Posamezni !rro3 30 groSeV, tneseJna tfaroHnln* I SfflnB EHIIIinilllllllllOllllllllllllllllllllllllllllllllllIffllllllllllllH 1 IZ VSEBINE: f I DEKLARACIJA O PRO* GLASITVI FLRJ 1 DEMOKRACIJA BREZ SO* i 1 C1ALNIH SPREMEMB NI 1 DEMOKRACIJA 1 GLAVNE ZNAČILNOSTI USTAVE FLRJ 1 O NARODNIH DUHOV* NIKIH llllllllllllllllllllll!lllllillllllllll!llll!IIIIIIHII!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IHIIillllllll^ LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 29. XI 1946 ŠTEV. 25* Prva obletnica jugoslovanske republike Danes mineva leto dni, odkar je ju* goslovanska ustavodajna skupščina proglasila novo državo — Federativ* no ljudsko republiko Jugoslavijo. Svo* bodoljubno človeštvo, ki je spremljalo narode Jugoslavije na njihovi težki, toda slavni poti, je z veseljem in navdušeno sprejelo novo stanje, plod dolgotrajne borbe vsega ljudstva proti fašizmu. Ta dan je bila proglašena no* va ustava, ki ni nič drugega kakor po* trdilo dejanskega stanja, potrdilo ve* likih pridobitev narodov Jugoslavije v njihovi borbi proti fašizmu in proti izdajalcem lastne domovine. Ustava, ki je tako izraz tistega, kar narodi Ju* goslavije že uživajo leto dni in daje možnosti nadaljnjega razvoja je najbolj demokratična ustva, ki jo ima kakšna država za Sovjetsko zvezo. Ustava je ustvarila in uzakonila teme* lje nove Jugoslaviječ Kateri so ti temelji nove Jugoslavi* je? Najvažnejši temelj nove Jugoslavije in hkrati jamstvo za njeno rfist in bodočnost je bratstvo in enotnost na* rodov Jugoslavije. Ker pa brastva in enotnosti narodov ne more' biti brez resnične enakopravnosti narodov, te* daj vemo, da so narodi Jugoslavije do* segli tudi popolno enakopravnost. Z drugimi besedami'— ko so narodi Jugoslavije postali enakopravni, so hkrati s tem dosegli tudi nacionalno svo* bodo, ki ji je nato sledila tudi socialna osvoboditev. Narodnostna in socialna osvobodi* tev, ki je pogoj za razvoj in napredek narodov, je napravila Jugoslavijo za eno najbolj naprednih držav na svetu. Zasužnjeni narodi, kolonialna ljud* stva in zatirane narodne manjšine zro danes v Jugoslaviji — kakor v Sovjet* ski zvezi — svetilnik, kažipot, ki jim govori, da se mora narod boriti, če hoče postati svoboden. Jugoslavija pa jim govori tudi, da se je moči osvoboditi z lastnimi silami, če je le ljudstvo pripravljeno rajši z orožjem v roki umirati kakor pa na kolenih pro* sjačiti za drobtine z mize svojega za* tiralca. Koroški Slovenci slavimo današnji dan še prav s posebnim veseljem. Za to imamo velike razloge. Če se spom* nimo na leta po »plebiscitu« in na »za* nimanje« §tare Jugoslavije za naš narodnostni boj, moramo ugotoviti, da prejšnja Jugoslavija za Slovensko Koroško ni storila ničesar pomembnega. Ničesar takega, da bi vsaj omilila pre* ganjanje koroških Slovencev, da bi-preprečila uničenje slovenskega go* spodarstva in kulture. Kaj je bila sta* ra Jugoslavija, čutimo še danes na la* stni koži, ko moramo trpeti med seboj tiste ljudi, ki so značilni predstavniki stare Jugoslavije. To so razni belogardisti, emigranti in begunci, izdajalci, ki kot okupatorjevi hlapci niso ime* li poguma, da bi ostali sredi lastnega naroda po končani osvobodilni vojni. Zavedali so se pač in zavedajo se, ka* ko hudo so se pregrešili proti lastne* mu narodu v letih najhujše preizkušnje. Ti ljudje nosijo v sebi miselnost stare Jugoslavije. S seboj so prinesli in zdaj skušajo na Slovenskem Koroškem razširjati svojo nevarno misel* nost. Toda izdajalcem ne verjamemo. Znana resnica je namreč, da tisti, ki je izdal svoj narod v njegovih naj* hujših časih, ne more biti drugega kot njegov sovražnik. Zato mi, koroški Slovenci, danes na* tančno vemo, kako je s temi ljudmi, ki predstavljajo staro Jugoslavijo in Govor Oto na Župančiča pred Ustavodajno s kupščino LR Slovenije Visoki zbor, tovariši in tovarišice! Tesno mi je pri srcu in sam ne vem, kako bi dostojno izrazil svoje veselje, da mi je bilo dočakati ta veliki, ta slovesni dan, ko vidim zbrane zastopnike osvobojene Slovenije in da me je doletela izredna čast, da smem po* zdraviti s tega mesta odlični zbor, ki si ga je slovenski delovni človek prvič svobodno izvolil za svojo najvišjo ustavodajno in zakonodajno oblast. Ko gledam, tovariši, vaše vrste, mi preleta domišljijo šumenje naših go* ra. Tukaj bi moralo dišati po zelenju, po zelenih gozdovih in voda bi morala šumeti, zakaj vse, kar vidim tu* kaj pred seboj, se mi zdi — sam partizan. To je junaški vojaški zbor. Za* res, kakor da so se semkaj po volji in na klic slovenskega naroda z gora in iz gozdov preselili tisti, ki jim po pra* vici gre krmilo, ker so v najtesnejših, urah slovenske zgodovine pod naj •. hujšim okupatorskim pritiskom mo.i pokanjem pušk in grmenjem tope » v pod vodstvom Komunistične parti je zasnovali ljudsko oblast in proglaf.ali sredi vojnega viharja narodno suve ;re» nost. Zgodovinska naloga nam je za* dala — ustvariti z ustavo temelje* na* šemu novemu življenju in redu, z (»ra* diti slovensko državnost na pot 'flagi demokratičnosti v okviru Zv ■ svojih ‘zračnih ih mornariških oporišč daleč preko meja svojih držav. Odveč bi bilo govoriti o tem, da vzbuja navzočnost zavezniških čet na tujih tleh po končanj vojni vseskozi utemeljeno vznemirjenje pri prijateljskih narodih prizadetih dežel.« Molo* tbv ižVaJh’ dalje, da se to seveda ne tiče dežel prejšnjega sovražnika, kot na primer Nemčije in Japonske, kjer ge navzočnost zavezniških čet jamstvo za mir. Prav tako se to ne tiče dežel, " ‘kUsohile ihdSno OkuŽCfie Š fašizmom fl "ih'‘k jJČr 'hibrid‘izttVČŽfiiki vršiti'dem i*’ litariZacijo in demokratizacijo teh dežel. »Vse to pa seveda ne velja za zavezniške dežele. Navzočnost tujih čet v tfch deželah moremo opravičiti samo "Vposebnih primerih, kakor zavarova* nje žvčz s' prejšnjimi sovražnimi de* želatjii. Toda tudi to velja samo tako dolgo, dokler traja zasedba sovražne dežele.« PRIMER SOVJETSKE ZVEZE ! -|.Nlo!otov navaja dalje, da so sovjet* ske čete neposredno po koncu vojne izpraznile Jugoslavijo, Češko in Nor* veško, v aprilu tega leta otok Born-holm, 3. maja 1.1. pa Kitajsko in v začetku tega leta prav tako Iran. »Ne* katere sovjetske čete se nahajajo tre* nutno še na poljskem ozemlju, da tvo* rijo zvezo z Nemčijo.'Vendar to ni* kakor ne ustvarja nesporazuma med Sovjetsko zvezo in Poljsko in je našlo razumevanje tudi pri ostalih za-‘ ’ veinikiji.« Končno se nahajajo sov* jetske čete še na Severni Koreji in to v popolnem sporazumu z zavezniški* mi državami. POSTOPANJE ANGLOSAKSON* SKIH SIL »Znano je, da se oborožene sile Amerike in Anglije nahajajo na ozemlju cele vrste držav, ki so članice Združenih narodov, in to na ozemljih, na katera so vkorakale med vojno in kjer so ostrite z malimi izjemami še sedaj, že davno po končani vojni. Mišljene so tu prav tako evropske dežele kakor tudi države Južne Amerike, Afri* ke in Azije. Zadostuje naj ugotovitev, da se nahajajo oboroženč sile Zdru* Ženih držav in Velike Britanije ter njihova zračna in mornariška opori* šea še sedaj v vseh delih sveta, prav tako v vodah Tihega oceana, Atlanti* ka in Indijskega oceana.« V sklepnih izvajanjih je Molotov poudaril, da je vprašanje o oboroženih silah tako važno, da ga morajo obravnavati v celoti. Nato je predložil sledeči predlog sovjetske delegacije: »Glavna skupščina priporoča Varnostnemu svetu sklep, da člani Zdru* Ženih narodov predlože gla vnemu se* kretarju in Varnostnemu sv etu y teku meseca sledeče podatke: 1. Kje in v kakšni jakosti se nahajajo na ozem* ljih Združenih narodov in d Irugih dr* žav — izvzete so samo biv£ e sovražne države — oborožene sil e drugih članov Združenih narodov? 2. V katerih delih bivših sovražnih t držav se nahajajo oborožene sile zavez nikov in sile drugih članov Združenih i narodov ter kakšna je velikost teh sil\ ? 3. Kje se nahajajo v zgoraj omenjcnil h ozem* ljih zračna in mornariška opoi rišča in kakšna je jakost njihovih pos adk, ki pripadajo oboroženim silam članic Združenih narodov? 4. Kot mer* idajen dan za zgoraj zahtevane podali 'ce ve* lja 1. november 1946.« O ODPOKLICU TUJIH ČET IZ TRSTA V eni nadaljnjih sej je Molotov sprožil vprašanje odpoklica tujih čet iz Trsta, ki naj bi se izvršilo v dolo* čenem roku od dneva, ko stopi v ve* ljavo mirovna pogodba z Italijo. Poudaril je, da bi v primeru, če bi ostale v Trstu še nadalje tuje čete, te izvrševale določen pritisk pri volitvah v Ljudsko skupščino svobodnega mesta Trsta. »Napak bi bilo, če ne bi določili za svobodno mesto Trst rok odpoklica tujih čet. Nerazumljivo bi bilo in zbu* dilo j>i mbčno odtujenje. Na ta način * bi izrekli nezaupnico prebivalstvu me* sta Trsta in prav tako bi zavlekli vo* litve v Ljudsko skupščino.« Molotov je izjavil, da sovjetska delegacija predlaga določitev roka za odpoklic čet iz Trsta na tri mesece, za volitve v Trstu pa rok štirih mesecev potem, ko stopi v veljavo mirovna pogodba, ozir. statut svobodnega mesta Trsta. L zasedanje Ustavodajne skupščine LR .Slovenije Dne 18. novembra se je sestala Us ta-vodajna skupščina Ljhdske rcpubll ke Slovenije, ki jo je izvolil slovenski n '.a* rod na volitvah 27. oktobra. Njeno p r* ,vo zasedanje je bilo v veliki filharntt o* nični dvorani na Kongresnem trgu v Ljubljani. Iz Beogtada sta prispela \ v Ljubljano tudi ljudska poslanca Edvard Kardelj in Boris Kidrič. P-oleg poslancev in članov vlade LR Slove* Miha Marinko nije s h bili navzoči delegati Ljudske skupščine FLRJ, zastopniki kulturnih ustani ov, množičnih organizacij in novinar] i. Prva i redno zasedanje Ustavodajne skupšč ine Slovenije je otvoril pred* sednik Prczidija SNGS*a Josip Vid* mar, k i je pozdravil skupščino. Za njim je imel pozdravni nagovor pesnik Oto nžupančič.kije kot naj* starejši član skupščine po parlamen* tarnih <3 bičajih prevzel predsedstvo seje. (N] egov govor prinašamo v ce* loti na pi vi strani.) Po uvodnih govo* rili so bil i izvoljeni začasni tajniki in verifikacij ;ski odbor, ki je imel pregle* dati potrd ila in volivne spise. Medtem so ljudski poslanci oddali potrdila vo-livnih kom isij o svoji izvolitvi in pre* jeli poslan* ke legitimacije. Prvo seji i prvega zasedanja Ustavodajne sk upščine LR Slovenije je Ljubljada sv eeano proslavila. Na Kom grešnem trgi j se je zbralo na tisoče manifestanto v z lampijončki, baklami in napisi. Ni v Gradu je zažarel velik pozdravni na pis, po ulicah pa so še dolgo plesali i azigrani mladinci. Drugi dan, \ 19. novembra, dopoldne je predsedoval seji skupščine predsed* nik verifikacij skga odbora Bogdan Osolnik. Najp rej so vsi ljudski poslanci z enomii lutnim molkom poča* stili spomin vse h padlih borcev in žrtev, ki so dale s voje življenje za svo* bodo slovenskej Sa naroda. Nato so skupščino pozdra vile razne delegacije. V imenu OF mes ta Ljubljane je spre* govoril predsedrl k mestnega odbora OF dr. Žigon Alojz. V imenu Titovih pionirjev je pozdravila poslance mala pionirka, ki je skoraj ni bilo videti za velikim govorniškim odrom, ko je v luči reflektorjev in ob snemanju kino* operaterjev in fotoreporterjev izrekala pozdrave. V imenu Jugoslovanske armade je pozdravil skupščino kape* tan Despot Milivoj. Ljudski poslanci so soglasno odobri-.li poročilo verifikacijskega odbora, ki ga je podal ljudski poslanec Janez Vi* potnik. Ker so bili ljudski poslanci Ed* vard Kardelj, Boris Kidrič in Miha Marinko,, izvoljeni v več volivnih eno* \tah, so druge mandate odstopili svo-j im namestnikom. Vsi ljudski poslanci so skupno pri-itOgli pri svoji časti in pri časti svoje* i\i naroda ter podpisali še pismeno priisego. Nato je bilo izvoljeno, pred?, semlstvo ustavodajne skupščine s predse dnikom dr. Kozakom Ferdom na čelu. iNovo izvoljeni predsednik se je za* hvalil za izkazano mu čast ter zaupanje,, zavzel predsedniško mesto in po* dal \ "»stavko na položaj ministra pro* svete v vladi LR Slovenije. Njegovo ostavl :o so poslanci soglasno sprejeli. Na popoldanski seji je najprej govoril ji judski poslanec E. Kardelj. Pri glasovi mju je bil soglasno sprejet predlo] Zakona o Prezidiju Ustavo* dajne s kupščine. Nato je predsednik vlade S Pha Marinko podal ostavko vlade. $ kupščina je ostavko sprejela in dala ’ vladi vse priznanje za njeno ogromno delo, ki ga je bila opravila. Mandat i a sestavo nove vlade je dobil spet pred sednik Miha Marinko. Slednjič je skupščina izvolila še Preži di j Ustavodajne skupščine s predsednil om Josipom Vidmarjem, podpredset Inikoma Kocbekom Edvar* dom in Kit včičem Stanetom in tajni* kom Lubeji -“m Francem na čelu. Na predlog 1 juti iške poslanke Vide Tomšičeve je osd alo črno mesto v podpred-sedništvu in, tri mesta v članstvu Pre-zidija nezasedena, ker jih bodo v bliž* nji bodočnosti zasedli predstavniki ti* stih Slovence.;/, ki so danes še onstran meja stare Jugoslavije. URADNI JUCIOSLOV. DEMANTI PROTI GRiKIM KLEVETAM Beograd, 21. nov. 1946 (Tanjug) V zvezi s kal npanjo klevet, ki jo razširja grški Yisk in tudi uradne grške osebnosti proti Jugoslaviji, je jugoslovanska •Priegrafska agencija TANJUG pooblaščena, da demantira vsa ta poročila kad neresnična in po* vsem izmišljena fes zivanja. Ta nova proti .'federativni ljudski republiki Jugoslavija naperjena izziva* n ja kakor tudi teža k položaj, v katerega je zapadlo gr Sl ko ljudstvo zaradi novega nasilja in p okoljev, so pono* ven dokaz za to, da so osnovane ob* tožbe proti monarhq fašistični Grčiji v Varnostnem svetu Zidruženih narodov in da je samo eno Farišče sporov in ogražanja miru v tergi delu Evrope. Nova vlada LR Slovedije Na svoji tretji seji je Ustavodajna skupščina LR Slovenije soglasno spre* jela naslednji sestav vlade LRS, ki ga je predlagal mandator Miha Marinko: predsednik: Miha Marinko, podpredsednik: dr. Marijan Breceljj, podpredsednik in minister za’gradnje: Ivan Maček, predsednik Kontrolne komisije: Vida Tomšič, predsednik Načrtne komisije: Sergej Kraigher, minister za notranje zadeve: Boris Kraigher, minister za pravosodje: dr. Jože Pokorni, minister za prosveto: profesor Lidija Šentjurc, minister za finance: Zoran Polič, minister za industrijo in rudarstvo: France Leskošek, minister za trgovino in preskrbo: Tone Fajfar, minister za kmetijstvo in gozdarstvo: Janez Hribar, minister za delo: Tomo Brejc, minister za ljudsko zdravje: dr. Marijan Ahčin, minister za socialno skrbstvo: dr. Anton Kržišnik. KLEMENT GOTTWALD 50* LETNIK Dne 23. novembra je praznoval pred* sednik češkoslovaške vlade Klement Gottwald svojo 50*lctnico. Iz vseh delov sveta, predvsem pa tudi od množi* ce preprostih ljudi iz češkoslovaške republike, je prejel predsednik vlade ob tej priliki prisrčne čestitke. Vsi listi so pisali q ,tem velikem si* nu češkoslovaškega naroda in .posebno poudarili njegovo genialnost in dr* žavniško sposobnost. Gottwald je sin kmečke delavske družine iž Moravske. Po svojih izkušnjah v prvi svetovni vojni je zgodaj našel pot k naprednim silam in postal v teku let prvoboritelj svojega ljud* -stva,.za .nacionalno. ia;$09jalP9.1PSvo* boditev/Danes stoji Goittwald na če* lu češkoslovaške vlade, ki s svojimi družabnimi, socialnimi in gospodarskimi reformami vodi ljudstvo v lepšo, srečnejšo bodočnost. Drobne novice V Franciji so bile preteklo nedeljo volitve v senat. S temi volitvami je francoski narod ponovno izrazil vse zaupanje Komunistični stranki, ki je dobila 29 odstotkov vseh pravilno od* danih glasov. Ljudska stranka je prejela 26 odstotkov, socialistična stranka pa 16,7 odstotkov vseh glasov. Društvo jugoslovanskih pisateljev je bilo pred dnevi ustanovljeno. Knji* ževniki so imeli ob tej priložnosti svoj prvi kongres v Beogradu. Kongres je sprejel statut društva. Izvoljeno je bi* lo vodstvo, ki mu je na čelu Ivo Andric. Na kongres so prišli tudi sovjet* ski pisatelji Vsevolod Višnjevski, Va* lentin Katajev in Aleks. Prokofijev. V Osijeku so odprli državni muzej. Ustanovljen je bil pred 69 leti ter je eden najstarejših muzejev v LR Hr* vatski. Nameščen je v zgradbi bivše* ga okrajnega glavarstva. Vseslovanski komitet v Moskvi je obvestil Slovanski komitet Jugoslavije, da bo poslala Sovjetska zveza na Vseslovanski kongres v Beogradu 20 delegatov, 29 gostov, 14 zastopnikov tiska in tehnično osebje. Tudi Slovan* ski komitet v Buenos Airesu bo po* slal na kongres svojo delegacijo, ki bo na njem zastopala Slovane, ki prebi* vajo v Argentini. Jugoslovanski novinarji so obiskali poplavljena področja Albanije. Kra* jevne oblasti so jim podale poročila o povzročeni škodi. Kakor znano, zbira vsa Jugoslavija prispevke za po* moč žrtvam velike naravne katastro* fe. Samo v Sloveniji je bilo po dose* dan jih poročilih zbranih 4.152.252 dinarjev. Ljudstvo še nadalje pošilja prispevke za hudo prizadeto albansko prebivalstvo. Predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko je govoril pred Ustavodajno skupščino Ko je predsednik vlade LR Sloveni« 'je Miha Marinko predložil sloven« ski ustavodajni skupščini listo nove vlade, je v daljšem govoru podal poročilo o dosedanjem delu vlade. Med drugim je dejal: Kakor sem že rekel, je to samo na« daljevanje dosedanje poti in doseda« njega dela, in doseženi uspehi pravil« nost te poti najzgovorneje potrjujejo. Prav zato so politične razmere tako v vsej državi kakor tudi v Sloveniji sami dobile tako zdravo lice, kakor ga v zgodovini naših narodov niso imele še nikoli. Dosežena je tako rekoč po« polna politična enotnost slovenskega naroda. Nasprotniki, ki imajo razlog za rovarjenje in seveda bodo še ro« varili, so za to svoje početje izgubili množično podlago. Rezultat volitev je najzgovornejši dokaz zdrave politične konsolidacije.. Kot popolnoma pravil« na se je pokazala politika največje ši-. rokogrudnosti do vseh, ki kakor koli kažejo dobro voljo za iskreno sodelo« vanje, prav tako pa se je kot pravilna pokazala politika dosledne neizpros« nosti in borbenosti istočasno proti vsem onim, ki bi radi zavirali tempo našega razvoja ali pa bi ga hoteli obr« niti v napačno smer. Celo reakcionarna protiljudska du« hovščina je kljub temu, da je imela na razpolago sredstva zlorabljanja vere v sovražne politične namene, ostala brez moči in ni mogla priti do izraza niti ob tako ugodni priložnosti, kakor so volitve. Reakciji ni mogla pomagati niti vsa pomoč, ki ji jo je nudilo nam sovražno inozemstvo. Dosledno čuvanje in utrjevanje demokratičnih, pri« dobitev naše borbe in odločna obram« ramba naših nesp Vrnili pravic na med« narodnih forumih, ki jo vodi vrhovno državno vodstvo, je okrepilo zdravi patriotizem naših narodov in ponoš, ob katerem se razbijajo vsi poskusi sovražnikom, ki hočejo okrniti suVefe- ’ nost naših narodov. Po zaslugi izredne sposobnosti delegacije, ki je zastopa« la naše interese na mirovni konferen« ci, se je ugled nove Jugoslavije v svetu silno utrdil. Ponosno kljubovanje najraznovrstnejšernu zastraševanju in imperialističnemu pritisku nam ni pri« dobilo simpatij samo naših zavezni« kov, temveč tudi drugih svobodoljubnih narodov in delovnega ljudstva v svetu. Doslednost naše borbe za de« mokratičen in pravičen mir ter pomoč, ki jo s svojim primerom dajemo so* sednim narodom, da bi sc otresli imperialističnega skrbništva, je seveda reakiconarje razkačila tako, da so za* čeli silno klevetniško gonjo proti nam. Sila gibanja, ki se kaže zlasti med ita* lijanskim delovnim ljudstvom v Julijski krajini in Trstu za priključitev k resnično demokratični ljudski republiki Jugoslaviji spravlja v bes one, ki bi iz osvobodilne vojne hoteli izvleči čim več koristi ter zadostiti svojemu po* Klepu po svetovnem gospostvu. V tem svojem besu trgajo krinko svoje lažne demokracije z obraza. V kolikor jim ne zadostuje od njih najeta in podpirana fašistična banda, popolnoma od* krito s svojo vojaško silo zatirajo de* mokratična gibanja, zasegajo ljudske domove ter delajo isto kakor fašisti v dobi svojega polnega poleta. S svojimi klevetami proti nam skušajo ospora-vati demokratičnost našega družabne« ga reda; v dejstvu pa, da vzdržujejo v Trstu pet do šest tisoč fašistov — policistov poleg svoje lastne okupacij* ske vojske, dočim imamo mi v vsej Sloveniji komaj 1600 miličnikov za vzdrževanje reda, se kaže vsa razlika med našo in njihovo demokracijo. Pri nas popoln mir, celo ob volitvah, pri njih pa vsakdanja množična preganjanja ljudstva, ki hoče samo svojo svo* bodo Kakor doslej se tudi v bodoče slovenski narod ne more odreči svo« jim pravicam in se ne bo odrekel svoji politiki bratstva z demokratičnimi množicami drugih narodov. Ta politi* ka in pot borbe nas je privedla do te* ga, da predstavniki osvobojenega pri* morskega ljudstva že prisostvujejo in posvetovalno sodelujejo v naši Ustavodajni skupščini. Mislim, da ni odveč poudarek, da so kljub marsikakim slabostim in napa* kam, ki se še dogajajo v poslovanju naše državne uprave, naše množice šle z velikim uvidevanjem preko vsega tega v globoki veri, da vsa politika vlade tako v gospodarstvu kakor vseh ostalih panogah državne uprave ustre* za osnovnim interesom naših, posebno delovnih množic;; ni odveč poudarek, da je v množicah prevladala upraviče* na vera v to, da so napake in slabosti prehodnega značaja, ki jih brez na* daljnjega zasenčujejo veliki, že doseženi uspehi. Upravičeno je naše zado* volj^tvo nad doseženimi uspehi v ustvarjeni enotnosti našega ljudstva, ki.se je očitno manifestirala pri zad* njih volitvah. Naša naloga za bodočnost je nadaljnja krepitev te enotno* sti ter delo vlade strogo po smernicah OF. Zelo vzpodbudno je dejstvo, da predstavlja izvoljena Ustavodajna skupščina enoten političen blok edin* stvenc težnje našega ljudstva, ki je ne bodo razdejale strankarske strasti in katere dela ne bodo motili notranji' spori nasprotujočih si poedincev ali skupin, izvirajoči iz prestižnih po* litičnih motivov. Politični in socialni sestav skupščine je tak, da ima vse po*' goje za svojo visoko delovno sposobnost in da bo obravnavala, ocenjeva* la ter kritizirala delo njej podrejenih najvišjih izvršnih organov z enim sa* mim edinstvenim osnovnim pogledom naprej ter z eno samo osnovno edinstveno težnjo, da čim hitreje prebo* limo vse težave in si čim hitreje utre* mo pot k napredku, tistemu napredku, ki ustreza bistvenim interesom na* šega delovnega ljudstva. Zastopnik JA polaga venec na grob slovenskih partizanov v Št. Rupertu Naš Odnos do belogardističnih agentov Ob osvoboditvi Slovenije je mnogo izdajalcev in hlapcev nemškega okupatorja, ki so svoje izdajalsko delo opravljali v belogardističnih in plavo* gardističnih vojaških in političnih formacijah, pobegnilo v strahu pred pra* vično kaznijo ljudskih sodišč? S seboj so potegnili naivne ljudi, ki so verjeli njihovim lažem o splošnem preganja* nju in pobiajnju, ki naj bi sledilo osvoboditvi. Večina teh belogardistič* nih beguncev je pod nemško, ustaško in belogardistično vojaško zaščito priromalo pod vodstvom svojih izdajalskih voditeljev na Koroško. S fašistič* nimi begunci so ravnali različno: belogardističnim in plavogardističnim vo* diteljem ter vojnim zločincem je bilo omogočeno, da so se naselili kot pre* seljene osebe v vseh delih Slovenske Koroške in s tem dobili svobodo po* litične akcije, medtem pa je morala ostati zapeljana večina, ki je začela uvidcvati svojo zmoto, po taboriščih, kjer jo z nasiljem in lažno propa* gando odvračajo od povratka v domovino. Aktivnost slovenskih belogardistov na Koroškem iz razumljivih razlogov ni odkrita. Jasno da ne morejo odkri* to povedati, da so bili zvesti Hitlerjevi hlapci in rablji, klavci slovenskih ljudi, ki so se borili za svobodo, da so danes pripravljeni služiti in se proda* ti vsakemu imperializmu, ki hoče uni* čiti slovenski narod. Tega tudi ni mogoče od njih pričakovati: vsak izda* jalec je tudi lažnik in hinavec. Štiri leta zločinov in izdajstva so najlepši dokaz, kam vedi belogardisti- čna politična akcija. Iz vsenarodnega odpora, ki ga je takoj po okupaciji leta 1941 na vsem slovenskem ozemlju organizirala OF, se je izključila maj* hna skupina starih politikantov in po* litičnih špekulantov, ki je trdila, da je sicer proti okupatorju, vendar pa se ne strinja z borbo proti okupatorju. Borba bo povzročila prevelike žrtve, ki bodo fizično uničile slovenski narod. Temu dokazovanju so belogardi* stični voditelji pridružili še cel kup ideoloških razlogov, katerih jedro je bilo, da v OF sodelujejo tudi komunisti in da se zaradi tega ni mogoče pri* družiti OF. Namen teh osnovnih ute* meljevanj, ki sta dejansko »stalna ideologija« belogardističnega izdaj* stva, je bil zvodeneti osvobodilno borbo, preprečiti, da bi najširše ljudske množice slovenskega naroda same izbojevale svojo svobodo in pravice, se v tej borbi zavedle svoje moči; z namigavanjem o komunistih v OF so poskušali belogardisti razbiti enotnost v OF in ločiti najbolj predane borce za slovensko svobodo — komuniste — od ostalih nazorskih skupin. Vedeli so, da je OF brez komunistov nene* varna okupatorju in njim. Izkušnje zadnjih petih let so pokazale, kam pri* peljejo take' ideologije. Belogardistič* no idedlogijo so nam popolnoma osvetlili slovenski domovi v plamenih, ki so jih požigali belogardisti po navdihu nemških in italijanskih fašistov. Parti« zani, padli v borbi proti belogardistič« nim izdajalskim vojaškim formacijam, posiljena dekleta in žene, pomorjeni otroci in talci* trpljenje in umiranje zavednih Slovencev po zaporih in ta* boriščih so jasen dokaz, kam pripelje* jo te »nedolžne« teorije o strahu pred prevelikimi žrtvami, kakšne so resnične posledice tako imenovane protiko* munistične borbe. Težko je najti v zgodovini bolj po* dli in zločinski primer izdajstva, ka* kor je belogardistično izdajalsko delo v Sloveniji. Slovenski narod, ki se je boril pod političnim vodstvom OF in v Jugoslovanski armadi, je zmagal, se je osvobodil okupatorja in domačih izdajalcev. Slovenski narod si danes v novi republiki Jugoslaviji gradi pogo* je za srečno življenje. Belogardisti vseh odtenkov so doživeli popoln poraz, mnogo so jih že ljudska sodišča obsodila za njihovo izdajalsko delo. Tiste, ki so pobegnili čez mejo, je vzela mednarodna reakcija v svojo služ* bo. Reakcija se je res lahko prepriča* la, da boljših izvrševalcev njenih za* hrbtnih, zločinskih naklepov proti Ti* tovi Jugoslaviji ne more najti, kakor so belogardisti; njihovi zločini skozi štiri leta dokazujejo, da so prežeti sovraštva proti svojemu narodu. Take ljudi potrebuje mednarodna reakcija. Belogardisti na Slovenskem Koro* škem so spremenili torej gospodarje in znova začeli z delom proti lastnemu narodu. Njihova sedanja gesla so zelo podobna njihovim geslom iz leta 1941: Smo proti radikalnim metodam, smo proti notranjemu redu v Jugoslaviji itd. Vse kaže, da nameravajo ponoviti pot, ki so jo že enkrat prehodili: naj* prej poskus odvrniti narod od sodelovanja v osvobodilnem gibanju, ker pa narod nikdar ne nasede njihovim lažem in zavijanjem, hočejo pripraviti vse potrebno, da ga bodo lahko pod tujim poveljstvom klali in uničevali z vsemi možnimi sredstvi. Motijo se v toliko, ker ne uvidijo, da se zgodovina ne ponavlja, da je mednarodna rcak* cija izšla iz vojne bistveno oslabljena in da je izgubila svojo udarno pest — to je nemški in italijanski fašizem. Končno da slovenski narod na ICoro* škem vidi ob izkušnjah iz narodno* osvobodilne borbe namen in posledice sedanje na videz nedolžne belogardistične politične linije, ki je slabo skr-pucana in za koroške razmere prirej jena linija izdajstva. ^Za vsakega koroškega Slovenca je mogoč samo en odnos do belogardi* stičnih političnih agentov: v njih ipo* ra videti izdajalce, ki so nemškim in italijanskim fašistom pomagali uničevati slovenski narod. Ti izdajalci zaslužijo za svoj zločin kazen, ki jo mo* ra po določbah moskovske konferen* ce zavezniških zunanjih ministrov iz* reči jugoslovansko ljudsko sodišče, ker so v Jugoslaviji izvrševali svoje zločine. Oznanjanje usmiljenja in ljubezni do belogardističnih izdajalcev je zagovarjanje njihovih zločinov. Pravo usmiljenje pa se mora nanašati na belogardistične žrtve in na žrtve, ki bi jih izdajalci še povzro* čili ob prevelikem usmiljenju. Jasno je, da vseh emigrantov iz Jugoslavije ni mogoče metati v isti koš. Mnogo je med njimi zapeljanih ljudi, ki so jih voditelji preračunano privle* kli s seboj, da bi s tem zmanjšali videz svojega izdajstva. Vsak resnično za* peljani emigrant ima možnost, da se takoj vrne v domovino, ki ga bo sprejela brez očitkov. Koroški Slovenci bomo tudi takrat spremenili odnos do njega, takrat bo dokazal, da je res Slovenec. Tisti belogardistični agenti, ki pa še danes hujskajo proti Jugoslaviji, sami dokazujejo, da so tes izdajalci in da nameravajo ostati izdajalci. In za koroške Slovence ne morejo biti niče* sar drugega kakor izdajalci. Sedanje delo belogardističnih agen* tov na Koroškem potrjuje, da je mogoča samo ena resnično svobodna Jugoslavija: nova Titova Jugoslavija, država, kjervlada ljudstvo. Vsaka druga Jugoslavija bi bila drža* va, kjer bi tuji imperialisti in domači izdajalci zatirali in tlačili ljudstvo ju* goslovanskih narodov. Ko stno se koroški Slovenci odločili za Jugoslavijo, smo se odločili za novo Jugoslavijo, ker vemo, da za nas ni svobode brez Titove Jugoslavije. S to svojo odločitvijo smo koroški Slovenci tudi najod* ločneje obsodili zločin belogardistič* nega izdajstva-. \i ALI BO KOROŠKIM SLOVENCEM ONEMOGOČENA TUDI UDELEŽBA NA VSESLOVANSKEM KON* GRESU? J Kakor znano, je pripravljalni Odbor Vseslovanskega kongresa v Beogradu povabil tudi zastopnike koroških Slo* vencev, da se udeležijo vseslovanske* ga kongresa v Beogradu, ki so bo za-čjtl 8. decembra. Vodstvo OF za Slovensko Koroško je vložilo prošnjo za potno dovoljenje za ll*člansko dele* gacijo. Prošnjo bo sestavili po obsto* ječih predpisih in jo je priporočil var* nostni direktor za Koroško, polkovnik Stossier. Poseben zastopnik jo je osebno predal v notranjem ministrstvu na Duhaju. Na ponovno intervencijo, kaj je z rešitvijo omenjene prošnje, je notranje ministrstvo odgovorilo, aa je bila prošnja iz formalnih razlogov vrnjena varnostnemu direktorju v Če* lovcu. Pred nedavnim so preprečili sloven* skl koroški mladini, aa bi »e udeležila graditve -Mladinske proge in zdaj sku* šftjo Zopet preprečiti udeležbo koro* škili SloveneeV na vseslovanskem kon* gresu v Beogradu, Tako ozkosrčnost avstrijskih odgovornih oblasti si je mogoče tolmačit! šamn na ta način, da fee v bistvu v Avstriji še ničesar ni spremenilo in da odgovorne Oblasti zavestno odrekajo slovenskim antifašistom enakopravnost, Tako zadržanje in odrekanje enakopravnosti spo* tftinja na postopanje nacističnih obla* S ti ffotl koroškim Slovencem. POGREB NACISTIČNIH ŽRTEV Iz Sel nam pišejo: . .iP&e 14. novembra smp imeli pogreb dveh žrtev nacizma. Kmjsta iz Celovca prispeli krsti, jih je pričakala mnogo* številna množica ljudstva pred občinsko hišo. Pevski zbor pOd vodstvom Šimeja Olipa jih je pozdravil % žjjlo-!rtinkq »Žrtvam«, nakar se je pomak* nil sprevod do farne cerkve. Žalne ob* rede je opravil domači g. župnik Al. Vauti ob asistenci čč, gg. župnikov dr. Robiča ih Memgrja iz Glinj, Številni venci, med njimi tudi venca Okrajnega odbora OF in tovarišev partizanov, so krasili krsti. ’ Pri odprtem grobu so je v lepem go* voru poslovil od padlih tovariš Janko Ogris, ki se je v občutenih besedah Spomnil težkih časov nacističnega te* rotja in milijonov žrtev fašizma, katerih grobovi so raztreseni po svetu nepoznani. V imenu tovarišev je ob svežem grobu izrekel prisego, dft se hočemo boriti z vso odločnostjo za to, za kar sta dala tovariša svoje mlado življenje. V toplih besedah je izrekel svoje sočutje a družinami pokojnih in moški pevski zbor je z občuteno zapeto žaloštihko »Vigred se povrne« končal žalno svečanost LEPO USPELA PRIREDITEV j V ST. JAKOBU Dne 24. novembra je bila v telovadnici ljudske šole v Št. Jakobu po pte* cejšnjem odmoru spet kulturno*pro* svetna prireditev. Zanimanje ljudstva je bilo ogromno in navzočih je bilo okoli 800 ljudi. Prireditev je otvoril , tajnik SPD »Svoboda«, tov. Stornik Joža, ki je pozdravil vse navzoče. Sledil je pester spored. Pevske točke dekliškega pevskega zbora šentja* kobskih mladink So nudile resničen umetniški užitek in narodne pesmi je občinstvo poslušalo s tihim občudovanjem. Mladi glasovi so mehki in z uspelim nastopom je bil bogato popla* čan trud pevskega vodje, tov. Nage* leta Toneta. Vendar je presenetilo, da na sporedu ni bilo niti ene pesmi, ki bi se spominjala tistih, ki So nam omo* gočili, da lahko danes v St. Jakobu v Rožu poslušamo našo narodno pesem. Sledila je igrica šentpetrske igralske skupine. Mladinke iz Št. Petra bo pokazale lep napredek tudi v dobri izgo* varjavl književne slovenščine. Dobra stran Igre je bila tudi povezava najmlajših — pionirjev, ki so sodelovali s pesmicami. Igra je imela naslov »Iz* gubljenl raj«. Pri vsem tem »raju« bi omenil, da igra predstavlja nekoliko zastarelo pojmovanje in da ni več pri* merna za ljudstvo, katerega sinovi so se borili za svobodo vseh narodov. Tudi prosvetno društvo »Svoboda« bo moralo v bodoče posvečati več pozornosti izbiri iger. Kajti vsakdo ve, da so reveži prav tako poklicani za boljše življenje. Z borbo naših parti* zanov je slovenski narod dokončno obsodil miselnost, da smo rojeni samo za cokle in revščino. Sposobnosti prvovrstnih igralcev so se prav lepo obnesle v naslednji enodejanki, pri kateri je imel režiser sreč* nejšo roko. »Bedak« je zaživel v vsej svoji novi vsebini In svežini zdrave šale, kj sc ni zbijala na račun našega kmečkega ljudstva, temveč na račun tistih, ki so bili prepričani, da so sa* ml gospodarji sveta, vsi drugi pa bedaki. Igra je pokazala prav nasprotno. Končno so sledile pevske točke dveh tovarišic s spremljavo citer ter plesna točka mladink iz St. Jakoba. Celotna prireditev nam kaže, da je veliko mla* dih imočl, mnogo dobre volje in sposobnosti in da bi z malenkostnimi spremembami . lahko dosegli pravi zgled kulturno*prosvetne prireditve. Za konec je spregovoril podpred* sednik%SPZ tov. Siman Martinjak, ki se je zahvalil vsem navzočim ter pozdravil posebej zastopnike Jugoslo* vanske armade, ki so prisostvovali prireditvi kot gostje. Pozval je mladino, naj nadaljuje s kulturno»pro» svetnim delom. V zvezi s prosvetno prireditvijo SPD »Svobode« v Št. Jakobu nam še pišejo, da so nekateri privrženci Mal-. er*Kaibitscha In njegove zločinske mi« selnosti skušali na vsak način preprečiti slovensko kulturno prireditev. Odborniki društva sO si pri angleškem poveljniku zagotovili dvorano v šoli za nedeljo 24. novembra. Prav za ta dan in za isto popoldne pa So pova* bili prijatelji bivšega Standartenfiih* rerja Maier-Kaibitscha neko igralsko skupino naravnost iz Gradca, samo da bi na ta način zasedli dvorano in s tem preprečili slovehsko prireditev. Svoj namen So oznanili s kričečimi le* paki, ki so jih nalepili na vseh Vidnih mestih. Slovenski zastopniki SO inter* venirali prt. višjih angleških oblasteh in tako je vendar spodletel sovražni naklep Kaibitschevih prijateljevi Značilno Za nacistično miselnost teh ljudi jo izjava žene bivšega nacističnega župaha Francka v Št. Jakobu. Ko je slovenski fant v njeni trgovini ome*' nil, naj ne prodaja vstopnic za nem* ško prireditev, ker je ne bo, je oholo odgovorila; »kaj bodo govorili Slovenci, ki v tej deželi nimajo nobenih pravic!« Ta tnali dogodek jasno priča, kako živ jC še vedno duh Maier*Kaibitscha na Koroškem. Čeprav nam obljubljajo Vše mogoče pravice, nam taki drobni dogodki Zgovorno dokazujejo, da je ( edina pravilna pot nadaljnje borbe za dokončno in resnično osvoboditev. TOMBOLA V BOROVLJAH Okrajni odbor OF Borovlje je pri* redi preteklo nedeljo dobro uspelo tombolo. V dvorani kina se je kar trlo ljudi od blizu in daleč. Tbvariš Ver* tič, predsednik pripravljalnega odbora, in njegovi pomočniki so s svojim nadvse požrtvovalnim delom največ doprinesli k velikemu uspehu priredit* ve, Vsega skupaj je bilo 284 dobitkov, od teh 18 tombol. Glavni dobitek, živo ovco, je dobil Milan Wieser iz Plaj* berka. Tako se je ovca vrnila v domač kraj, ker jo je ravno \ViesCrjev sosed podaril priptdvljalnetnu odboru. Nad 1000 ljudi se je udeležilo tom* bole in vsi, tako pripravljalni odbor kakor obiskovalci in domačini so bili nadvse zadovoljni s tako lepo uspelo prireditvijo. ZAHOMC OB ZILJI • Ko smo brali zadnje dni o demon* strncijl beljaških žena, se tudi kmetje nismo prav nič čudili. Kajti ravno pri končnem obračunu za plahinskc stroške smo sami dognali, da pri prehfa* njevalni politiki ne more biti vse v re* du. Posebno mali kmet je moml do* živeti, da je moral za oddario mleko celo še doplačati, torej dati še tako tekoč hagrado, da so mleko prejeli. Takole je videti obračun srednjega kme« ta: oddal je na planini 251,25 1 mleka in prejel zanj Š 33,91. Zato pa Je mo* ral plačati planšarici S 23,87 in pastir* ju S 13,10, to se pravi, da je moral za 251,25 1 oddanega mleka plačati še povrhu S 3,16. Pri tem pa je nosil še ves riziko, da se živina v strmi planini po* nesreči ali da se »izgubi« čez mejo v Italijo, kjer se nikoli več ne najde. Tako se je letos na Bistriški plahini »izgubilo« kar 27 glav živine. Če naj torej kmet živino zavaruje še pri kakšni zavarovalnici proti nezgodam ali proti kraji, potem mora vse to plačati iz lastnega žepa ali iz drugih izkUpič* kov, živina sama mu ne nese čisto nič. Pa to ni morda samo en slučaj! Kmet, ki je pri obračunu še najbolje odre* zal; je prejel za n liter mleka točno tri in pol groša, pri tem pa živine ni imel niti zavarovane. Pri takih razme* rah kmet res ne more imeti nobenega veselja za oddajanje, posebno ne, ker ga zapostavljajo tudi pri razdelitvi raznih nabavnih kart za obleko in za čevlje. Nekaj torej ni v redu, zato pozdravljamo, če kdo vse to malo bolj jasno pove. Sicer bi marsikdo res mi* slil, da je vse v najlepšem redu! Zdaj pa še nekaj vešelegal Ko nam že Abujev Mirt ni napravil veselja, da bi se bil poročil doma in jo je raje odkuril v Rož. smo pa doživeli zadnjo nedeljo poroko Kovačičevega Joža. Izbral si je svojo družico Za življenj* sko pot kar v domači vasi. Kovačič pc je šel h Kovaču in Kovačeva Mica je postala Kovačičeva. Jožu, ki je bil vesten član našega tamburaškega zbora in je nastopal tudi na našem odru, želimo* v novem stanu tnftogo sreče in veselja, enako pa kličemo Zahomčani tudi AbtilejeVemu Mirtu še fiakMd* no: Na mnoga leta! RADIšE Tudi na sončnih Radišah se oživlja prosveta. V nedeljo 10. novembra so domači igralci priredili v društveni dvorani šaloigro »Tri sestre« Sodelo* val je tudi lepo ubrani radiški^moški novski zbor pod Vodstvom Šimana vVrulicha. Kljub slabemu vremenu se je prireditve udeležilo nad 200 ljudi, ki so prišli od blizu in daleč ter napolnili društveno dvorano do zadnje* ga kotička. Prireditelji so vse navzoče zadovoljili z dobrim sporedom. Gle* dalci so z živahnim odobravanjem navduševali mlade igralce, ki so prav do* bro odigrali svoje vloge. Upamo in pričakujemo, da nas bodo naši pro-svetaši kmalu razveselili ž novo prire* ditvijo, ki se je že v9i Veselimo, KOROŠKI VOJNI ZLOČINEC pobegnil Dne 11. t. m. je pobegnil iz Inter* nacij skega taborišča v Wdlfšbergui poj znani koroški vojni zločinec dr. Paul Messiner, rojen 7. julija 1902 V Rove* rettu na Južnem Tirolskem. Dr. Paul Messinef jfe bil vodja tako imenovanega »Rcchtšwahfetbunda« in je imel nalogo, da vzdržuie zvezo med nacistično stranko ift Sodiščem. Posebno zločinsko vlogo je igral dr. Paul Mcsslher ta čaša nemške okupacije V Sloveniji. Bil je pravni svetova- lec pokrajinskega vodja dr. Rainerja in je kot tak odločal o pomilostitvi na smrt obsojenih najboljših Sloven« cev. On je tudi odgovoren za strelja* nje talcev, od njega je bilo odvisno, kdo se sme vrniti iz italijanskih ta* borfšč. Naše ljudstvo je ogorčeno nad tem, da je mogel pobegniti ta zločinec in se vprašuje, kdo nosi odgovornost za ta pobeg iri kako je mogoče, da je pro* drla vest o njegovem pobegu šele po 14 dneh v javnost. OBJAVA Slovenska sekcija koroškega dežel* nega KZ-Verbanda objavlja: Vsak, kdor je bil najmanj tri me* sece v zaporu ali v koncentracijskem taborišču iz političnih razlogov, lahko dobi od deželnega glavarstva uradno potrdilo (Amtsbescheinigung), ki ga upravičuje do vseh ugodnosti, ki jih predvideva zakon za socialno skrb* stvo, to so predvsem nekatere pred* rtosti pri uradih, na primer pri dodelitvi obrti, koncesij, gradbenega ma* teriala, štipendij za študije, pri nastavitvah v državno službo, pri dodelit* vi nakaznic za obleko in orodje, brez* plačna zdravniška .pomoč (stroške no* si bolniška blagajna, nc da bi bil prizadeti član bolniške blagajne) m dr. Zakon za socialno skrbstvo določa: 1. da se zakonito priznajo vse poli* tične žrtve fašizma od leta 1933 do konca vojne leta 1945; 2. da se jim popravi vsa škoda, ki SO jb utrpeli na premoženju, zdravju; 3. da uživajo pomoč pri zagotovit* vi življenjskega obstoja, da prejmejo podporo vdove in sirote političnih preganjancev, ki so umrli v zaporih in pregnanstvu. Kdor hoče postati član Zveze biv* ših političnih preganjancev in obso* jenčev, mora izpolniti dve vprašalni poli, eno v nemščini in eno v slovenščini. Bole sc dobijo pri Slovenski sek* ciji, Celovec, Salmstrasse št. 6. Po prejemu in prpgl.edu vprašalnih pol bomo dostavili vsakemu osebno ali po pošti tiskovino Za izstavitev uradnega potrdila. To tiskovino naj vsak sam izpolni, priloži dve sliki, do* movinski list in po možnosti sodnij* sko potrdilo, da je bil v internaciji ali zaporu, in nravstveno špričCvil'0 (Hih* rungszeugnis) od občine. Izpolnjeno tiskovino s prilogami je tteba oddati osebno na okrajnem glavarstvu. Člane, ki so že prejeli tiskovino ža izstavitev uradnega potrdila, prosimo, da nam takoi sporočijo, če že imajo uradno potrdilo in kakšno številko nosi to potrdilo. V primeru, da je deželno glavarstvo Izstavitev uradnega potrdila odklonilo, nam takoj sporo« čite, kako je odklonitev utemeljena. KZsVerbafid, Slovenska sekcija. KONCERT V PROSLAVO JUGO* SLOVANSKEGA DRŽ. PRAZNIKA NA DUNAJU »Društvo za kulturno in gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Ju* goslavijo« na Dunaju nas obvešča, da priredi V svojih prostorih na Dunaju IV., PressgaSSe 8—10, tečaj slovenske* [a jezika. Prijave se sprejemajo vsak an med uradnimi urami istotam, Istočasno nam sporočajb, da bo ob priliki jugoslovanskega drž. praznika 29. novembra ob 19. Uri v veliki dvorani Musikvereina slavnosten koncert pod vodstvom direktorja dunajske dr* žavne opere g. F. Salmhofefja. Igrajo dunajski simfoniki. Sodelujejo operni pevci: Tone Dermota, Danica Iljič ali Sena Jurinac in pianist prof. Anton Trost. Slovenska prosvetna zveza naznanja V nedeljo, dne 1. deCembra 1946 v B i 1 č o v s u ob 15. uri pri po do* mače Odrajcu koncert pod naslovom »Dve pestri uri«. Prireditelj SPD »Bilka«. v ZmotiČah ob 14.30 pri Prangar* ju igra »Raztrganci«. Gostuje SPD »Kočna« iz Sveč. *3fSveTT#1K vesto*iJ¥«r.' 20. XT. 1945 Stran 3 i£0H| iapgp»"j -It* 4,1 «!m pwg >, /1 /" '■ š ;*#rA v i-; A. ”* i Sp ' •■■<:« jpvž MlIlOSAij Jlfe^ sSšL^j v.te: gšsshi Msaams mm se 1 K« pa j. a:« mm I mmmm mm ■ ■ ) mmmmsm. I AE ?» M tramsa Kmetje, delavci in delovna inteligenca složno gradijo novo Jugoslavijo Beograd, dne 29. novembra ob 17.23. V teku 22 let obstoja Jugoslavije pred vojno njeni narodi niso mogli uresničiti svojih stoletnih teženj — narodne enakopravnosti in socialne pravice. Namesto da bi ustvarila nji; hovo bratstvo in enotnost na osnovi enakopravnosti, je neljudska vladavi* na hegemonistične klike ustvarjala med njimi vedno globlji prepad in medsebojni razdor. Taka politika zatiranja posameznih narodov in njihovega razdvajanja, kakor tudi brutalno politično in socialno nazadnjaštvo, ki so ga izvajale reakcionarne klike z monarhijo na čelu, je oslabila državo od znotraj in nasproti zunanjemu sve« tu. kar je pripeljalo do katastrofalnih posledic v času vdora fašističnih sil v .Jugoslavijo aprila 1941. V času april; skega vdora Nemčije in drugih faši* stičnih sil v Jugoslavijo ni imel Peter IJ- Karadžordžcvič niti sposobnosti niti volje, da organizira odpor ljudstva proti okupatorju, temveč je po* begnil v inozemstvo ter narode Jugo« slavije prepustil svoji usodi. S svojim ravnanjem v času narodnoosvobodib nega boja je Peter II. KaradžordžeVič oslabil odpor ljudstva proti okupatorju. Z vsemi sredstvi je pomagal narodnim izdajalcem, k: so od leta 1942 neprenehoma vodili boj proti narod; noosvobodilni vojski, odnosno proti osvobodilnemu gibanju ljudstva, ter so sodelovali z okupatorjem. Narodi Jugoslavije so se dvignili proti fa* šističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, čvrsto odločeni braniti svojo neodvisnost in svobodo in doprinesti svoj del k splošnim naporom zdru; Ženih narodov proti skupnemu sovraž* niku. V štiriletnem boju so narodi Jugoslavije ustvarili svoje čvrsto bratstvo in enotnost. Oni so s krvjo in z življenjem svojih najboljših sinov ne samo premagali okupatorje in njiho; ve domače sodelavce, temveč so od; stranili vse ono, kar jih je v pretek; losti razdvajalo. Trdno so odločeni, da ustvarijo tak notranji red, ki Jim bo omogočil miren razvoj in uresničenje boljše in srečnejše bodočnosti. Narodi Jugoslavije so se tako v dobi med prvo in drugo svetovno vojno kakor tudi v dobi štiriletnega osvobodilnega boja prepričali, da je bila monarhija največja zapreka za ustvaritev nove Jugoslavije, bratske demokratične skupnosti enakopravnih narodov. Prepričali so se, da je monarhija glavni krivec tudi za vse ravnanje neljudskih režimov, tako pred vojno kakor tudi za ono, kar so morali narodi prenesti od domačih izdajalcev, ki jih je pod; pirala monarhija. Na temelju tega in v soglasju s svo; hodno izraženo voljo vseh narodov Jugoslavije je ustavodajna skupščina na skupni seji zvezne skupščine in skupščine narodov sklenila in sklepa v imenu ljudstva in na temelju zako« nitih določb obeh domov: 1. Demokratična zvezna Jugoslavija se proglaša za ljudsko republiko pod imenom: Zvezna ljudska republika Ju; goslavija. Zvezna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enako- pravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji. 2. S to odločbo se v imenu vseh na* rodov Jugoslavije končno ukine mo* narhija v Jugoslaviji, Petru II. Kara* džordževiču z vso dinastijo Karadžor* dževičev pa se, odvzamejo vse pravice, ki so pripadale njemu in dinastiji Karadžordžcvičev. V Beogradu, glavnem mestu Zvezne ljudske republike Jugoslavije, dne 29. novembra 19*45. Josip Broz — Tito: „Demokracij a brez socialnih sprememb ni demokracija4' (Iz govora na kongresu ljudske fronte leta 1945) S stališča izgraditve naše dežele samo naš kmečki stan, če že ne sto* je Ljudska fronta Jugoslavije močan odstotno, pa vsaj ogromno večino, pa vzvod za hitro in lažjo izgraditev na- bomo videli, da so v Fronti najbolj šc porušene dežele. Redko kdaj je bilo konstruktivne sile naše dežele, to je tako združenje sestavljeno iz tako nekaj milijonov članov. Če pa -k te-močnih konstruktivnih sil, kakor je mu dodamo še, da je v Fronti naša Ljudska fronta Jugoslavije. Vzemimo slavna vojska Jugoslavije, zvesti va-samo Protifašistično fronto žen. vze; ruh pridobitev velikega osvobodilnega mimo samo Združeno zvezo mladine boja, potem vidimo, da ta Fronta po* Jugoslavije, vzemimo samo delavske meni nezlomljivo silo, ki je zmožna iz* in nameščenske sindikate, vzemimo vršiti naloge, ki so orisane v programu. Tako nekateri sovražniki fronte v naši deželi kakor tudi izven dežele ugovarjajo, da je pri nas prav za prav enostranski sistem, oziroma se Ljud* ska fronta zlonamerno enači s Komunistično partijo. Mislim, da bi tisti v tujini, ki tako ugovarjajo, zelo želeli tak sistem. Če bi le malo pomislili, kadar govore ali pišejo take nesmisle, potem bi jih gotovo spreletel mraz, ker bi videli, da ta ena stranka pred« stavlja nekaj milijonov članov. Ti lju* dje so nam predlagali in nam še ved* no predlagajo, naj vzamemo za zgled njihovo demokracijo. Toda naj najprej dovolimo, da vstanejo od mrtvih vse one stare stranke, one reakcionarne stranke, ki so bile nekoč, češ da so samo one sposobne ustvariti demokra* cijo njihove vrste. Soglašam, da je to* čno, da bi te stranke vzpostavile de* mokracijo njihove vrste, oziroma obesile bi firmo, za katero bi sc skrivala diktatura manjšine. Toda. kaj hočete, naš narod noče take demokracije. Naš narod je razumel, da ni ravno najboljša demokracija ona, ki se izraža samo v kroglicah za časa volitev, temveč da je boljša ona demokracija, ki ima glos bok smisel za enakopravnost, socialno enakopravnost množic. Demokracija brez velikih socialnih sprememb ni demokracija. Naš narod si je priboril svojo vrsto demokracije, kjer je popolna svoboda za veliko večino ljudskih množic, istočasno pa so za neznatno manjšino samo gotove omejitve, ki onemogočajo, da bi delali, kar hočejo; te omejitve pa so v tem, da nimajo oblasti v svojih rokah in zato ne morejo ničesar storiti. Dalje se na« šemu narodu zdi pametno, da se raz* lične skupine in stranke, ki jim je res pri srcu demokracija — ljudska demo« kracija, združijo, kakor to dokazuje naša Ljudska fronta Jugoslavije. Naši narodi smatrajo, da je v današnjem položaju obstoj mnogih strank, osam* ljenih druga od druge z različnimi programi, ki bi se med seboj klale in pretepavale, še posebno škodljiv in zaradi tega nočejo poslušati takih na* svetov. Tisti, ki posluša in bo poslu* šal take nasvete, bo verjetno opravil zelo slabo, ker bi lahko zelo hitro pre-Štel svoje pripadnike. Kaj pomeni izvajati program Fronte? Program Ljudske fronte pomeni stoodstotno zasejati naša polja jeseni in spomladi. Izvajati program Fronte pomeni zgraditi tovarne in povečati proizvodnjo, pomeni skrajne napore za preskrbo naših lačnih krajev v Bo* sni in Hercegovini, Dahpaciji, v Liki, Gorskem Kotaru, Črni gori itd. To je nujen posel, ki ga ne moremo odlaga* ti, ker je zima blizu, in bo to takrat zaradi zametov onemogočeno. Program Fronte pomeni najtočnejše izvajanje socialnih ukrepov za ublaži* tev bede med najbolj siromašnimi slo- Josip Broz — Tito ji ljudstva in za naše invalide, ki so dali svoje zdravje v boju za današnjo demokratično, federativno Jugoslavijo. Program Fronte pomeni, pobijati narodni šovinizem ter širiti in krepiti bratstvo in enotnost narodov. Pro* gram fronte pomeni pobijati brezduš* no špekulacijo, ki ustvarja težke po* goje za življenje siromašnejših delov ljudstva. Program Fronte pa pomeni usposabljati našo narodno oblast in krepiti pridobitve boja kakor zenico svojega očesa. Končno pomeni program Ljudske fronte dokončno uni* čiti ostanke fašizma v naši deželi. To so po mojem glavne naloge, ki zalite* vajo skrajni napor vseh sil, da bi jih mogli izvršiti. narodnoosvobodilnega boja — ljudsko oblast. Sprejema jo in jamči zanjo tako po njeni vsebini kakor tudi po njeni obliki. Nova Jugoslavija je torej ljudska država, v kateri odloča volja ogromne večine ljudstva ne samo for* malno, ne samo pri volitvah, s svojim številom, temveč tudi dejansko, pri so* cialnem preurejevanju naše ljudske republike, s tem, da v naši ljudski republiki odločata tako volja kakor ko* rist -večine ljudstva, to je delovnega ljudstva. Naravno to odpira pred na- '4 Edvard Kardelj širni ljudskimi množicami jasno per* spektivo svetle bodočnosti. Stare obli* ke oblasti so bile tudi takrat, kadar so bile po svoji zunanji obliki navidezno demokratične, običajno take, da so preprečevale možnost ljudske ptibude in nadzorstva. Oblike naše ljudske oblasti pa samp po sebi pomagajo ljud* skim množicam, da se dvigajo iz neznanja, iz teme, v katero so jih vrgli stari protiljudski sistemi, pomagajo jim, da razvijejo zavest, da neposred* no sodelujejo v oblasti. Poleg tega pa ustava neposredno obvezuje vse orga* ne državne oblasti, da se pri svojem delu naslanjajo na sodelovanje ljudskih množic v reševanju vseh tekočih nalog, posebno pa jih obvezuje k so* delovanju z ljudskimi organizacijami. Naša nova Jugoslavija torej s pravico nosi ime ljudske republike. Ljud* ska je zato, ker v njej prvič v svoji zgodovini zares'odloča ljudstvo, to je interes njegove ogromne večine. DR2AVNA LASTNINA — OBCE-LJUDSKA LASTNINA Nadalje ustava določa gospodarski temelj našega družbenega reda. Usta* va tudi v tem pogledu ne prinaša nikakršnega programa za bodočnost, ker to tudi ni naloga ustave. Formulira samo obstoječe stanje, o katerem sem že prej govoril. Osnovne značilnosti gospodarskega temelja naše družbene ureditve bi bile sledeče: 1. Ustava priznava tri oblike lastni* ne nad proizvajalnimi sredstvi: držav* no, to je občeljudsko, zadružno in privatno. Naravno je, da ustava govori o teh vprašanjih, ker ravno oblika lastnine nad sredstvi proizvodnje daje pečat vsemu družbenemu ustroju. 2. Država vodi gospodarsko izgrad* njo v deželi. Najvažnejši element te* ga vodstva je vsedržavni načrt. 3. Zajamčena je zasebna lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, toda zasebno kapitalistično gospodarstvo je podvrženo državni kontroli kakor tu* di vsa zunanja trgovina. S pomočjo državne kontrole je lahko privatno-gospodarski sektor v določenih okvi* rih vključen v splošno državni načrt. 4. Zasebna lastnina sc lahko z zako* nf omeji ali razlasti, ako to zahteva splošna ljudska korist. V tem primeru zakon določa odškodnino. 5. Državnemu gospodarskemu sek* torju je namenjena posebno važna vloga. Skupno z zadružništvom predstavlja izhodišče za splošni državni gospodarski načrt. To je razumljivo, ker je to izvor bodoče gospodarske iz* gradnje naše dežele v korist delovnih množic. Razen tega je jasno, da se privatno*kapitalističnega sektorja ne Edvard Kardelj; »Glavne značilnosti ustave FLR Jugoslavije" VSO OBLAST LJUDSTVU Ako se hočemo pravilno lotiti usta* ve nove Jugoslavije, to je Federativne ljudske republike Jugoslavije, moramo predvsem imeti jasno pred očmi, kaj se je v Jugoslaviji spremenilo v tistih temeljnih, bistvenih vprašanjih, ki odločajo pri ureditvi države. Razumljivo je, da načrt ustave na prvem mestu postavlja vprašanje ljudske oblasti. Ta je glavna pridobitev narodnoosvobodilnega boja in bi se brez te pridobitve ne mogla obdržati nobena druga. »V Federativni ljudski republiki Ju* goslaviji,« pravi načrt ustave, «izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljud* stvu.« Tako formulacijo bomo našli tudi v nekaterih drugih ustavah; je pa lahko resnična, lahko odgovarja stvarnosti samo takrat, kadar v oblasti res odlo* ča volja in zahteva ogromne večine ljudstva, to je njegovih osnovnih delovnih množic. Ta formulacija pa postane prazna fraza, kadar samo skriva dejansko oblast finančnega kapitala. Naš načrt ustave daje polno jam* stvo našim ljudskim množicam, da bo oblast ljudska v dejanjih in ne samo v besedah. Jamstvo ljudske oblasti je v enotnosti državne oblasti, od kra* jevnih organov do najvišjih državnih organov. vLjudstvo izvršuje svojo oblast pre* ko svobodno izvoljenih zastopniških organov državne oblasti — ljudskih odborov, ki so od krajevnih ljudskih odborov do skupščin ljudskih republik in skupščine FLRJ nastali in se razvili v narodnoosvobodilnem boju proti fašizmu in reakciji in ki so osnovna pridobitev tega boja.« Tako pravi načrt ustave FLRJ in to pomeni, da je oblast dejansko v rokah ljudstva, ne pa samo v besedah. Or* gani državne uprave so neposredno odgovorni zastopniškim organom ljudstva, ki so naj višja oblast na do* tičnem ozemlju. Na ta način lahko široke ljudske množice nenehno sprem* ljajo in nadzirajo delo organov ljud* ske oblasti in v njem aktivno sodelu* jejo. Jamstvo ljudske oblasti je v tem, da se vsi zastopniški organi volijo na te* melju splošne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem. Vseljudski zastopniki v vseli organih državne oblasti so za svoje delo odgo* vorni svojini volivcem. Z zakonom bo predvidena tudi možnost, da volivci odpokličejo svoje ljudske zastopnike, ako ti ne izvršujejo pravilno svojih obveznosti do ljudstva. . Jamstvo ljudske oblasti je dalje v tem, da ustava obvezuje državne organe, da ščitijo delovno ljudstvo in da mu pomagajo pri njegovi obrambi prod gospodarskim izkoriščanjem. Jamstvo demokratičnih pravic ljud* škili množic je tudi ukinitev vseli mp* žnih predpravic in temu pddobnega. Končno pa je jamstvo tudi oborožena sila, ki stoji na razpolago ljudski obla* sti, sila, ki je izšla iz ljudstva, ki je globoko ljudska, ker se je rodila v dneh najtežjega boja naših ljudskih množic za svobodo, obstanek in člo* veka vredno bodočnost. Načrt ustave torej v polni meri spre* jema in jamči najvažnejšo pridobitev da podvreči podrobnemu gospodar« skemu načrtu. 6. Ustava določa važno mesto za* družništvu, toda to nikakor ne pomeni, da lahko gojimo utvare glede nje* gove samostojne vloge pri razvoju na* šega gospodarstva. Take iluzije bi bile škodljive in bi dejansko pripeljale do tega, da bi zadruge prešle pod gospodarski vpliv reakcionarnih sil. Zadru* ge lahko odigrajo in bodo odigrale svojo zelo pozitivno vlogo samo v povezanosti z državnim gspodarskim sektorjem. 7. Ustava daje državi vrsto obvez* nosti glede zaščite in pomoči delavcem in sploh osebam v najemniškem delu, prav tako pa tudi glede malih in srednjih kmetov ter delovnih množic sploh. Vse te značilnosti pa so odraz po* membnih sprememb v našem gospodarstvu in na odgovornih položajih oblasti. Očitno je, da se tu poraja so* cialistični sektor, ki bo v ognju prakse in v težkih bojih moral dokazati ne le svojo življenjsko sposobnost, temveč tudi svoje prednosti v korist ljudstva. Tudi v tem se torej odraža tista bist* vena sprememba oblasti, o kateri smo prej govorili. ENAKOPRAVNOST NARODOV, IN NAČELO FEDERACIJE Tretja pridobitev narodnoosvobo* dilnega boja, ki jo ustava formulira in utrjuje, je enakopravnost naših naro* dov, izgraditev državne skupnosti naših narodov po načelu federacije, ka* kor je to sklenilo drugo zasedanje AVNOJ-a. V tej stvari vodita načrta ustave dve načeli: 1. Zajamčiti vsem narodom Jugo* slavije enakopravnost in samostojnost pri reševanju vseh vprašanj, ki nima* . jo vsedržavnega značaja. Ustava zato podrobno navaja, kateri posli morajo spadati v pristojnost zveznih organov oblasti, oziroma za katere posle morajo zvezni organi državne oblasti da* ti samo načelne odredbe in smer. V vseli drugih poslih izvršujejo republike oblast samostojno. Na ta način so jasno in dovolj podrobno označene pristojnosti zveznih organov oblasti na eni strani in republikanskih orga* nov oblasti na drugi strani. Ta preciz* nost je nedvomno važno jamstvo za naše narode in njihovo enakopravnost. 2. Istočasno izhaja načrt ustave s stališča, ki je bila tudi doslej vodilna linija nove Jugoslavije, da mora biti naša Federativna ljudska republika Jugoslavija močna, enotna skupnost naših narodov, enotno gospodarsko področje z enotnim vsedržavnim go* spodarskim načrtom, ki bo združil gospodarske napore vseh naših narodbv, da bi se naše celotno gospodarstvo dvignilo na višjo stopnjo. Taka enot* na in močna Jugoslavija je istočasno potrebna tudi zato, da bi bila čuvar neodvisnosti vsakega izmed njenih na* rodov in da bi mogla organizirati pomoč gospodarsko in kulturno slabše razvitim republikam naše državne skupnosti. Zato načrt ustave'na eni strani določa pristojnosti in pravice, na drugi strani pa — jasno precizira medsebojno odgovornost posameznih organov oblasti. Na ta način je popolnoma zavaro* vana enakopravnost in normalni razvoj vseh naših narodov, na drugi stra« ni pa enotnost naše zvezne države. Iz teh treh glavnih pridobitev osvo* bodilnega boja naših narodov, ki so v načrtu ustave ugotovljene na prvem mestu, izvirajo tudi vse druge odredbe ustave, kakor so na primer pravice in dolžnosti državljanov, organizacija državne oblasti, organizacija sodstva, javnega tožilstva, Jugoslovanske ar* made itd. »Hotel bi, da bi vsi tisti,1 ki se boje za svojo usodo in ki se boje za bo* dočnost, uvideli, da obstoji edino mogoča, čeprav trnova pot k boljši nji* hovi bodočnosti, k svobodi in enako* pravnosti, in ta je: današnja narodnoosvobodilna borba...« Tito za časa osvobodilne borbe. O narodnih duhovnikih Usoda slovenskega ljudstva na Ko* roškem se je v marsičem razlikovala od usode narodne celote, odkar so se Slovenci začeli zavedati svoje narodne svojskosti in se zavestno boriti za svoje narodne pravice. Medtem ko je v ostali Sloveniji inteligenčni naraščaj kmalu pokril potrebe v raznih strokah, je na Koroškem komaj kril potrebe cerkve. Zato je na slovenskem duhov-, niku na Koroškem zmeraj ležala veli* ka odgovornost za usodo ljudstva. Večji del borbe za narodne pravice v zadnjem stoletju je odpadel nanj. Prav iz te odgovornosti pa je zraslo iskanje sredstev in poti, ,s katerimi bi se slovenskemu ljudstvu na Koroškem najbolj uspešno zagotovile narodne pravice. Vsi duhovniki Slovenske Koroške, ki so si zaradi svoje široke razgledanosti in borbenosti priborili vid? no mesto v slovenski zgodovini, od Urbana Jarnika, Matije Majerja-Zilj* skega, Janežiča in Andreja Einspielerja pa do Vinka Poljanca, so si bili edi* ni v tem, da samo združitev vseh Slo* vencev v upravno in narodno celoto lahko reši koroške Slovence narodne smrti. Po prvi svetovni vojni in po krivičnem plebiscitu so se oblike narodnostnega boja zaostrile. Koroški Slovenci so ostali skerraj brez vsake laične in* teligence, na drugi strani pa prav tako brez lastnega proletariata, ki bi bil la* hko vzel na svoja utrjena pleča breme narodnostnega boja. Zato je spet padla glavna odgovornost na slovenske* ga duhovnika. Njegov položaj je postajal tem tež* ji, ker je bila deželna cerkvena oblast v nemških rokah in slovenski duhov* nik pri njej le prepogosto ni našel razumevanja. Nasprotno, čim bolj ljudski je bil duhovnik, čim bolj tesno je bil povezan z narodom, čutil z njim krivice in se obenem z njim boril proti zatiranju in nasilju, .tem bolj je bilo verjetno, da v stiski ne bo našel za* ščite pri višjih cerkvenih oblasteh. Ta* ko se je tudi zgodilo, ko je v deželi zavladal nacizem. Menda je bil tedanji krški nadškof Adam Hefter edini cerkveni knez, ki je prišel pozdravljat Hitlerja na postajo, in avstrijski kardinal dr. Innitzer je tedaj izgovoril bc= sede, ki bi delale čast vsakemu vele* nemcu, namreč da se je s priključitvijo Avstrije'izpolnil tisočletni sen vseh Nemcev. Razume sc, da je v takih raz* me^ah ostal slovenski duhovnik prc* puščen na milost in nemilost gestapu. In res je takoj v prvih drteh prišel na vrsto najbolj ljudski duhovnik Slovenske Koroške — Vinko Poljanec. Ker je bil po značaju preprost človek, se je iskreno vživel v trpljenje pre* prostega ljudstva in obenem z njim globoko občutil vso krivico narodnega zatiranja. Kot rojen borce vsega tega ni mogel mirno gledati, ampak se je strastna vrgel v boj za narodne pra* vice- Čeprav so ga preganjali, mu grozili in ga surovo napadali, se ni izne* vcril svojemu ljudstvu, temveč je vztrajal v boju do zadnjega in svojo zvestobo poplačal tudi s svojim življe* njem. Gestapo je dobro vedela, da je zastrupila ljudskega duhovnika, ki je bil z vso dušo povezan z narodom. In kmalu so mu sledili še drugi. Spomnimo se župnika Starca iz Hodiš, ki je kot mlajši stopal po Poljančevih stopinjah in sc kot slovenski poslanec v koroškem deželnem zboru boril za slovenske narodne pravice. Gestapo ga je že v prvih tednih po »Anschlus-su« izgnala iz dežele in v pregnanstvu je moral ostati vse do zloma nacizma. Spomnimo se kanonika Singerja, ki so ga polna tri leta mučili po samicah v Oranienburgu in Dachauu. Ko so ga naposled izpustili, se ni smel vrniti na Koroško, ampak je na posledicah ta* boriščnega življenja 1944. leta umrl v bližini Gradca. Lahko bi jih našteli še celo vrsto, ki jih je gestapo preganjala in mučila po zaporih in taboriščih ter jih preselje* vala. Vemo, da jih ni preganjala radi tega, ker so bili duhovniki, temveč samo zaradi tega, ker so bili s 1 o v e n * s k i duhovniki, ker so čutili s trplje* njem zatiranega ljudstva. V osvobodilni borbi so se vrste slovenskega naroda prečistile in preka* lile. Spoznanje, da si bo slovensko ljudstvo naposled zagotovilo svoje pravice samo z odločno in vztrajno borbo, je zajelo najširše množice na* šega naroda od Jadrana pa do Svinje planine. Slovenski človek se je skoz« potoke solz in krvi priboril do spoznanja, da narodne pravice ne morejo biti zajamčene, ne da bi bile zajamčene človečanske pravice. Slovensko ljud* stvo je v osvobodilni borbi prekovalo svoj narodni program, ga prečistilo in mu dalo sodobno obliko: Ne samo na* rodna osvoboditev, temveč tudi osvoboditev človeka pred izkoriščanjem; ne samo združitev vseh Slovencev, temveč zedinjenje v napredno borbe* no skupnost, ki edina lahko jamči traj* no svobodo. Odgovornost slovenskega duhovnika na Koroškem danes ni prav nič manjša kakor v preteklosti. Nasprot* no, slovensko ljudstvo na Koroškem je v zadnjih desetletjih, posebno pa še v zadnjih letih krvavelo iz tolikih ran, da bo ozdravelo in se okrepilo v zdrav organizem samb, če bodo strnjene vse njegove sile in če bo znalo črpati sve* že moči iz preporoda, ki ga je doživel ves narod v narodnoosvobodilni borbi. Tudi pri nas na Koroškem se bo prej ali slej pojasnilo, kdo čuti z ljudstvom in z njegovim trpljenjem ter si iskreno želi njegovega resničnega osvoboje* nja. Vsi ti se bodo znašli v eni fronti z narodom, ne bodo skušali cepiti nje* govih sil, ampak bodo skrbno pazili, Vsem nam je še v živem spominu gorje zadnjih let, grozote in zverin* stva nacizma, njegove policije in šte* vilnih njegovih hlapcev po naših vaseh. Niso še strohnele kosti naših žrtev, stvarna škoda še zdaleč ni bila popravljena in tudi solze naših žena in mater, ki so za zmago pravice žrt* vovale svoje može, sinove in hčerke, še niso posušene. Sploh v nobenem po* gledu še ni zadoščeno pravici na Koroškem in vendar že spet dvigajo pokonci glave isti ljudje, ki so se še pred nedavnim navduševali za nacistično zmago in vsa nasilja nacizma. Posa* mezniki skušajo spet uveljaviti pruskp navade, drugi pa se zadovoljujejo s tem, da pomilujejo kot »nesrečne voj* ne žrtve« ljudi, ki jih je kot protiljud-ske zločince zadela pravična kazen bodisi na mestu zločina ali pa pred ljud* skimi in mednarodnimi sodišči. Tem ljudem ne *!re v glavo, da se je nji* hova grabežljivost in hlastanje po tujem imetju tako klavrno končalo. Ne znajo ali pa nočejo, da bi se odpovedali miselnosti nasilja in krenili na pot poštenih ljudi. Z oholo zakrknjenost* jo hodijo po stopinjah tistih, katerih pot je končala na zatožni klopi ljud* skih sodišč ali pa v zankah pod vešali. Namesto da bi jim bil konec njihovih vodij v opomin in nauk, namesto da bi v svojih srcih vzbudili tiho kesanje in se s požrtvovalnim delom v blagor človeštva spokorili, ’ pljujejo danes v svoji nesramni nadutosti na vse žrtve, ki jih imajo tudi oni na vesti. Oskruni ajo grobove in spomenike, ki so na* stali po njihovi krivdi. Z ošabnim pre* žirom gledajo na revščino in življenjsko borbo družin, ki jih je nacizem vrgel v nesrečo. Tak je danes položaj na Koroškem. 12. maja 1945, torej štiri dni po ura* dni kapitulaciji Hitlerjeve vojske, jc padlo v borbi za Borovlje okoli 100 slovenskih partizanov. Na vesti jih imajo SS*ovske in policijske tolpe, ki so se skupno z belogardisti in ustaši valile čez Ljubelj v notranjost Avstrije. Odgovorni pa so za te žrtve tudi domači izdajalci. Zaradi sodelovanja pri tem zločinskem napadu in zaradi da bo enotnost popolna in trdna. In kakor je na Primorskem slovenski duhovnik, razen prav redkih izjem, našel svoje mesto ob strani ljudstva, ki se bori za dokončno osvoboditev in družitev z matičnim narodom v novi Jugoslaviji, prav tako smo globoko uverjeni, da bo tudi slovenski duhov* nik na Koroškem v polni meri ohranil ncomadeževano svojo narodno čast in obenem z ljudstvom zastavil vse svoje sile za zmago pravice in za dokončno osvoboditev Slovenske Koroške. izdajstva so številni padli v roke pra* vice in na licu mesta prejeli zasluženo kazen. Od tistega časa jih je 16 ležalo v gozdu blizu Glinj kot resen opomin, da pravica ne zgreši svojega cilja. V sredo 30. oktobra pa so naenkrat pričeli s prekopavanjem njihovih ze* meljskih ostankov. Vsi bivši ugledni nacisti iz okolice so se živo zanimali za ta prekop ter pomilovali in obžalovali te »nesrečne vojne žrtve«. Tudi boroveljski župnik, ki ga niso nikdar ganile žrtve nacističnega nasilja, se je pridružil pomilovanju nacistov in s prižnice izpovedal češ, »na kako zv# rinski način so bile umorjene te ne* srečne vojne žrtve«. Ubijalci, požigalci in zločinci so torej postali naenkrat »nesrečne vojne žrtve«. Čudno pojmovanje. Ali tudi nemški župAik z nacisti vred prezira milijone ubitih in umorjenih po tabo* riščih, ječah in gramoznih jamah, na tisoče ustreljenih talcev in drugih1 ne* dolžnih žrtev? Kdo je bil kriv njihove smrti? Milijoni nedolžnih ne zaslu* žijo priznanja, pač pa je peščica zlo* čincev pomilovanja vredna. Po borbi za Borovlje so v Glinjah mimoidoči ustaši in belogardisti ubili devet ranjenih partizanov, ki so po osvoboditvi zvesto in vestno branili našo zemljo in lastnino. Ali to ni bil zares zverinski način usmrtitve? —, In kaj bomo rekli o Kelihovi družini iz Bajtiš, ki so ji nacisti ubili tri člane v koncentracijskem taborišču, enega pa ustrelili na domačih tleh. Med temi umorjenimi je bila stara žena, ki jc tri leta preležala v bolniški postelji. Toda za nacistične zverine to ni bil noben zadržek, da bi je ne odpeljali v ječo in v koncentracijsko taborišče. Če ima kdo pravico govoriti o ne* srečnih vojnih žrtvah in o zverinskih usfmrtitvah, potem so to v Avstriji koroški Slovenci. Nikdar pa tisti, ki so pri teh grozodejstvih pomagali, in tudi ne tisti, ki so vse to početje mirne du* še gledali. Narodnoosvobodilna "borba se ni bila zato, da bi se z njo nacizem opral storjenih zločinov in krivic ter bi svoje zločince proglašal za »nesreč* ne vojne žrtve«. Zločinci — nesrečno vojne žrtve ☆ Koroška Q| v BORBI Moji partizanski doživljaji I/ (Pripoveduje partizan Luc) Meseca julija smo na svoji poti prišli iz gozda in zagledali pred seboj cer* kev z dvema zvonikoma.-Po tem smo ugotovili, da smo blizu Djekš. Stopili smo kar k prvi hiši, da poizvemo, ka* ko in kaj. Prihodnji večer smo udarili na Djekše. Razorožili smo stražo pn francoskih ujetnikih, ki se nas je spočetka hudo ustrašila, ko pa so možakarji videli, da jim puščamo vse za* sebne stvari, so bili kar veseli. Nato smo šli nad poveljnika »Lanchvache«, ki je bil precej trdo zapečen hitlcrje* vec. Ni nam hotel odpreti, zato smo vedeli, da nekaj ni v redu. Čez dalj časa pa nam je vendar njegov sin prišel odpirat. Seveda jc moral takoj z rokami kvišku in ko sem se prepričal, da ni oborožen, sem stopil v kuhinjo. Tam je bilo že vse pokonci in pet lju* di me je hkrati grabilo za roke in za* trjevalo, da so »naši«, da so Slovenci in kako radi imajo partizane. Ko pa smo odhajali, je stari stikal za nami in pozneje so nam povedali, da je hotel celo streljati, če ga ne bi bil sin zadržal. Odpravili smo se dalje v Kočmar-jevo gostilno. Tam so bili kar dobri ljudje, ki so nam brez strahu odprli. Stara žena nam je prinesla cel vrč mo* šta. Nenadoma zaslišim zunaj znani »Hiinde hoch!« Naši tovariši so nale* teli na policijo in »Landwacho«. Stražarje smo razorožili, policista smo pa tudi slekli. Možakar je bil tako naiven, da se je začel cmeriti, naj mu vrnemo obleko in orožje, češ kaj bo pa dejal njegov stra^mojster. Proti jutru smo odšli z Djekš do prvih skednjev,, in legli v seno, da bi po* čakali policijo. Pa je ni bilo za nami. Šele čez nekaj dni smo se udarili z na* cisti pri \Volistrattnu. V dveh dneh smo samo pri »Landvvache« nabrali okoli trideset pušk. Podnevi smo se zatekli v naše skrito taborišče, ponoči pa smo se razpršili na vse'strani. Nekega večera smo se srečali v dolini Goričice s policijo in se pošteno udarili. Tako smo'hodili po naši deželi, se streljali s policijo in prepričevali ljudi po Podjuni, po Labudski, Gori* čiški in Graniški dolini. Sredi septembra smo se sestali z našimi tovariši, ki so živeli v drugi skupini na Svinji planini. To je bila četa komandirja Belina in Krištofa, sekre* tarja Okrajnega odbora, s tovariši. Med njimi sem našel tudi dva svoja soseda Srečka in Slavka. Še tisti večer smo šli v akcijo, ki nam je tudi sijajno uspela. Zato pa nas je začel zasledovati cel bataljon SS*ovccv, ki so mu s tovornim avtomobilom dovažali municijo. Čez teden dni smo se spet ločili od Krištofa in krenili proti Vol* šperku. Nekega dne smo zvedeli, da se bodo nemški letalci selili čez Svinjo planino, pa smo jih šli malo počakat: Ob štirih popoldne smo zasedli gostilno Kicselhiitten. ki leži ob tej cesti, napravili zasedo in čakali mraka. Ker jih od nikoder ni hotelo biti, smo pustili zunaj zasedo, sami pa šli v gostilno in si privoščili dobrega vina, ki je bilo še -------------------------p- zabito v kleti. Spravili smo goste v ku< hinjo, kjer sem jim govoril celo uro. Ob 8. uri zvečer pa je nenadoma za* kašljala Tončijeva strojnica v zasedi. Prišla pa je samo letalska predhodnica, drugi so se potuhnili. Pri tem smo enega ujeli in enega pobili ter zaplenili mnogo orožja in celo pisarno, ve* liko. streliva, telefonskega in drugega materiala. In vso pot od tiste gostilne smo se morali tepsti z Nemci. Nekaj dni nato smo v Labudski do* lini vdrli h kmetu, ki je bil hkrati krajevni vodja stranke, kmečki vodja in župan. Odnesli smo mu vse orožje, njegovo uniformo sem si pa kar sam oblekel. Malo sem ga poučil, nato pa se je moral obleči in iti z nami. V bližnji gostilni jc bil ples in napotili smo se tja. Hodil sem v predhodnici in kmet jc moral z menoj. Postalo ga je tako strah, da me je začel rotiti, naj za božjo voljo ne hodimo v gostilno, ker tam prav gotovo čaka policija. Od* vrnil sem mu, da nam je vselej v ve* liko veselje, kadar se lahko udarimo s policijo. Čez nekaj časa je spet za* čel moledovati, naj ga izpustimo in naj ne hodimo tja, češ da nas bi bilo preveč škoda, ko smo vsi še tako mladi. Pa sem ga zavrnil, da je treba za svobodo žrtvovati vse, tudi življenje, če je potrebno. (Dalje) Zgodovinsko mesto nove Jugoslavije (Izvleček iz članka Edvarda Kardelja, napisanega v decembru leta 1944.) Bolj kot kdaj koli prej je danes jas« no, da je bila moralnopolitična podpora svobodoljubnih sil drugih dežel eden najvažnejših faktorjev zmage narodnoosvobodilnega gibanja, zmage naTodov Jugoslavije. V teh dneh, ko neke reakcionarne sile v svetu poskušajo zlomiti voljo malih narodov do resnične neodvisnosti — postaja ta faktor še bolj važen. Nedvomno obstojijo vsi pogoji, da pomoč mednarodne svobodoljubne javnosti ostane tudi še naprej močan podporni steber v borbi naših naro« dov za svobodo in resnično neodvis* nosi Vprašanje nove Jugoslavije in zavarovanje njenih • demokratičnih pridobitev je že davno postalo več kot samo vprašanje. Na eni strani mobilizira svobodoljubne množice drugih dežel za obrambo demokratičnih pra* vic, nacionalne samoodločbe in neod* visnosti, na drugi strani pa — veže roke zarotnikom proti načelom demo« kracije in nacionalne svobode. Ne da •>i precenjevali važnost tega dejstva, moremo vsekakor reči, da je vpraša« nje obstoja in svobodnega razvoja nove Jugoslavije postalo zadeva vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva, zadeva vseh tistih, ki sovra* žijo tiranijo in barbarstvo. In v tem je posebnost mednarodne« ga položaja nove Jugoslavije. To posebnost določa predvsem pet faktorjev. Na prvem mestu je nedvomno dejstvo samo, da so se narodi Jugoslavije pokazali kot vztrajen in zvest zavez« nik v borbi proti največji nevarnosti za svobodoljubno človeštvo, proti fa« šizmu. Niti en resničen sovražnik fašizma ne bo pozabil 27. marca 1941 v Jugoslaviji. Churchill je' tedaj rekel, da je Jugoslavija našla svrijo dušo. Toda 27. marec je mnogo več ko to. Razumljivo je, da je 27. marec v mno« gem določil pot kasnejše borbe naših narodov proti tujim zavojevalcem, ohrabril je protifašistične in svobodo« ljubne sile naše domovine, dal jim je jasnejšo perspektivo. Obenem je 27. marec izzval simpatije vsega svobodoljubnega človeštva do* naših naro« dov. Po zaporednih sramotnih preda« jah evropskih vlad pred diktatom nacistične Nemčije, ki so se vrstile dru« ga za drugo, je bil 27. marec prva ge« sta nacionalnega ponosa in ljubezni do svobode, ki je rajši sprejela vojno in neizmerno trpljenje kakor pa sramotno’ predajo. Ta gesta je svobodo« ljubnim množicam vsega sveta odkri« la, da v nasprotju z izdajalsko reakcijo, ki je v mnogih evropskih deže« lah privedla do predaje pred Hitler« jem, v ljudskih množicah Jugoslavije obstoje močne zavedne sile, ki nočejo nobenega kompromisa s fašizmom. Narodnoosvobodilna vojna je v štirih letih prebudila take moralne sile naših narodov, da so postali zgled borbe zatiranih narodov proti okupatorju. Ta zgled je ohrabril ostale narode. Pokazal jim je možnosti njihove last« ne borbe. Dokazal je, da tudi mali na« rodi morejo ohraniti neodvisnost in svobodo. V Evropi je bilo dovolj advokatov kapitulacije in izdajstva, ki so trdili, da v takih razmerah, kakršne so vladale v letih 1941—43, ni možnosti za odkrito politično in oboroženo borbo malih narodov proti zatiralcem in da bi vsak odpor proti močnejšemu so« vražniku pomenil pustolovščino, v ka« teri bi mali narodi izkrvaveli. Razumljivo je, da smo daleč od trditve, da je oblika oboroženega odpora primer« na za vse položaje. Toda Jugoslavija je vsekakor podkrepila eno dejstvo: narodi, ki so se vdali brez odpora, tu« di pozneje niso našli moči, da bi se uprli zatiralcu. Tisti, ki so šli za geslom »čakati na znak, ne prezgodaj!« — nikoli niso dočakali tega časa. Po« goji za upor v najugodnejših razme« rah so razumljivo prišli, znak je bil dan. toda — izvajalca, to je zavednih sil, ki bi mogle dvigniti in voditi upor — ni bilo več, oziroma — jih ni nihče poslušal. Nasprotno, pa se je pokazalo, da je narod, ki se je dvignil na odpor, mogel tudi po začasnih pora« zih vedno bolj združevati svoje sile, si ustvarjati enotno, krepko vodstvo in za svoje zmage in krepitev svojih sil izkoristiti vsako sovražnikovo sla« bost. Ponovno se je pokazalo, da v vojni v prvi vrsti odloča človek. Njegova moralna sila često prekaša silo orožja. Ta moralna sila nastaja in se krepi samo v borbi. Drugi faktor, ki je pridobil naši do« movini simpatije svobodoljubnega sveta, je naša narodnoosvobodilna vojska. Pot razvoja naše ljudske voj« ske že sama po sebi jasno govori o značaju te vojske. Stara jugoslovanska vojska je bila v svojih vrhovih formirana in vzgajana bolj za borbo proti lastnemu ljud« stvu kakor pa proti zunanjemu so« vražniku. Zato je tudi doživela tako hiter zlom v aprilskih dneh leta 1941. Toda široke množice naših narodov so kljub temu čutile, da bitka še ni izgubljena, čutile so, da bo prišel čas, ko bo mogoče zopet preiti v oborožen napad proti okupatorju. Zato so naše ljudske množice skrbno skrile puške, strojnice, municijo —orožje, ki ga je odvrgla stara redna jugoslovanska vojska. Naša nova redna ljudska vojska je izšla iz številnih odredov oboroženega ljudstva, se kovala v borbi, se učila v borbi in bila v vsem času negovana z največjo ljubeznijo lastnega ljudstva. Naravno je, da so se njene zu» nanje oblike izpreminjale, kakor so zahtevale koristi vojne proti sovraž« niku, toda njeno demokratično, ljudsko bistvo je .ostalo neizpremenjeno. Naša narodnoosvobodilna vojska je zares pravi otrok svojega ljudstva. V njej se popolnoma zlivata interes na« cionalne neodvisnosti in interesi de« mokratičnih pravic osnovnih ljudskih množic. Razumljivo je, da taka resnična ljudska armada mora naleteti na simpatije in ljubezen vseh tistih v svetu, ki sta jim svoboda in demokracija dragi. Tretji faktor, ki je vezal simpatije svobodoljubne javnosti vsega sveta do borbe naših narodov, je rešitev na« cionalnega vprašanja v naši domovi« ni. Da bi mogli razumeti ogromno moralnopolitično združujočo silo narod« noosvobodilnega gibanja, se moramo spomniti, da je bila stara Jugoslavija prava ječa narodov, v kateri se je raz« pihovalo medsebojno nacionalno sovraštvo in da je to sovraštvo fašistič« ni okupator pozneje izkoristil za raz« plamtevanje strahovitega medseboj« nega pokol ja, v katerem,so izginili sto tisoči ljudi. Narodnoosvobodilrtemu gibanju je kljub taki preteklosti uspe* lo doseči enotnost naših narodov zaradi tega, ker je že takoj v začetku zapisalo na svoje zastave geslo: »Pra* vica do “samoodločbe, vključno pravi* ca do odcepitve ali prostovoljnega združenja z drugimi narodi.« To načelo je moglo biti in je edina mogoča osnova resničnega bratstva in enako* pravnosti narodov. Na tej osnovi jc nastala nova, krepka državna skup* nost narodov Jugoslavije. Taka rešitev nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji je seveda morala vplivati kot zgled na ostale narode, posebno na zatirane narode. Jugosla* vija je pokazala posebno pot — ne to« liku po vsebini, kolikor po obliki —? rešitve nacionalnega vprašanja. Četrti faktor, ki si je pridobil sim* patije svobodoljubne javnosti do na* ših narodov, je demokratična praksa našega narodnoosvobodilnega giba« nja. Beseda se v tem gibanju ni razli« kovala od dejanj. V narodnoosvobo* dilnih odborih z nacionalnimi sveti in vsedržavnim AVNOJ*em na čelu, ki združujejo zakonodajno in izvršno oblast, je uresničena davna želja širokih ljudskih množic, ki so bile vedno odrivane od sodelovanja pri oblasti. Zato se je tudi ljudstvo tako krepko navezalo na te odbore, zato tudi kaže in ima toliko pobud in ustvarjalne si* le. Noben drugačen organ oblasti ne bi mogel do tolike stopnje mobilizirati ljudskih množic v borbi proti sovraž« niku, kakor so to storili narodnosvo-bodilni odbori. Naravno je, da je imelo v dneh. ko v mnogih deželah različne reakcionar* ne klike ukinjajo demokratične pravice z izgovorom na vojno, tako ustvar* jan j e demokratičnega reda močan vpliv na demokratične in svobodo* ljubne ljudi v mnogih deželah. Končno je važen faktor vpliv nove Jugoslavije na mednarodno svobodo* ljubno javnost — demokratični ustroj narodnoosvobodilnega gibanja in njegovega vodstva. Zc od nekdaj smo bili mnenja, da demokratična fraza sama po sebi ne napravi stranke ali gibanja demokratičnega. Tega dejstva ni treba mnogo dokazovati; žal ima* mo v teh dneh še preveč primerov, kjer se demokratična fraza naravnost strašno razhaja s protidemokratičnimi postopki. Gibanje more biti resnično demokratično samo tedaj, kadar v njem prihaja do izraza volja demo« kratičnih množic, to je osnovnih ljudskih množic. Samo tako gibanje more demokratična gesla spremeniti v de* mokratično stvarnost. Narodi Jugoslavije so med svojo borbo proti okupatorju mnogo dopri* nesli k določevanju bodočega demokratičnega rdzv«ja v svetu. Dkli so formo demokratičnega razvoja, ki mo* re ohrabriti prijatelje svobode in de* mokratičnih pravic človeka ter vse napredne sile v svetu. Naša domovina je visoko dvignila zastavo človečnosti in človeškega napredka in pokazala pot k njemu v mračnem, krvavem ča* su, ko se je zdelo, da so sovražniki svobode in demokracije vzeli krmilo zgodovine v svoje roke. To je vseka* kor časten položaj naših narodov v zgodovini človeštva. V tem je veliki mednarodni pomen naše borbe, od tod simpatije in moralno*politična podpora* ki jo svobodoljubno človeštvo daje našim narodom. 4500 km po Sovjetski zvezi VOROŠILOVGRAD Moskovski dopisnik francoskega li* sta »Humanite« Francois Cohen je prepotoval velik del Sovjetske zveze, da bi proučeval sedanje stanje obnove v tej deželi. Iz njegovih zanimivih po* ročil prinašamo nekaj izvlečkov. ČRNI DIAMANT DONBASA Letalo se je obrnilo proti vzhodu. Po-i nami so ležali dolgi kupi rumene slame, ki so bili na rjavih poljih po* dobni madežem, nato pa smo spet videli neizmerne površine, vse rumene od sončnic. Ribniki so se lesketali v soncu. Krivulje strelskih jarkov, polkrogi baterijskih postojank in bombni lijaki so risali na tleh še sveže braz* gotine. Prav zraven pa so bile ljubke vasi z bleščeče belimi hišami in piša* nimi vrtovi. Nenadoma se je pojavil prvi rov, nato drugi nekaj kilometrov dalje, po* tem naslednji, ki so bili že bliže drug drugemu, in naposled rov poleg rova, kakor da bi že spadali k pokrajini. Tako sem se seznanil z Donbasom. Nato se jc dvignil dim k nebu, lc-talo^e pristalo, avtomobili so zdrdrali jn v nekaj minutah smo bili v Voroši-lovgradu. Pričenja se z vrsto čisto novih, popolnoma belih hiš, ki jih pokrivajo ploščate ali okrogle opeke ali pa tudi pločevina in ki njih vrtove obdajajo kamniti zidovi. Toda* kmalu se prika* žejo tudi podrti zidovi, ukrivljeno že* lezo, kupi ruševin in sredi med njimi nepričakovano visoka poslopja. Na vsej moji poti po Ukrajini in Beli Rusiji sem videl vedno isto — nove zgradbe in razvaline tesno druga poleg druge kot bratje in sestre. Mesta, za katere so Nemci mislili, da so jih uničili za več rodov, postajajo čudovita in moderna središča. Trenutno se vzpostavlja spet industri« ja za gradbeni material, sc obnavlja in razvija dalje. Kar še ni razpadlo, to popravljajo. Zidajo enodružinske hiši* ce, vasi in predmestja. Obnavljajo vo* dovode, napeljujejo plin, elektriko, cestne železnice, trolejbuse in kanale. Porušena poslopja, vrtovi in prometne ceste novih središč postajajo zopet uporabne. Kar se tu dogaja, ni nikak čudež, temveč že uspeh trdega in napornega dela. Tukaj mislijo tako: V dveh petletkah je bazen Doneski postal moder* ro premogovno in industrijsko pod* roč je. Nacisti so vse porušili — torej je treba spet pogumno in brez odlašanja pričeti znova. ROV ŠT. 3—3 a V KADIEVKI Ogledal sem si premogovni rov številka 3—3 a. Pred vojno so tu izkopali 600.000 ton na leto. Delo je stoodstot* no mehanizirano. Leta 1942 so delav* ce izselili in jih poslali v sibirske premogovnike. Po osvoboditvi so se delavci vrnili. Tisti, ki so bili med njimi vojaki, so bili leta 1944 odpuščeni iz vojske. 17 mesecev je bilo potrebnih, da so lahko izčrpali tri milijone kubič* nih metrov vode. V rovih so našli 58 trupel civilnih oseb, med njimi je bilo 30 žena in 10 otrok. Vse naprave, tako na zemlji kakor v rovih morajo biti obnovljene. V treh mesecih se bo spet pričela proizvodnja in konec leta 1947 bodo izkopali en milijon ton na leto. Za te rudarje, ki njih delo lahko služi kot zgled, doprinaša Sovjetska država velike žrtve: sijajne plače, po* sebne obroke, znižane najemnine, pospešeno obnovo stanovanj. »Vsem damo nove delovne obleke. Vsak dan dobijo poleg običajnih obrokov toplo jed, dobijo premog in dc* narnc nagrade, živila in obleke,« mi jc dejal ravnatelj rudnika. Kmet, ki hoče delati * rudniku, lah* ko obdrži svojo hišo v kolhozu in lahko pusti tam svojo drifžino. Ce se pa odloči za preselitev, mu preselitev opravijo brezplačno. »NAŠ LEPI POKLIC« Srečal sem 50 let starega rudarja, ki je postal invalid pri delu. Prejema ren* to, stanuje z vso svojo družino v podjetju in dobi kakor vsi ostali svoje dodatke v naturalijah, premog itd. Ta človek je bil .ogorčen zaradi tega, ker so v mnogih drugih deželah poklicni invalidi prepuščeni bedi: »Pri nas spadajo invalidi in stari ljudje še naprej k osebju podjetja.« Nekdo je vprašal ravnatelja, če za* kon tako kakor na primer v Angliji dopušča, da lahko prisilijo mlade lju* di, da delajo kot rudarji. Odvrnil je ponosno: »Naša ustava prepoveduje prisilno delo. Toda naša mladina ljubi delo in življenje rudarja nikogar ne plaši, ker se socialistična država trudi, da s socialnimi prednostmi in mehanizacijo čimbolj olajša to življenje. Prav nič se ne bojimo, da bi nam primanjkovalo delovnih sil.« Kaj sledi iz tega? Na področju Vorošilovgrada, ki predstavlja 30 odstotkov Donbasa, so Nemci v 7 mesecih razrušili ali potopili skoraj vseh 432 rudnikov. Uničili so 180 transformatorjev, 8.727 motor« jev, 2.780 črpal itd. Celotno škodo so ocenili na 17 milijard rubljev in ven* dar je sedanja proizvodnja premoga že dosegla 48 odstotkov predvojne proizvodnje. Sonce in naša prehrana Ze leta 1791 je izrekel učertjak Se-nebicr v Ženevi tole misel: »Vidim, da se moja kri ustvarja v žitnem klasu ... da les, ko gori, oddaja toploto in svetlobo, ki jo ima prav za prav od sonca.« Ko je pred več ko 100 leti stekel v Angliji prvi vlak, ga je s terase neke* ga dvorca z zanimanjem opazovala družba učenjakov. Med njimi je bil iz* umitelj parnega stroja Stephanson in geolog Buckland (geologija proučuje vedo zemeljske skorje in zemeljskih sestavim). Pri tem je vprašal Stephanson Buk-klanda: »Kaj mislite, katera sila gjblje vlak?« »Mislim,« je odgovoril Buckland, »da eden vaših strojev.« »Da, toda kaj premika stroj?« »Gotovo eden izmed vaših strokovnjakov.« »Ne. Giblje ga sonce!« »Kaj, je mogoče?« se je začudil učenjak. »Točno tako, sonce!« je odgovoril inženir. »Sončna svetloba je v teku ti* soč in tisoč let padala na zemljo in rastline so jo upijale. Iz teh rastlin je v tisočih in tisočih letih nastal premog. Tako je sončna energija ležala dolge dobe pod zemljo v premogovnih skla* dih. Sedaj se prej skrita energija spro* šča v lokomotivi in služi človeštvu.« V aprilu 1903 je bil izreden sestanek angleške Akademije znanosti. Učenjaki svetovnega slovesa so se zbrali k predavanju slavnega ruskega znanst* venika K. A. Timirjazova »O vsemir* ski vlogi rastlin«, ki je popolnoma po* trdil naziranje Senebiera, Stephanso-na in drugih učenjakov o zvezi rastlin* stva s soncem, s čimer je nastala nova priznana veda. Oglejmo si na kratko hrano zelenih rastlin. ZELENE RASTLINE SI USTVAR* JAJO HRANO SAME Kakor ljudje in živali neobhodno potrebujejo hrano, ki vsebuje škrob (rnokp),, sladkor, maščobe, beljakovine (V mesu,-jajcih in stročnicah), tako potrebujejo hrano tudi rastline. Vse te vrste hrane dobivajo ljudje kakor živali iz zelenih rastlin. To pa narav* nost posredno ali po predelani hrani, na primer če jemo meso ali pijemo mleko, kajti žival je vendarle jedla zeleno hrano, a jo je v sebi predelala. Zelene rastline imajo izredno važno sposobnost, namreč da proizvajajo vse zgoraj naštete sestavine iz mrtvih, fudninskih snovi, ki jih je v naravi v ogromnih množinah. Važno pa je vedeti, da se to pretvarjanje »anorgan* skih«, to je rudninskih snovi v slad* kor, maščobe itd. lahko vrši samo v zelenih rastlinah na sončni svetlobi. Posadili ste na primer krompir, ki je zrastel in razprostrl svoje liste na* sproti svetlobi. Zavedati se morate, da se v teh listih dogaja nenavaden pojav. Listi dobivajo iz zemlje s po* močjo korenin vodo, iz zraka pa vsr>. kavajo plinasti ogljikov dvokis, ki prihaja v liste skozi zelo majhne odpr* tinice — reže — na spodnji strani li* stov. V listih je vse polno zelenih zrn, ki dajejo listom zeleno barvo. Snov, ki barva ta zrnca zeleno, se imenuje v znanosti »klorofil«, po slovensko pa listno zelenilo. S pomočjo zelenih klo* rofilnih zrnc nastaja iz ogljikovega dvokisa in vode — sladkor. Listno zelenilo namreč zadržuje energijo sončne svetlobe in jo uporablja za ceplje* nje ogljikovega dvokisa v njegovi se* stavini, ki sta ogljik in kisik. Kisik od* ha j a skozi omenjene reže nazaj v zrak, ogljik pa se spaja z vodo v sladkor, ki ga rastline pozneje predelajo v škrob Snaženje živine Šele v novejšem času so zdravniki ugotovili in vsestransko dokazali iz* redno važnost čistoče in snage pri človeku. Zato je zavzelo pri nas kopanje važno mesto v vsakdanjem življenju. Nič manjšega, če ne celo večjega pomena kakor pri človeku je čiščenje in snaženje pri živini. Zato pravi že star pregovor: »Red in snaga pol kr* me odvaga.« Zakaj neki bi bilo snaženje pri živini tako važno? Predvsem radi zdravja in radi boljšega uspevanja in seveda zaradi boljše molznosti. Zdravje vse živine ter čim več mleka pri molzni« cah so vendar stvari, katerih si v hlevu vsi najbolj želimo. Kako neki vpliva redno snaženje tako ugodno? Mogoče že veste, da koža ni samo zato tu, da varuje žival pred zunanji« mi vplivi in da iz nje delamo usnje. Koža je zelo važen telesni organ, ki v najizdatnejši meri podpira delovanje pljuč in odločilno sodeluje tudi pri splošnem presnavlajnju v živalskem telesu. Pomen delovanja kože izhaja že iz tega, da po izjavi zdravnikov za* došča, da na primer zaradi opeklin ali iz kakšnega drugega razloga preneha delovati samo sedmi del telesne kože — in že sledi neizogibna smrt. Kako koristno je redno snaženje go* veje živine (pa tudi konj in prašičev), sledi iz naslednjih razlogov: 1. S snažen jem očistimo kožo blata, prahu in prhljaja ter s tem odpremo lojnice in znojnice. Na ta način pomagamo živalim, da izločajo zdravju izredno kvarne snovi. 2. S snaženjem odpremo tudi posebne kožne luknjice, ki pospešujejo di< hanje živali. 3. S snaženjem in drgnjenjem kože dražimo kožno živčevje in s tem po* in razne maščobe. Na podoben način nastajajo tudi beljakovine, to je tista hrana, ki nam je najbolj znana iz mesa, jajc, mleka in sira, ki jih pa vsebujejo tudi razni rastlinski plodovi in semena (fižol, grah, leča, bob, soja, rž, pšenica, koruza). Rastlina v svoji rasti preloži vse te snovi v gomolje ali zrna. Kadar se boste veselili bogate letine, bodisi žita, krompirja ali drugih pri* delkov, se zavedajte, da je vse to na* stalo v zelenih listih s pomočjo sončne svetlobe in da gnoj pomeni le dušik, do neke mere tudi žveplo in fosfor, ki jih rastlina vsrka iz pognojene zemlje za boljšo in še hitrejšo rast. Vsa hrana torej, ki jo neogibno po* trebujemo, ne le ljudje, ampak tudi živali, izvira izključno le iz rastlin. Tudi če bi uživali samo živalsko hrano, bi bili še vedno navezani na rastline, ker se živali posredno ali neposredno hranijo z rastlinami. — pol krmljenja vzročamo boljše kroženje krvi; to sc* veda prav ugodno vpliva na zdravje in pri molznicah tudi na tvorbo mleka. 4. Redno snaženje tudi preprečuje, da se na koži naseljujejo razni živalski škodljivci in zajedalci (uši itd.), ki živalim pijejo kri in jim jemljejo miren počitek. S tem bolj, kakor bi člo* vek mislil, škodujejo uspevanju in ra* sti mladih živali in molznosti krav. 5. Z rednim snaženjem se živali pri* vadijo na osebo, ki jim streže in v primeru sile ali bolezni ni nevarnosti, da bi se živina človeka bala. Vse te okoliščine odločno govorijo 2a to, da govejo živino snažimo redno vsak dan in s ščetko odstranjujemo z njene kože prah in prhljaj. Na ta način omogočamo koži življenjsko važno presnavljanje in dihanje. Kočuški KRT ŠKODLJIVEC? Travišča, ki so jih letos uničili ogrci (podjedi), so zdaj marsikje polna kr* tin in marsikdo toži sedaj o dvojni škodi: »Najprej črvi, sedaj pa še krt.« Toda pomislimo, če je krt v resnici škodljiv. Ali je ško'da, ki nastaja na travnikih zaradi krtin, zares tolikšna, da bi morali krta označiti kot škod* ljivca? Nikakor ne. Škoda, ki nastane zaradi krtin, se ne da niti primerjati s koristjo, ki jo pri tem opravlja krt v zemlji. Krt namreč pozoblje ves mr* čes in vse podjede, ki bi sicer drugo leto uničevali korenine rastlin. S tem desetkrat več koristi, kakor pa škodu* je. Na njivah je pa škoda od krtin sploh nezaznavna. Tam krt samo koristi. Zato nikar ne uničujmo krtov, ampak jih povsod tam, kjer bi jih bilo le preveč, po možnosti žive polovimo in jih prenesemo na druge njive. »Kako strašno!« je zašepetala Ludo* vika in spustila roko s pismom na kolena. »Da, to je popolnoma uničilo Stanislava in Štefo. V Borovicah so vsaj zgradbe ostale cele, a galicijsko pose* stvo je popolnoma požgano. Samo ne morem razumeti, kaj se je ta tam tako raznežil. Jaz bi pobesil pol vasi, od* vzel vso živino, konje in žito od teh zveri,« je pripomnil Vladislav. »Jaz pa pravim, da je strašno šibati s korobači ljudi, ki morda niso nič sto* rili. In to dela Stanislav! Ne vem... toda vsekakor to ni vredno pravega plemiča,« mu je Ludovika razburejno segla v besedo. »Ti tako govorišl Tvoje in Edvardovo posestvo je celo, a jaz in Stanislav sva postala zdaj skoraj berača,« se je razvnela Štefanija. »Zanimalo bi me, kaj si hotela prav za prav reči z besedo ,pravi plemiči’,« je vzkipel Vladislav. »Ali ste menda le vi, Černeckijevi, vredni te časti?« »Dovolj, Vladek, dovolj!« je zamah* nila z rokami Štefanija. »Vidim, da no* čete poslušati pisma.« Bila je hči lesnega industrijalca, ki so mu milijoni prav lepo nadomeščali plemiški grb, in zaradi tega jo je Via* dislavova nadutost, ki se ji je vedno zdela smešna, zdaj zelo razdražila. Vladislav je hotel še nekaj povedati, toda nekdo je potrkal na vrata; vsto« pil je zastaven sluga in javil, da Nje* gova Prevzvišenost želi videti milost* Ijivo gospo, nato se je spoštljivo od* stranil, spustil noter debelega in zabuhlega starca, ki je počasi stopal v sobo in komaj vlekel noge za seboj. »Zdaj bo prišel Juzef z očetom Jeronimom, a tukaj so se zbrali kakor nalašč vsi hkrati in ni videti, da bodo kmalu odšli. Moram opozoriti Juzefa, da odvede očeta Jeronima naravnost v Edijevo delovno sobo. In sploh, kako je vse to čudno: Edo se je vrnil in nih* tu še ta zoprni paglavec l« je pomislila Ludovika razburjeno. »Prekleta jesen! Spet me vse boli in tudi zebe me nekako. Adam, pokrij mi noge in potem lahko odideš. Pripravi mi posteljo,« je hripavo rekel starec in komaj izgovarjal besede. Trla ga je naduha, dihal je le s težavo in iz pljuč so mu prihajali piskajoči glasovi. Adam je odšel. »Papa, pravkar smo čitali pismo od Stasje,« je dejala Štefanija in se usedla poleg starca. Grofove brezbarvne oči so oživele. »Kaj pa je novega? Povejte!« Zaradi starca so morali prvo polo* vico pisma še enkrat prečitati. Nato je Štefanija nadaljevala s čitanjem: »Ne morem pisati vsega, Čeprav pošiljam pismo po vojni pošti. Žal, vam ne morem sporočiti nobene tolažilne besede. Ukrajina je začela postajati kakor čebelni panj, v katerega je podrezalo nekoliko palic. In ena izmed teh palic je — naša nemška vojska. Čebele so pričele vse češče pikata Brez jeklene mreže je nevarno hoditi venkaj. Kdo ve, morda se bomo prav kmalu videli. Upajmo, da nam bo usoda naklonjena in da se bomo vsi vi* deli |e živi in zdravi. Kako je z Ed* Prvi Dieslov motor jugoslovanske proizvodnje V tovarni »Torpedo« v jugoslovanski luki Reki so že pričeli s pripravami za serijsko proizvodnjo Dieslovih mo* torjev, ki jih bodo predvsem uporab* ljali za pogon črpalk, ribarskih ladij, gradbenih strojev, v kmetijstvu za traktorje, za pogon drobilcev kamna itd. Ob koncu vojne je bilo več ko tri četrtine tovarne »Torpedo« porušene in vsi stroji odpeljani. Skupni napori delavcev in strokovnjakov pa so kmalu priklicali v življenje porušena tovarniška poslopja. Sprva je tovarna proizvajala razno orodje, ki je bilo potrebno pri obnovi pozneje pa so za* čeli popravljati vse vrste težjih stro* jev. Že lansko leto so se delavci in in* ženerji dogovorili, da izdelajo vzorec Dieslovga motorja, ki naj bi služil za poznejšo serijsko proizvodnjo. Delo je terjalo velike napore, saj ni bilo niti strojev, ki bi izdelovali potrebne dele za Dieslov motor, niti materiala. Zato so bili tudi delavci in inženerji tako veseli uspeha, ki so ga dosegli: Pri pr* vem zagonu že je motor stekel brez* hibno in tudi prvo preizkušnjo — te* kel je neprenehoma 24 ur — je pre* stal brez najmanjše okvare. Gradnja in elektrifikacija novih želez-‘ niških prog v Sovjetski zvezi. V tekoči gospodarski petletki v Sov* jetski zvezi bo zgrajenih 7.230 km no* vih železniških prog in 12.500 km pomožnih tirov. Največji železniški načrt je grad* nja južnosibirske glavne proge, ki bo vezala vzhodno Sibirijo z Uralom in evropskim delom Sovjetske zveze. Na ta način bodo zvezani premogovniki v Kuznecu s sibirskimi železarnami in železnimi topilnicami južnega Urala. Južnosibarska glavna proga bo zboljšala transportne razmere v obsežnih predelih Kazaške republike, v prede* lih Altaja in v zapadni ter vzhodni Sibiriji, S tem bodo ustvarjeni pred* pogoji za največji razvoj proizvajal* nih sil teh pokrajin, od koder bodo izvažali različne rude, kemične surovine, les in kmetijsk proizvode. Zakon o petletki predvidevat tudi elektrifikacijo 5.325 km železniških prog. Za ta dela je odobren kredit ene milijarde 285 milijonov rubljev. Proti koncu leta 1950 bo elektrifikacija v Sovjetski zvezi dosegla 7.363 km in s tem bo Sovjetska zveza zavzela v elektrifikaciji prvo mesto na svetu. Po računih se bo samo na elektri* ficiranih progah do leta 1950 dvignil tovorni promet na 76 milijard ton in s tem dosegel 14 odstotkov vsega tovornega-prometa po sovjetskih želez* nicah. vardom? Ali ste vsi zdravi? Pozdrav vam vsem. dragi moji, Ludoviki, oče* tu in Vladku. A tebe, Štefočka, polju-bujem in ...« »Oj, to je pa že samo za mene osebno,« se je zasmejala Štefanija. »Zelo se veselim, da bo prišel Stanislav. Saj drugače je tako strašno dolgočasno. Ta neskončna vojna je začela že dol* gočasiti, posebno zadnja leta. V vsej sezoni sta se vršili menda vsega sku« pa j s^mo dve mali plesni zabavi. Naj* bolj zanimivi ljudje so'na frontah. Kamor koli se človek obrne, povsod ta vojaščina. Posebno tu, v kmečki Ukrajini. Mislim, da zdaj v Berlinu in Parizu živijo ljudje res pravo Življenje, a tu človek še lahko ponori od dolgo* časja.« »Ne vem, zakaj bi se bilo treba tu veseliti,« je žolčno dejul starec. »Kako .zakaj’? Saj. bo vendar prišel Stasja.« Kazimir Mogeljnicki je nezadovolj* no pogledal Štefanijo. »Različno se da prihajati. Pismo do* volj jasno izpričuje, da so Nemci v hudi stiski. Ni si težko zamisliti, kaj bi se zgodilo, če bi zapustili Ukrajino. Takoj bi prišli za njimi semkaj bolj-ševiki.« Vladislavu se je zdelo nujno, da je porogljivo zaprškal: Tekmovanje — način dela v ljudski državi Po zmagoslavnem koncu velike domovinske vojne je slovensko ljudstvo stopilo v novo borbo, v borbo za gospodarske uspehe, na pot množičnega delovnega poleta. S prostovoljnim in rednim delom, združenim s tekmova* njem so pričeli slovenski delovni lju* dje ob vsem pomanjkanju potrebne* ga gradiva in strojev obnavljati in graditi nove, važne gospodarske naprave, ki bodo podlaga za industriali* zacijo, za dvig jugoslovanske države. Uspehi v tem delu so ogromni. V tovarnah in obratih, pri vseh delih so delavci in delavke rušili stare norme, nastajali so novi izumi, novi načini or* ganizacije dela, zaradi česar se je v prvi vrsti dvignila storilnost in kako* vost dela, Izklesal se je nov lik de* lavca — udarnika. Da bi dali trdne temelje nadaljnjemu tekmovanju, da bi bili pravilno primerjani in ocenjeni uspehi in da bi dali predvsem priznanje najboljšim borcem v tem boju na gospodarskem področju, je bil izdan'pravilnik za tek« movanje v vseh panogah našega gospodarskega delovanja. Pravilnik do* loča naziv »udarnik« onemu tovarišu ali tovarišici, ki v trimesečnem nepre* trganem tekmovanju v osemurnem de* lavniku stalno dviga delovno normo vsaj za 20 odstotkov, ali povprečno storitev vsaj za 30 odstotkov, ali prihrani v istem razdobju vsaj 10 odstot* kov pri materialu, mazivu, gorivu in podobno, ali pa s svojimi iznajdbami ali predlogi racionalizira in pospešuje proizvodnjo v podjetju ali ustanovi prinaša materialno korist. Ob proglasitvi sprejme delavec*udarniško izkaz* nico, ki velja za dobd treh mesecev. Ob jionovni proglasitvi, če Še nadalje izpolnjuje predpisane pogoje, mu pod* jetje podaljša veljavnost udarniške izkaznice za nadaljnje tri mesece. Z uvedbo udarniških izkaznic pa je tudi ttidžfeti spltišfeti pregled udarnikov, la* hko ocenimo njihove uspehe, ugotovimo delovni polet in množičnost. Samo od meseca avgusta do septem* bra tqga leta se je število udarnikov zvišalo za 230 odstotkov, kar dokazuje, da delovni polet ljudskih množic v Sloveniji hitro narašča in izpodbija upanje protiljudskih klik, da se bo delovno ljudstvo naveličalo, utrudilo. Nasprotno, vsem vidni uspehi dajejo nove in nove pobude za še boljše de* jo, pritegujejo vedno nove in nove v vrs!te udarnikov. Udarnik mora združiti v svojem de* lu teorijo in prakso, vzdržnost s stro* kovnim znanjem. To zgovorno dokazujejo številke. Skoro tri četrtine udarnikov je v starosti od 30—50 let, to je v dobi največje fizične zmoglji* vosti in pridobljenih delovnih izkušenj. O potrebi strokovne izobrazbe za dosego častnega naziva »udarnik« pa kaže dejstvo, da je več kakor štiri petine udarnikov kvalificiranih delav* cev in nameščencev. Visoko število udarnikov, ki stalno narašča, kaže, da se slovensko delovno ljudstvo ne boji naporov, ker vidi in uživa uspehe svo* jega dela. Mnogokrat se nepravilno uporablja naziv »udarnik« ali »udarniško delo« za delavca prostovoljca, oziroma za »prostovoljno delo«. Za »prostovoljno delo« se smatra vsako prostovoljno opravljeno neplačano delo v prostem času v občeljudsko korist. Delovni prostovoljec pa je oseba, ki tako delo opravlja. S svojim prostovoljnim de* lom je slovensko delovno ljudstvo prihranilo ogromno in s tem omogočilo, da so te prihranjene vsote porabili za druge potrebe. Česar ni zmogla stara Jugoslavija v dvajsetih lej.ih, je bilo sedaj opravljeno v enem letu in pol. Pri teh velikih uspehih, ki jih je ljud* stvo doseglo s svojim ustvarjalnim delom in tekmovanjem, pa ima zaslužno mesto tudi mladina. Med udarniki sicer ni številno zastopana, ker ji pač manjka delovnih izkušenj, toda toliko številneje je udeležena pri vsakem prostovoljnem delu. Proga Brčko— Banoviči je najvidnejši dokaz delov* nega junaštva mladine. Iz. te mladine, ki daje neprenehoma dokaze svojega delovnega junaštva, bodo zrastli novi udarniki, ki bodo postavljali nove in trajne spomenike delu. Danes se delovni človek zaveda, da s svojim delom, z izboljšanjem orga* nizacije in metod dela gradi močne te* melje velikemu gospodarskemu razmahu in napredku države, da ustvar* ja gospodarsko močno in neodvisno Jugoslavijo in s tem sebi in svojim potomcem boljše in srečnejše življenje. V tem je velik pomen ustvarjalnega junaštva in predanosti delu vsega dc* lovnega ljudstva, ki je zaradi tega tr* den gospodar svoje sedanjosti in pri* hodnosti. šol. Izdatki za zdravstvo bodo znašali 139 milijonov, za izboljšanje stanovanj in občinskih naprav pa 18 milijonov rubljev. V Leningradu gradijo podzemeljsko železnico, ki bo tekla v globini 60 m ter bo tako najgloblja podzemeljska železnica na svetu. Tako globoko so morali kopati zaradi tega, ker leži me* sto na močvirnatem ozemlju ter so našli trdno podlago za leningrajsko podzemno železnico šele v tej globini. Pr* va linija bo dolga 13 kilometrov. Potnik. iz Stalina bo na primer v sedmih minutah na drugem koncu mesta na finskem kolodvoru, kjer se bo lahko vsedel v vlak za Viipuri. Osemstoletni jubilej mesta Moskve. Prestolnica Sovjetske zveze bo praznovala v aprilu prihodnjega leta osem* stoletnico obstoja. V državnem arhivu so kronike 13. stoletja s prvimi podatki o Moskvi. Med spisi iz 1,5, in 16. stoletja so različni akti o političnih in trgovskih odnošajih med Moskvo in Anglijo, Francijo, Avstrijo, Grčijo, Poljsko, Litvo, Dansko, Švedsko, Per* zijo, Turčijo, srednjeazijskimi deželami itd. Velika najdba zlata. Pri Artemov-sku v Sibiriji so našli kepo zlata, ki je tehtala 4209 gramov. Električna centrala na visokem se* veru. Da bi preskrbeli rudnike v pogorju Čerski na področju Indigirke z električno energijo, so pričeli lanskega novembra graditi elektrarno na bregu Indigirke. Ker to področje meji na severni tečaj, je bilo delo radi tal, ki so že skozi stoletja zamrzla, zvezano s hudimi težavami. Elektrarno so gradili, ko je bilo 50 do 60 stopinj pod ničlo. Kljub vsemu pa so bile premagane vse tehnične težave ter je bila elektrarna zgrajena v kratkem roku. Tako zdaj rudniki že dobivajo elektri* čno silo iz nove elektrarne. Tovarna za zdravila v Tallinu je za* čela s proizvodnjo penicilina na veliko. To je prva tovarna, ki bo v baltiških državah proizvajala penicilin. Letonske tovarne za sladkor so za* čele predelovati letošnjo sladkorno peso. Do konca leta bodo predelale okoli 750.000 stotov sladkorne pese. Letos ima sladkorna pesa zelo visok odstotek sladkorja, tako da bo dala na metrski stot 13 kilogramov sladkorja. dajta vetja ČUDNA ZAMENJAVA Iz švicarskega tednika posnemamo naslednji zanimiv dogodek-, za katere* ga jamčijo, da je popolnoma resničen. Iz sodobne Francije je. Policijski prefekt Pariza ima izven mesta lepo posestvo. Nekega dne je na črno zaklal prašiča in ga dal prc* peljati v mesto. Po nesreči pa pade prašič v roke uradnikom ministrstva za prehrano, ki ga seveda — kot za* kon veleva! — zaplenijo! Ko to policijski prefekt izve, telefonira takoj ministru: »Dragi tovariš, prosim te... ta prašič je moj... daj, ukaži...« Minister za prehrano pa je neizprosen. Prašiča ne da več nazaj! Naslednjega dne pa je gospod mi* nister večerjal v nekem črnoborzijan* skem hotelu, kjer dobiš za drage de* narje vsega, česar bi na karte ne dobil. Taka stvar jc sicer v Franciji prepovedana, oblast pa v takih prilikah le — zamiži. Saj si take boljše poje* dine privoščijo samo »boljši ljudje«. Topot.pa je bil policijski prefekt ne* izprosep. Skratka, ko je sedel minister pri obilni večerji, so naenkrat planili v hotel policisti, napravili preiskavo, aretirali gostilničarja in seveda vse goste. Tudi gospoda ministra! In potem? No, potem so napravili zamenjavo: enega ministra za enega prašiča. Značilna zgodba zapadne demokra* cije. ‘ Izdajatelj, lastnik Id odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI.. Ottakrin* gerstrasse 33. — Tiska: »Globus«, Zeituncs*, Druck. und Verlagsunstalt G. m. b. H_ Wien I, Flelschrnarkt 3—5. Podružnica uprave »Slov. vestnika«, Klagenfurt, Volkermarkterstrasse 21*L DHOBNE VESTI ft IZ V Rigi so pričeli obnavljati tovarno koles »Krasnaja zvezda«, ki so jo bili porušili nemški okupatorji. Tovarno bodo povečali in opremili z najsodob* nejširrii stroji. Prvi del obnove bo končan v maju prihodnjega leta. Že prihodnje leto bo tovarna v Rigi izdelala 20.000 koles. Leta 1950 pa bo zmog* Ijivost tovarne narasla na sto tisoč ko* les letno! V Slucku so obnovili tovarno masla, ki bo na dan predelala 150.000 hi mleka. V Beli Rusiji obratuje trenutno 325 tovarna za maslo in sir. Podjetja beloruskega ministrstva za mesno in mlečno industrijo so izdelala letos približno trikrat več masla in sira kakor kihi. V naslednjih dveh letih pa bo obnovljenih ali na novo ustanovljenih nadaljnjih 43 tovarn za maslo in sir. Dnjeper, važna prometna žila. Četr* ta petletka nudi velike izglede za izkoriščanje Dnjepra kot ene najpomembnejših prometnih cest, ki veže sever in jug Sovjetske zveze. Za obnovo njegovih pristanišč jc bilo odobrenih 58 milijonov rubljev. Dela v ladjedel* nicah sože v teku. Proračun mesta Moskve za tretje četrtletje 1946 znaša 378,651.000 rubljev dohodkov in 375,307.000 rubljev izdatkov. Denarna sredstva bodo porabili v glavnem v socialne in kultur* ne namene. 146 milijonov rubljev je namenjenih za gradnjo novih otroških domov ter za vzdrževanje in obnovo »Kaj vendar govoriš, papa! V Ukrajini je tri sto tisoč nemških vojakov. To je najboljša vojska na svetu, a boljševiki so samo tolpa kmetov, ob* orožena s puškami, navadna čreda, ki se razbeži, brž ko zapazi oklopni av* tomobil. Schmultke mi je pripovedo* val, kako so gonili to živino od Bresta Litovskega pa do Rostova. Poročnik je prepričan, da bodo Nemci kmalu zavzeli Baku in potem tudi Moskvo.« Starec je zamahnil z roko. »Ah, molči že vendar, prosim te. o tem tvojem Schmultke ju! Ta ne more ukrotiti niti nekaj kmetov, tistih, ki so mu pred nosom! Ko so odnesli kmetje pri Zajončkovskih seno s travnikov, kaj sta napravila tvoj Schumltke in Sonnenburg? Dejala sta, da je preveč nevarno iti tja z enim samim konjeniškim oddelkom. In kaj se je zgodilo v Barankevičevi tovarni za sladkor? Neka majhna skupina dečkov s strojnico jih ni pustila tri ure k tovarni. A tebi se zdi, da so vse to same ma* lenkosti! Vsak dan se lahko nenado* ma prebudimo vsi sredi ognja. Ne mo* rem nikdar mirno zaspati. Vem, kaj vse so sposobne storiti te zveri, naučili so se že ubijati. Samo sila jih lahko zadrži. Strašno mi je samo pomi* šiiti, kaj bo, če bo ta sila zginila. Nem* ci so — edina naša opora. Če oni od* idejo, potem smo propadli!« Starec je lovil sapo. Na senceh so se mu nabreknile žile, podobne sinjim črvičkom. Z muko je zakašljal in vse telo se mu je streslo. Vsi so obmolknili. Ludovika je stopila k oknu. Pred glavnim vhodom je stala kočija. »Oprostite, za hip vas moram zapu* stiti,« je dejala Ludovika in odšla k vratom. »Popolnoma sem vam na razpolago, gospod Edvard!« je tiho spregovoril oče Jeronim, ko ju je Ludovika zapu* stila. Sedela sta v globokih naslanjačih pri pisalni mizi, drug drugemu nasproti. Drobne, črne, svetlikajoče se oči očeta Jeronima, skrite izza opuščenih trepal* nic, so gledale Mogeljnickega, previdno in vprašujoče. Edvard je to opazil, čeprav je bilo videti, kakor da je oče Jeronim samo utrujen in da na pol že drema. »Vi ste se nekoliko začudili, oče Jeronim, da sem se vrnil?« Edvard je opazoval gibčne prste svojega besed* nika, kateri so se igrali s črnim čopom pletenega pasu. »Začudil? Hm... morda!« Oči so se jima srečale. To je bil ne* mi spopad, ki je trajal nekoliko hi* pov; Edvardu se je zdelo, da se je dotaknil ostre britve. »Mislim, da bova oba odkritosrčna in lahko preideva takoj k stvari,« je Edvard pretrgal molk. Oče Jeronim ga je vprašujoče po* gledal. »NjegovaJSvetost kardinal Camari* ni me je zaprosil, naj vam sporočim njegov pozdrav in izročim to pisemce. Oče Jeronim je večkrat prav pazljivo prečital košček papirja, kjer je bilo napisano nekaj po latinsko, zelo po* dobno nekakšnemu receptu. »Saj bi bil lahko še dober bokser,« je Edvardu nenadoma šinilo v glavo, ko je opazoval očeta Jeronima. Res* nično, oče Jeronim je imel veliko glavo z močno štirioglato čeljustjo in debel, vrat. Pod črnim plaščem je bilo videti dobro ohranjeno, močno telo. »Kolikor sem razumel, Njegova Sve* tost želi, da vam pomagam in še celo več — da kvršujem vse vaše nared* be, ki jih imate za potrebne,« je naposled rekel oče Jeronim. »Pravilno.ste razumeli. Toda vam, kakor se mi zdi, ni še popolnoma jasen novi razvid Vatikana. Pozneje vam bom že dal o tem natančna po* jasnila, vendar za zdaj vam hočem po* vedati samo, kako stvari stoje,« jc dejal Edvard. »Da, to me bo zelo zanimalo.« »Torej, čujte, oče Jeronim,« je rekel Edvard skoraj s šepetajočim gla* som. »Vi menda veste, do kod je pro* drla nemška vojska?« »Da, tako v splošnih obrisih.« Edvard je privlekel iz bočnega žepa zemljevid in ga razgrnil po mizi. Oba sta se sklonila nadenj. Edvard je počasi drsel s prstom od Črnega do Baltiškega morja. »To je nekako meja nemške zased* be: Rostov ob Donu, Harkov, skratka sploh vsa Ukrajina... nato zavije semkaj k Poljski, zdaj se pa vrstijo Belorusija, Litva, Betonska in se kon* čuje z Estonsko. To je skoraj trikrat večje*ozemlje, kakor pa je Nemčija sama. Omejujem se pa na Nemčijq le zaradi tega,« jc nadaljeval Edvard, ker Avstro*Ogrska je tu popolnoma postranskega pomena. Po podatkih francoskega generalnega štaba, ki so seveda popolnoma točni, razpolaga / avstrijsko-nemško poveljstvo na tem prostoru najmanj z devet in dvajsetimi pehotnimi in tremi konjeniškimi divizijami. Število njihove vojske pa znaša — tri sto dvajset tisoč ljudi.