rado	Krave	L.	215	do	230
gnije an mufovi. Narbuj važna pa je	Voli	»	240	»	255
čistoča u prastoru an večkratno pregle-	Jenice	»	255	»	275
dovanje sadou. Nagnito sadje odberite	Teleta	»	420	»	475
an šobit odnesite iz shrambe.	Ovce	»	145	»	155
Ne gnojite u jeseni sadounjaku	Koze	»	90	»	100
	Jagnjeta	»	320	»	340
z gnojnico
Gnojnica je zlo dobro gnojilo za sa-dounjake, a u pravem času. če gnojite u jeseni z gnojnico bi s tjem pognali drevo še enkrat u rast an bi začelo na var-šičkih vejic na novo poganjat. Ob par-vem mrazu bi varšički pomarznili. Poleg tega je u jeseni z gnojnico sadno drevje zlo douzetno za bolezni, predusem za kanker.
ŽIVINA ZA REJO
Krave mlekarice Jenice breje Prašiči do 20 kg	»
ŽITARICE
po glavi L. 138000 do 173000 » 143000 » 166000 »	9000	»	11500
I II III II |:II||:||| Ulil lili lil 111 lil 1111111 III HIIIIIII Ulil llilllilll lil lllllllillllllilini 1111MI III 11 11 11111111111 III 11111 lili II II 11111111 II 111111111111111111111111 II 111111111 II III lil 11H
Prehrana in oskrba brejih krav
Pšenica
Sjerak
Pšenična moka (0)
po kuintalu L.	6800	do	7100
»	3900	»	4200
»	4600	»	5000
PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA
po kg.
De ne bo gnil krompir u kljeti
Kar ste kopal krompir, ste videli, de je zguodnja sorta krompirja u zemlji gnila. Uržuh temu je preveč visok odstuotek vode u krompirju. Povarh tega je pa tud nimar mokra an zbita zemja zlo par-prauna za razvoj gnilobnih bakterij. Ker je nimar dež je bluò zlo težkuo spravit suh krompir u kljet.
Zatuó ljetos ni parporočljivo, de krompir šobit spravite u kljet, kar se je dobro ohladu an osušiu. Ljetos muorate krompir, prej ku ga spravite u kljet, tud dobro prebrat. Do 60 cm visoko na suhem prastoru nasut krompir muorate ob de-žeunem uremenu- dobro pregledat, de boste spravili u kljet samo zdrou a ne Poškodovan krompir, drobni krompir pa ponucajte za prašiče. Še prej pa muorate kljet dobro očistit. Po tleh an ob strar neh dajte mrježe, de bo mogu priti ajar do krompirja iz useh strani. Na kup potrosite lesni pepeu ali uógie, dobar je tudi j apneni polvar. Use tiste reči ul ječe-jo nase mokroto an sušijo krompir.
Ne pozabite nimar odperjat kljet. Z od-perjanjem oken se ohladi prastor an se regulira ajarjova mokrota. Samo na tisto vižo boste lahko ohranil zdrou krompir do pomladi.
Zdravo vino iz gnilega grozdja
Nabrano gnilo grozdje zmečkajte an Iztisnite. Mošt z uso umazanijo (gniloba, luža, mufa) napounite u sode, narbuojš po 3 do 6 hektolitrou usebine, ki Jih pred tem močno zažveplate (na 3 hi almanj 3 tablice žvepla). Ce je ob targa-tvi gorkuó, je potrjebno zažgati več žvepla, če je pa mraz pa mani. Tisto žve-Planje se djela zavoj tega, de se zamori sli močno oslabi u moštu pouzročitelje Vrenja, vinske kuasnice an uniči bakte-
Pravilna prehrana (fuotar) brejih krau je posebno važna u času, kar se vime posuši an pa do storitve; tuo je tisti čas, u katjerem muoramo kravi uračat, kar je utarpjela u prejšnjem mouznem času, de bo mogla u sebi razviti zdrou plod an se parpraviti spet na produkcijo mljeka. Krave, ki imajo dosti mljeka, parvi čas po storitvi ne morejo pojest tarkaj fuo-tra, de bi nadomestile izgubo, ki jo utar-pijo z dajanjem mljeka an zavoj tega njihovo telo oslabi.
Dobri živinorejci pravijo, de muora krava stati suha najmanj 60 dni, čas, ki ga je trjeba par slabih kravah še podaj-šati.
U dneh, kar čete, de krava izgubi mlje-ko, ne fuotrajte več sočnega fuotra, ampi fuotrajte samo s senom. Namjesto mousti dvakrat na dan, mouzite samo enkrat, buj pozno usaki drugi dan an potlé zapustite.
Krava, ki je zgubila mljeko, muora dobiti tarkaj fuotra, kulkor ga potrebuje za svoje živenje an za rast plodu (teleta). Parva hrana je dobro seno an sila-ža. Seno, posebno djetelja, dajejo živali potrjebne beljakovine, minerale an vitar mine. Sena pofuotrajte na dan 8 do 12 kil. Ce vam parmankuje sena, ga no part lahko nadomestite s slamo. Poleg sena dajajte še sočnega fuotra, ki djela dobro na rast plodu. Tudi korenje je zlo dobro, ker ima u sebi dosti karotina. Ta se u telesu spremeni u vitamin A, ki zlo pomaga rasti an poveča mlječnost.
Znano je, de gnil an zmarznjen fuotar, ugrjeto ali mufovo seno an strupene trave, zlo rade storijo pourejčt. Zadnjih deset dni pred storitvijo dajajte kravam dobro seno z dodatki ušeničnih otrobou an ousa (pol do en kg na dan). Ta čas ustavite sočni fuotar.
Voda za napajanje muora bit frišna an ne preveč marzia.
Breje krave muorajo stati u suhem an svetlem hljevu, pod njimi pa naj bo nimar suha stelja. Usak dan iih pustite nai prosto za dve do tri ure. Poljeti jim zlo dobro djela paša, ki pa ne smije bit preveč dalčč.
Prej ku krava stori, ji dobro umijte z vodo an savonom spolovila, rep, bedra,
vime an noge. Vime an noge umijte tud z 1% raztopino kreolina ali z l"/oo raztopino hipermangana (permanganato). Use tuo se djela, de bi se novorojenega teleta obvarovalo pred boleznijo. Umivati spolovila znotraj, pa ne smijete.
Kar ste kravo dobro umili, ložite pod njo suho an čisto steljo. Kaduor pomaga par porodu, si muora lepuò umiti roke an muora imjeti čisto obljeko. Za dižin-fetirat čerevje dejte pred urata cunjo, ki je namočena u dižinfetantu.
Za storiteu parpravite čisto bjelo brisačo za osušiti novorojenega teleta, prekuhane škarje za rjezanje popkovine an sterilno garzo. Parpravite tud jod, hiper-mangan ali kreolin. Eno uro ali dve pred storitvijo spolovila an zadnjico spet umijte an dižinfetajte.
Krave storijo venčpart ležeč, storiteu pa traja dve do tri ure. Novorojenega teleta položite na čisto cunjo an mu obrišite z brisačo gobček an nosnice. Popkovina se po navad pretarga sama, če ne, jo prestrižite s prekuhanimi škarjami 10 do 12 centimetru od trebuha. Popkovino namočite u jod. Potlé obrišite tele z brisaičo ali suho slamo, de se mu poživi krvni obtok (circolazione del sangue). Dobro zavitega teleta nesite potlé u poseben prastór, de se ne infetà.
Po storitvi varžite proč mokro steljo izpod krave an ji nastejajte sulo. Kar se krava odpočije an otrjebi, jo zadaj spet umijte, trebilo pa zakopajte.
Kar se tele rodi ga zvagajte. Srjednja teža novorojenih telet je 7 do 8 odstuot-kou materine teže.
Piščeta (polli)	L.	600	do	650
Kokoši		580	»	650
Gosi		380	»	450
Race		500	»	550
Zajci		250	»	270
Jajca (usako)		26	»	28
GRADBENI	LES V	HLODIH		
		kubični		m.
Bukev	L.	15100 do		16500
Sdreka (brina)		16700	»	18000
Oreh		18500	»	21000
Jesen		18500	»	21000
čerješnja		17000	»	19000
Bor		11000	»	13000
Mecesen (larice)		17800	»	19000
Javor		19500	»	21000
Topol		8000	»	11000
Dob		13000	»	15000
Hrast		20000	»	22000
ZA NAŠE GOSPODINJE
Sadni sok
DRVA IN OGLJE
po kuintalu
Bukova suha	L.	850	do	950
Bukove surove	»	700	»	750
Mehka drva	»	575	»	620
SADJE IN ZELENJAVA
U tjelem času lahko usaka gospodinja parpravi za zimo za svojo družino dosti sadnega soka, ki takuò dobro djela posebno otrokom, bounim an starim ljudem. Tuo je brezalkoholna pijača, ki se jo nardi iz zrelih an nepokuarjenih jagod, pa tud iz grozdja an drugega sadja.
Sadje dobro operite, stoučite ali zme-ljete an stisnete iz njega sok. Sok pustite nekaj im, de se očisti, potlé ga pretočite skuoz kajšno gosto blaguó. S tjem čistim sokom napolnite prekuhane an čiste močne flaške, de je u vratu kajšnih 6 do 8 cm praznega pr as tora. Napou-njene flaške zataknite z novimi, prekuhanimi plutovinastimi (sughero) zamaški an jih postavite u velik lonàc ali kotil an nalijte tarkaj vode, de pride skoraj do varhà flaške. U sriednjo fiaško, ki naj bo odperta, dejte termometer. Vodo grejte. Kar začne vreti, gledeite na termometer, kar pokaže 75 gradu C, je sok pasteriziran, tuo je bakterije, ki djelajo kipenje an spreminjanje cukerja u alkohol, so uničene. Flaše poberite iz posode an ložite u nie nove. Več kot 75 gradu C ne smijete ugrjet. ker ušafa sok par ven-či temperaturi slab okus an duh.
Kar se flaške ohladijo an posušijo, zalijte zamaške s parafinom ali z voskom,
de ne pride notar ajar.
Sadni sok lahko sterilizirate tudi u odpertih flaškah. U tjem primjeru jih napounite skoraj do varha. Kar se sok gure-je na 75 gradu C, jih zataknite s prekuhanimi zamaški. Zataknjene flaške položite vodorauno, de ugrjeti sok zamori bakterije na zamaških. Osušene zamaške zalijte s parafinom ali z voskom kakor u parvem primjeru.
Flaške s sadnim sokom daržite u hladnem prastoru. Par natakanju ulivajte počasi iz flaške, de usedlina na dnu ne omotni pijače.
Hruške
Jabolka
Krompir
Solata
Radič
Kostanj
L.
po kg. 70 do 60 »
25 »
50 »
30 »
30 »
90
80
30
90
40
40
SIR IN MASLO
Sir do 2 mjesca star Sir čez 2 mjesca star Mlekarniško maslo Domače maslo
L.
po kg.
425	do	495
640	»	750
900	»	920
700	»	750
Japnena voda
Japnena voda je zlo dobro zdravilo par napenjanju živine, ker potegne vase u trebuhu pline (gas). Tisto vodo se naredi, če 10 gramu živega japna dobro po-mješate s 5 litri vode an potlé precedite. Par zlo hudem an hitrem napenjanju pa sevjeda tudi tuo ne pomaga dosti. U tjem primeru se rješi živino samo s trokarjem ali s požiralnim tubom. Japneno vodo se nuca tudi par opeklinah. Uzemite polovico j apnene vode an polovico olja, use skupaj dobro premješajte an s tjem dobro namažite opečeno ali oparjeno mesto.
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina Napoleon Dolar USA Dolar Kanada Sterlina karta Francoski frank švicarski frank Belgijski frank Argentinski peso Uragvajski peso Brazilski kruzir Avstrijski Šiling Nemški mark Dinar
6200
4670
625
632
1760
1,76
144.50 12,60
23.50 192
10.50
24.50
150.50 1,30
JOSIP JURČIČ:
Jurij Kozjak
SLOVENSKI JANIČAR =
Peto poglavje
Jaz čem, da pasti mora, če glavo mi velja.
Umek.
Preteklo je več tednov po Markovem °0hodu. V gospodarstvu na Kozjaku ni hllo posebne premembe, le da je gospodoval namesto ljubeznivega, povsod spoštovanega prejšnjega gospodarja njegov Rtbavi- brat Peter. Družina je hodila po st&rih kolovozinah. Hlapci so se ravnali tk» starem Ožbetu, ki se tudi ni veliko ^onii za novega, začasnega gospoda, am-delal največ po svoji pameti.
Peter Kozjak sam pa se je bil nekako Ves Predrugačil. Več se ni zapiral v samoto, jel se je bolje oblačiti, hodil je v ®°seščinj okoli plemenitašev; tudi v Zati-je dobil dobro ime, in sploh so jeli rekati ljudje: »Glejte, saj še ne bi bil j^napačen ta Peter Kozjak; vidi se, da dober človek.« Vsemu svetu se je jel
dobrikati, samo očeta Bernarda, ki je bil precej po Markovem odhodu prišel v grad za učitelja, le tega in malega dečka Jurija ni mogel. Peter je namreč vedno mislil, kako bi nasitil svojo lakomnost, da bi si pridobil svoje premoženje ter prisvojil premoženje svojega brata Marka. Jurij je bil edini sin. Po očetovi smrti bi nastopil po pravici on gospodarstvo, in — potem bi moral Peter živeti celo mlademu bratovemu sinu po volji in milosti. Ta misel je Petra bodla tako, da mu je prešel zadnji ostanek dobre vesti in človeške pravice. Ko bi brat ne imel sina, bi prišlo premoženje mlajšemu Petru v last. Upal je sicer brezvestni stric, da bo rflladi deček umrl tako ali tako. Jurček pa je prihajal od dne do dne razumnejši, zdrav ko riba, vsakemu človeku v veselje, samemu stricu v srd in jezo. Petru ne bi bilo težko splavit! dečka s sveta; tudi greha se morda ne bi tako strašil, zakaj Boga in zapovedi njegove
mu ie bila že davno porinila zloba v naj-skrivnejši kotiček v srcu. Ali ni se upal tega storiti zavoljo sveta, dobro vedoč, da po takem dejanju bi se mu bilo bati brata in vse poštene soseščine, ki ne bi trpela morivca med seboj. Skrivaj bi ga tudi ne bil mogel, da bi živa duša ne bila ničesar zvedela, zakaj menih oče Bernard je bil skoraj vuninvun pri dečku. Tudi družina in sosednji plemenitaši so ljubili malega Kozjaka, in pričakovati je bilo, da bi se vzdignili zoper tega, ki bi dediču Kozjaškemu le žugnil s hudim namenom.
Bilo je poletnega dneva. Peter Kozjak je odjezdil z dvema hlapcema v klošter. Sonce je že zahajalo in mesec je pokazo-val sredi neba blede rožičke, kakor bi hotel nestrpljiv priganjati počasno sonce, naj se skrije, da bo on mogel zopet svojo lepoto razkazovati širokemu svetu. Petra še ni bilo domov.
Kako uro daleč od grada Kozjaka, pri majhnem potoku, na zeleni trati, kjer sta dve stari vrbi žalostni pripogibali svoja ramena k tlom, je sedela druščina v lice zagorelih in zarastlih mož okrog ognja, Crni lasje, rjava koža in v raztrgano obleko zavita telesa, vse to nam kaže, da so cigani. Bilo jih je kakih enajst; vsi so imeli dolge nože za pasom. Ravno
toliko konj, majhnih, grivastih mušic s privezanim sedlom in raztrganimi cular mi na hrbtu, se je paslo okrog, žensk in otrok nimajo s seboj, in to je znamenje, da to ni navadna tolpa ciganov, kakor se vlečejo radi poleti in pozimi, temveč da nameravajo kaj posebnega.
Poveljnik tej druščini, grozni in strahoviti vsakemu posameznemu človeku, je bil velik, suh cigan svetlih oči, ki smo se že prej nekoliko seznanili ž njim, in ki so ga imenovali cigani Samola.
»Ali si prav videl,» vpraša starikavi dolgi glavar, »ali dobro veš, da je šel gospodar Kozjak danes v klošter in da ga ni še nazaj? — Ne bo ti dobro, ako si me prekanil, to ti pravim; če zastonj prežimo tu nocoj, te potipljem za tilnik. Saj veste, da nas začno iskati, ako oprezujemo tukaj kaj dalje, in kakor smo spletli mi konopno zavratnico za viteza Kozjaka, tako utegnejo vitezi ene izmed nas za želod obesiti med hraste.«
»Ne,« odgovori mlad, razmršen cigan poglavarjp Samolu, »jaz sem dobro vider; nož sem skril v nedrje ih prosil v kloštru daru. Peter, ki mi je dal jedil — trap me je res imel za romarja z Laškega — mi ie pravil, da je mnogo vitezov v kloštru, in dobro sem čul ime Kozjak. Ako bo hodil domov nocoj in ne pojde
nikoder drugod, mora priti mimo.«
»Ne more drugod, to je edina pot.«
»Ako pa ne pride nocoj, Samoi, jaz ti ne morem zato, konopna vrv počakaj do jutri. Rosa ji ne bo škodovala, trdno je spletena.«
Rekši odveže cigan vrvico od pasu ter jo v dve gubi zadrgne okrog vrbove veje, ki je molela ciganom ravno nad glavami. »Trdna je, dva viteza drži,« reče naposled divjlnec.
»Ako prideta dva Kozjaka, tod obesimo oba,« pristavi dolgin Samoi.
»Povej nam, Samoi, kaj in zakaj čakar mo tega človeka, ki si ga imenoval že večkrat?« vpraša star, križemgled mož izmed poštene družine. »Šli smo s teboj iz daljine do lésem, utrudili in izbosiU so se nam konji, ti pa nam še nisi povedal, čemu smo prijezdili v to deželo. Kaj ti je storil tisti, za katerega smo pridrg-nili vrv, na mu sapo ustavimo in mu iz-vinimo kosti?«
»Veliko mi je storil, prijatelj!« reče dolgin Samoi nato, »veliko žalega mi je napravil. Povem vam, da veste, zakaj smo obrzdali konjem gobce in zakaj segli nanje in iz daljne Ogrske pridirjali v kranjsko deželo. Ni še od tačas mnogokrat skopnel sneg, kar sem bil zasadil jaz tukaj v tej dolini šotore. (DaljeJ
*
iin
zjoltioaz
m
FRAN ROS:
JCJjSILGl
tl UM
Lisica je šla po svetu. Med potjo je ujela muho. Shranila jo je v popotno vrečo. Blizu je stala hiša. V njej je živela stara ženica. Lisica je potrkala na vrata.
»Kdo je?« se je oglasila starka.
»Jaz, lisica! Po svetu potujem. Rada bi pri vas shranila svojo popotno vrečo. Ali ne smete je odpirati!«
»Dobro, že prav!« je rekla starka. Lisica je odšla.
Starka pa je bila radovedna. Odprla je vrečo. Tedaj pa je iz vreče zletela muha. Petelin je skočil za njo in jo požrl.
Kmalu se je lisica vrnila k starki. Odprla vrečo in zakričala:	»Kje je moja
muha, moja ljuba muha?«
»Petelin je požrl muho,« je rekla starka.
»Daj mi petelina!« je vpila lisica.
Wwr
»Dobro, že prav!« je dejala starka.
Lisica je zgrabila petelina in ga potlar čila v vrečo. Šla je dalje. Prišla je do mesarije. Potrkala je na vrata.
»Kdo je?« je vprašal mesar.
»Jaz, lisica! Po svetu potujem. Rada bi pri vas shranila svojo popotno vrečo. Ali je ne smete odpirati!«
Mesar pa je bil radoveden. Odprl je vrečo. Tedaj pa je iz vreče skočil petelin. Za nijm se je pognala svinja in ga je požrla.
Kmalu se je lisica vrnila k mesarju. Odprla je vrečo in zakričala:	»Kje	je
moj petelin, moj ljubi petelin?«
»Praše je požrlo petelina,« je povedal mesar.
»Daj mi prase!« je vpila lisica.
»Dobro, že prav!« je dejal mesar.
Lisica je prase potlačila v vrečo.
Lisica je šla dalje s težko vrečo. Dospela je do mlina. Potrkala je na vrata.
»Kdo je?« je vprašal mlinar.
»Jaz lisica! Po svetu potujem. Rada bi pri vas shranila popotno vrečo. Ali je ne smete odpirati!«
»Dobro, že prav!« je rekel mlinar. Lisica je odšla.
Mlinar pa je bil radoveden. Odprl je
vrečo. Tedaj pa je iz vreče skočilo prase in zbežalo. Mlinarjev Janezek je tekel za prasetom, pa ga ni mogel uloviti.
Kmalu se je lisica vrnila k mlinarju. Odprla je vrečo in zavpila: »Kje je moje prase, moje ljubo prase?«
»Prase je ušlo. Naš Janezek ga je lovil, pa mu je ušlo,« je povedal mlinar.
»Daj mi Janezka!« je zahtevala lisica.
»Dobro, že prav!« je rekel mlinar.
Lisica je pograbila mlinarjevega Janezka in ga potlačila v vrečo.
Lisica je šla dalje s težko vrečo. Dospela je do kovačnice. Potrkala je na vrata.
»Kdo je?« je vprašal kovač.
».Jaz, lisica! Po svetu potujem. Rada bi pri vas shranila svoio popotno vrečo. Ah ne smete je odiprati!«
»Dobro, že prav!« je rekel kovač. Lisica je odšla.
Zdaj je mlinarjev Janezek v vreči pričel jokati in vpiti: »Izpustite me, izpustite me!«
»Nekdo je v vreči,« je dejal kovač in je vrečo odprl. Mlinarjev Janezek je skočil iz nje in tekel vesel domov. Kovač pa je ujel svojega hudega psa in ga zaprl v vrečo.
Kmalu se je lisica vrnila h kovaču. Vzela je težko vrečo na rame in odšla. Dospela je do gozda. Rekla je sama pri sebi: »To bo danes dobro kosilo!«
Odprla je vrečo. Iz nje je skočil kovačev pes in zalajal: »Hov, hov, hov!«
In pes je požrl lisico. To je bilo dobro kcsilo !
fameji, use dejkle na ospodar. Koj novega famejà to nje bó vidati nikjer. Ustiči u gre ospodar ta pudné klicat an potoučč na urata, kjer e spau. Kar o mu famej odpré urata, ospodar o vidi, k’ e famej apene ustóu iz kove an sedi neo-blječen. Začudi so mu an rečč: »A te je tuole tuo djelo?« Famej o mu paj nazat povje: »Ospodar! žej od dave san jo čakam kle, tej k’ smo se ložli dakordo!«
»Kako smo paj se ložli dakordo?« o upraša ospodar.
»K’ češ me oblačiti an dajati jesti,« o mu nazat povje famej, »zatuč san ča-ku, kadà češ priti za me oblejči.«
Mi
is an
kamela
Ljeto ima dvanajst mjescu an usak mjesac ima svoje ime. A ankrat, tuo je bilo u starih časih, je imjelo tudi usako ljeto od dvanajstih svoje ime:	bilo je
ljeto zajca, konja, krave, merjasca an takuò naprej.
Ni pa bilo ne kamelinega an ne mišjega 'jeta.
»Muorli bi u muojo čast imenovati al-manj 'dno, čeglih zadnjo ljeto,« je jala miška.
MATEJ BOR:
a j enne
Zajček kam pa brusiš pete? Koga se bojiš?
Mene ali naše tete?
Kam bežiš?
Jaz ne morem te uloviti, zajček moj, naše tete pa se niti ti ne boj.
Hodi res še kar za silo, teči pa ne zna, ker ima predolgo krilo — do peta.
Tudi puške teta nima.
Kaj bi z njo?
Ima jo stric, a on le kima za pečjo.
In zato ti, zajček pravim: brez skrbi
pasi se v zeleni travi in zaspi.
BRATA GRIMM:
SLADKA
Famej an ospodar
(Terski dialet)
'Dan bót te bi dan kontadin, k’ e zapiu usò njeà robo an itako deventòu božac, k’ e muoru hoditi oku brat za živiti. 'Dan dan e decidu, za se ponuditi kacemu boatemu za mu djelati famej. An rjes e. obrjetu meà boatea kontadina, k' e a uzéu za famejà. Ta boati kontadin e a uprosóu kuò u zna djelati.
Famej e mu rišpondou: »kuhati znam an pejči na več manjer.«
Ta boati u mu potem uprosi:	»Kaj
man ti dajati na ljeto?«
Famej u mu nazat povje: »Dodiš na-polejone na ljeto, de me oblačiš an da-jaš jesti.«
Temu boatemu te se zdjelo tuò za do-bar kup an a uzéu u suojo kišo.
Druo zjutra zguoda no ustanejo usi
Živela je uboga deklica sama s svojo materjo. Nista imeli več kaj jesti, pa je šla deklica z doma v gozd. Srečala jo je stara ženska, ki je že poznala njeno revščino. Dala ji je lonček in rekla: »če rečeš lončku: »Lonček, kuhaj!« bo kuhal sladko kašo. Ge pa rečeš: »Lonček, stoj!« takoj preneha kuhati.« Deklica je šla domov in dala lonček materi; tako je bilo konec njunega siromaštva in lakote.
Nekega dne ni bilo deklice doma in mati je rekla: »Lonček, kuhaj!« Lonček je kuhal in mati se je najedla do sitega. Tedaj je hotela, da bi lonček nehal kuhati, pa ni vedela prave besede. Lonček je kuhal in kuhal in sladka kaša se je jela izlivati čez rob. Lonček pa je kuhal venomer dalje, da je kaša napolnila kuhinjo in vso hišo. Napolnila je še drugo hišo in nato cesto in že je je bilo toliko, da bi se lahko nasitili vsi ljudje na svetu, če bi bilo treba. Naposled je ostar la prazna samo še ena hiša in tedaj je prišla deklica domov. Brž je rekla: »Lonček, stoj !« In lonček je nehal kuhati kašo.
Kdor pa je hotel priti v mesto, se je moral prejesti skozi kašo, da je mogel iti naprej.
Puojski laren
Laren e paršou tu njivo. Skopóu e krampjer an se napounou žakej. Potem e lehpu ob kraj njive an sam sebi djau: »POu krampjerja bom pojsdu. to drugo póu bom pa pruódou. S temi souti čon se kupiti kokeš. Kokoš na če nesti jajca an iz jajc no čo prit! pišča. Pišča no če pasti an rasti. Kar no boju veliki čon je prodati an kupiti prasca. Frasca čon opi-tati an čon kupiti kobilo. Kobila na če mi storti konjiča. Kar o bo koniič zra-stu, čon prodati kobilo an konja an čon kupiti hišo an njivo. Na njivo čon usja-ti krampjer an merku ki no ne ga nesita larenji. Bom klicu uardijane. če no ne boju dobró uàrdijali, bom za njemi se der: »Oj, uàrdijani, ljeuše merkejta!«
An laren e zarjes ejtako močno se der, k’ so ga uàrdijani čuli. Paršli so ta h njemu, mu uzeli žakej s krampjerjam an ga ljepo otoukli.
»I ja-a-a-!« je zabukala kamela. »Tudi jest bi tuo tjela!«
Potlé je napela usta an po stran gledala miš. »Po adnim od nas se bo imenovalo ljeto po tistemu, kaduó od nas bo ta parvi zagledu sonce ustajat.«
Miš je bla zadovoljna. Kamela se je šobit z gobcem obarnila pruot soncu u-stajoč an gledala u nebo.
Stala je, gledala, niti z očesom ni upala premaknit. Dougo je stala, potlé je pljunila an legnila.
»Saj je usednò, tudi takuó zagledam sonce prej ku miš. Imam buj doug vrat an tud glava je buj velika.«
»Parslà je punoč. Miš se je zdjela nar kameli kot naprstnik par kotlu.
»Jest jutra ne bom parčakala,« je zajokala miš. »Mačka hodi okuol mene, de bi me pojedla. Sova sedi u bližini an gleda name. Lisica hodi okuol. Draga kamela, dovolite mi, de vam zljezem na zadnjo grbo.«
Kamela je pogledala nazaj :	grba je
bila malo buj nizka kot glava.
»No, prù, pa sedni! A ne smiješ gledat pruot soncu ustajoč! Gledej na sonce zad!«
Miška je rjes, de bi ne ujezila kamelo, šla na njeno zadnjo grbo an se obarnila pruot soncu zad.
Obema se je zdjela noč zlo douga. Tenčas se je na soncu ustajoč zjasnilo. Kamela je nategnila vrat an uzdignila glavo. »Sadà,« je pomislila, »parva zagledam sonce.«
»Sonce, samce vidim,« je zacvilila miš-
»Sonce na drugi strani?« je zaprhala kamela an obarnila glavo.
»Kakor orjak brez srajce je stala na drugi strani gora, osvetljena s parvimi jutranjimi žarki.
An takuó se eno od dvanajstih ljet imenuje mišje ljeto.
Ne čudite se, če vidite kamelo, kakuó s težkim brjemanom hitro leti an poskoči kot kozu: zagledala je miš, preganja jo an jo čč ubiti. Usaka kamela se ujezi, če zagleda miš, ker je parva zagledala sonce.
Duše nima, brez krvi je, srca nima, vendar bije, nima nog, gre okrog.
(vx n)
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir
Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
FRANCE BEVK:
Grivarjevi otroci
Suhcena ni bila, rajši malo zavaljena, plave lase je nosila povezane v dve trdi kitici. Kadar se ni igrala s punčko, je mirno sedela na petah. S prekrižanimi rokami v naročju je strmela nekam v daljavo, Bogve na kaj je mislila. Morda na jagode, ki so zorele visoko v bregu. Tja se ni upala, ker se je bala modra-ov.
Kaj pa Blaže? četudi je bil deček, je bil podoben bolj Mretki kot Tinčetu, ker je še vedno nosil krilce. Pa tudi zato, ker je imel čop las s trakom povezan na glavi. To ie bilo smešno, a je sam tako hotel. Rad je imel živali. Ves dan je te kal za kozo, ki se je pasla v bregu Bil je vesel in zgovoren deček. A gorje, ako ga je kdo razjezil in užalil, ni mu zlepa; odpustil. Našobil se je jezno in gledal kot huda ura. Ali pa je s pestmi napadel šaljivca, četudi je bil majhen kot brglez.
Okoli koče se ie vse dni razlegal krik in smeh, včasih tudi iok. A večkrat smeh kot jok.
2.
Tinčetu je bilo šest let, Mretki pet, a Blažetu tri, ko jim je nenadoma umrla mati.
Bil je grd, deževen dan, ko so jo pogrebci odnesli po strmem bregu. Otroci pa so ostali doma, bili so vsi preplašeni in molčeči. Ta dan jih je varovala stara čemažarica.
Blaže se je ves čas držal jezno. Sesal je palec, hudo gledal, a ni rekel nobene. Ko se je oče proti večeru vrnil od pogreba, je začel deček vpiti in vekati. »Mati!« je kričal. »Mati! Kje je mati?«
Oče ga je vzel v naročje, ga nosil po izbi in ga poskusil utolažiti.
Blaže se ni dal pomiriti. Najprej mu rečejo, da je mati zaspala. Potem jo zabijejo v krsto in odnesejo. Ničesar ni razumel. Ne, ne bodo ga imeli za norca. On hoče mater, pa mir besedi! Debele solze so mu tekle po -licih, v prsih mu je hlipalo.
»Mati!« je klical. »Mati! Mati!«
»Bodi tiho!« mu je rekel oče in ga
ujčkal. »Saj dobiš drugo mater. Drugo mater dobiš.«
»Ne drugo... Nečem... Mati!«
Nazadnje je planila v jok še Mreta, ki je ves dan stežka zadrževala solze. Tinče pa je odšel iz izbe in se skril za kozjak. Ni maral jokati, a vpričo drugih bi se ne bil mogel premagati.
Blaže se je pomiril šele, ko je zaspal v očetovem naročju ...
Otroci so si dobro zapomnili, da jim je oče obljubil novo mater. Posebno Tinče in Mretka. Saj sta jo tudi težko pričakovala. Zdaj jim je oče kuhal in jih spravljal spat. To delo mu ni šlo posebno gladko izpod rok. Tudi je bilo videti, da bi že rad šel za zaslužkom. Gotovo tudi on čaka nove matere.
Kakšna neki bo?
Tinčeta, ki je bil zvedav deček, je najhuje mučila radovednost. Nekega dne se ni mogel več premagovati.
»Kdai pride nova mati?« je vprašal očeta.
Oče ga je neprijazno pogledal.
»Boš že videl,« mu je odgovoril nejevoljno. »Ne bodi tako siten!«
Tinče se je od zadrege in sramu spačil v usta. Na, zdai pa imaš!
Nekega dne je res prišla.
Sicer to ni bila nikaka mati. Oče je
bil le Blažetu obljubil mater, da bi ga potolažil. Klicali so jo za teto. Pa jim niti prava teta ni bila. Tona ji je bilo ime, doma pa je bila iz Kopačnice. Bila je daljna sorodnica rajne matere. Dotlej je še nikoli niso videli. Tudi niso v koči nikoli govorili o nji.
Vsi trije: Tinče, Mretka in Blaže — so stali pred pragom, ko je z očetom prihajala po bregu. Oče je nosil njene stvari v košu. Tona pa je vlekla veliko cula na roki.
Otroci se je niso mogli nagledati. Kakšno je? Zdaj se jim je bolj in bolj približevala.
Bali so se, da bo košata in stroga kot stara čemažarica. Pa nič tega. Bila je majhna, drobne postave in precej staja, starejša kot oče. široko nabrano krilo ji je opletalo po petah. Pod brado je imela zavezano veliko črno ruto. V nji se ji je skoraj izgubljal okrogel droben obraz, ki je bil poln gubic. Sive oči so ji toplo, dobrotljivo gledale izpod čela.
Vzbujala jim je zaupanje. Da bi le tako tuia ne bila. Bali se je niso, pač pa so se je sramovali.
»Moj bog, kakšna strmina!« je rekla, ko je dospela.
Sedla je no. tnalo in si oddihavala. S toplim nasmehom ie opazovala otroke, drugega za drugim. Oče ji je povedal nji-
hova imena. Potem je segla v veliko culo, vzela iz nje pogače in jo dala vsakemu kos.
»Nate!«
Otroci niso takoj vzeli, pogledali s0 očeta.
»Le vzemite, ko vam daje!« je rekel oče. »Pa lepo se zahvalite! Kako boste rekli?«
Vzeli so in se zahvalili. Pogača je bil® dobra, da si boljše ni bilo želeti. Teknila jim je. še vedno so radovedno gledali teto. Toda stali so daleč od nje. Niso s® ji upadi približati.
»Bojijo se me,« je rekla Tona očetu.
»To je prvi dan. Se bodo že privadili-Boš videla, še predoni afii bodo.«
In tako je Tona ostala pri koči. koj prvi dan je vsako stvar znala vzeti v roko. Oče pa je zopet odšel po delu.
Tona je bila vdova. Mož ji je bil Ut»** pred leti, petem so ji prodali tudi hiš°-Ostala je sama na svetu, brez lastne strehe. Le s težavo se je preživljala ** dneva v dan. Ko io je Jernej poprosil' naj mu pride za gospodinjo, je bila tak*?) zadovoljna. Obljubil ji je, da je do svtf® ne bo podil izpod strehe. Zmeraj jo ie skrbelo, kaj bo z njo na starost. Nikom»* bi ne bila rada na poti. Zdaj bo prestf*1' ljena.
(Se nadaljuje)