St. 96.                                         V fiorioi, v torek dne 1    de<?embra 1908.                               Letnik X.
Txhaja Ttak torek in sonoto ob
4. uri popoludnp. Ako pade na ta dneva
praxnik izide dan prej ob 6. ireöer. Stane
po poili prejeman aii v Gorici na dom
poiiljan celoletno 10 K, polletno B K in
tatrtletno S'50K. ProdajaserGoritii r to-
bakaruan Schwarz t Šolikih ulicah
Jellenitz t Nunskih ulicah in Le-
bin Di Verdijeyem tekaliiču po 8 tin.
_____________________________________|_

Urednidtvo in upravni&tvu te
nahajata   t   «Narodni   tiikami*,
ulica Vetturini h. it. 9.
Uopiie je nailoviti na uredniltTo,
opiate in narodnino pa na uprtTniltvo
»Gorice«. Oglati ie raöunijo po petit-
Yritah in licer ako ie tiikajo 1-krat po
U Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po
10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raLu-
nijo ae po pogodbi.
Udmiateli in odcovorni arednik Anton Bavfttr.
Tiaka „Narodna tlskarna" (odsor. L. Lukeiisi).
1848
JUB1Z.EJ
Nj. M. cesarjQ Franco ložefn 1.
N a m  t iid i   zlati zor vstajenja
pod žezloni Tvojim šinil je
in ž;ir vcsele^a xivljcnja
slovenski svet preSinil je!
ü r e g o r č i č.
W^^^latorumene žarnice na razkošja obilujočih stavbah skromne, a nekam
\Š'$    slavnostno   plapolajoče   lučke   na priprostih oknili kmetske hiše,
¦^J^      plamteči kresovi in švigajoče rakete, pritrkujoči zvonovi, pokajoči
topiči in grmeči topovi in — naša srca öziidiijajo,  da je pravkar   poteklo
šestdeset let, kar cesar F r. Josip I. vodi usodo avstrijskih   narodov.
Drhtijo luči in lučice, a še bolj drhtijo   naša srca  ob   tein   doceln   neobi-
čajnem jnbilejii.
Dolga, dolga je vrsta šestdesetih let in izživiš jo Ie, če ti je od-
sojena malone skrajna meja človeškega žitja. A spričo častitljive osebe si-
volasega vladarj?. na avstrijskem prestolu dolga doba šestdesetih let ni
istovetna s šestdesetletiiim življenjem, marveč pomeni šestdeset let trdega
dela, ljute borbe in preresnih skrbi. ki so nemalokrat se pojavile v obliki
kragnlja, „ki kljnje srce od zore do mraka, od mraka do dne!"
Vsak odkritosrčen Slovenec danes zre sivolaso glavo našega vla-
darja obsijano od one gloriole, ki jo zaslužnemu možu v znak priznanja
podeli zgodovina sine ira et studio. Saj pomeni šestdesetletna vlada Fr.
Josipa I. šestdeset let zivahnega razvoja v zivljenju slovenskega naroda: s •
podeljeno u s t a v o je naš cesar kot osemnajstletni mladenič ob frenetičnem
pritrjevanju avstrijskih narodov debutiral na pozomici avstrijske zgodovine,
a za šestdesetlctni jnbilej je Njega zlato srre svojim narodom podelilc Ču-
dovit sponiinek v obliki splošne volilne p r a v i c e. Ob krepki hraui
ustave je slovenski narod, dotlej hirajoce dete, namah strgal detinjske po-
voje ter čez noč postal čil in življenja se v eseleč mladenič, ob elektrizu-
joči sili splošue volilne pravice pa je začutil moči krepkega moža, ki je
voljan in sposoben, si priboriti lepšo bodočnost.
Zato proslavljen, prejasui car in kralj, ob Tvojein jubileju!
„Truplo Tvoje pač strohni v gomili,
ali čaša Tvojih del ostane!
Narod Tvoi bo pil iz case Tvoje,
s pitjem njenim bode se napajal — —
V delih Svojih živel Sam boš večno!"  —
Res da so tisto zlatosolnčno „potnlad narodov", ki jo je princsel
marec 1. 1848. v avstrijske dežele, zopet kruto pregnale „viharjev jeznih"
sile; toda Ie za hip. Nje smrt je bila Ie dozdevna; po sili zamrla vigred
prebudila se je Ie toli lepša, toli silnejša ter prinesla seboj tndi Slovencem
1908
nepozabuih darov v izobilju: vsklile so
Či t a 1 n i c e druga za drugo, priplul je
s severa bistrooki in krepkokrili Sokol,
na Taborih je zaoril iz tisočerih grl
klic po z j e d i n j e ii i SI o v e n i j i in
s cesarskega Dunaja smo dobili —
Ijudskošolski zakon!
In ljudskosolski zakon je napeljal
žlebe in žlebiče iz vira prosvete do
zadnje gorske vasice. S tem pa je bil
položen temelj politic ni zrelosti
in izpolnjen glavni pogoj za — dosego
občne volilne pravice.
In ob svojem šestdesetletnem ju-
bileju je prejasni vladar pokazal vso
svojo ljubezen do sole, te najveqe !jud-
ske dobrotnice, želeč, da avstrijski na-
rodi tega slavja ne praznujejo s hrup-
nimi veselicami, inarveč da dotični obol
obrnejo v prid zanemarjeiii a 1 i
zapuščenideci.                                   ;
In Slovenci  v solnčni  Gorici pra-
znujemo veliki jubilej v smislu želja si- ;
volasega    vladarja.   Za   petdesetletnico
Njegove   vlade   smo  otvorili   Š o 1 s k i I
Dom, ki mu je letos,  ob  šestdesetlet- i
nern   jubileju  stopil  ob stran   S. Ore- J
gorčičev   Dom  in  ki kmalu kmalu
na stežaj odpre duri in vrata nežni mla-
dini, koja   je toli  pri  srcu  preblagemu
vladarju   očetovskega  srca.  —   „Zrno
do   zrna   —   pogača,  kamen do
kamena   — palača", te besede ve-
ljajo doslovno o novem domu prosvete.
A visoko na pročelju te mladinske  pa-
lace se bleste zlate črke z imenom   pe-
snika-proroka,  ki je navdušeno   vzklik-
nil, da
n a m t u d i zlati zor vstajenja
pod žezlom Tvojim šinil je
in žar veselega življenja
slovenski svet prešinil je. —
Kmalu, kakor rečeno, se odpro
duri S. Gregorčičevega Dom'a in vanj se
vlije veseli tok nežne mladine, zlate mla-
dine, ki nam je edini up in nada
boljše bodočnosti. A tej naši mladini
postavimo za vzor sleherni, še toli trpki
usodi junaško kljubujočega našega V 1 a-
d a r j a pa svojo domovino z uprav mla-
dinskim ognjem Ijubečega S. Gregor-
čiča — in ni se nam bati sovražnika.
S ponosom mu marveč tedaj lahko re-
čemo v brk :
„Napredek in prosveta — tonaša
[bo osveta!"
Deželno gospodarsfvo-
ii.
Gosp. Gabršček hoče dokazati v
„Soči", da on razume, kako izgine pri-
mankljej iz dež. obračuna za 1. 1908. A
kako to dokazuje, je reverjetno, neču-
veno. On piše :
„V proračunu za 1. 1908 so tudi
ti-le zneski: „Podpora za poljedelstvo
celih! K  5.600, za  zdravstvo K 15.000,
za  javna   dela   (ceste   itd.)   K 60.0000,
podpore razne vrste K 10.000".
Kako premeteno je. vplel tisti
„tudi" v gorenji stavek! Kalini naj bi
bili uverjeni, da znaša podpora za po-
ljedelstvo relili! K 5.600 Ko bi kdo pa
hotel temu oporekati, bi se mu rogal, da
ne zna Čitati. A to mu nič ne pomaga,
vsi njegovi računi so napačni in so naj-
boljši dokaz, da A. G. o deželnem go-
spodarstvu nič ne  razume.
Troški (ne podpore !) za kmetijstvo
so proračunjcui za 1. 1908 na 117.010 K,
med temi je izredni trošek 5.600 K za
razširjenje dež. kmetijskih šol. Troški za
zdravstvo znašajo 41310 K, med temi
je 15.000 K izrednih troškov občiuam
za vodne naprave. Za javna dela je pro-
racunjenili 75040 A~ med temi je
60.000 K izrednih troškov za ceste,
moste, vravnauanje vodnih tokov, ka-
nalizacije itd., znesek, ki je vsako leto
aa razpolago deželnemu zboru, da ž
njim po potrebi razpolaga (glej proračun
za 1. 1909!) Isto tako so proračunjeni
razni troški na 64.000 K, a med temi
, je izredna postavka 10.000 K, ki se leto
za letom ponavlja in je na razpolago
deželnemu zboru za  izredne podpore.
Te proračunjene   isredne stroške v
znesku 90.650   K v  poglavjih poljedel-
stva,   zdravstva,  javnih   del in neprevi-
denih potreb  navaja  g. G. v dokaz, da j
razume, zakaj izgine deficit za 1. 1908,  j
češ zato, ker dež. zbor   ne funkcijonira, J
odpadejo   to   postavke.   A ravno s tem !
dokazuje, da  ne razume  0 dež. gospo- \
darstvo nič.  Izredna potrebščina za po-
ljedelstvo   v  znesku   5.600   K   se letos (
izda   in  se  je   deloma  vže izdala radi \
širjenja  obeh   kmetijskih   šol,   torej ne
odpade.   Kar  se   tiče  pa proračunjenih
izrednih  60.000 K za javna dela, 15.000
K za   zdravstvo   in  10.000 K za nepre- ;
vidne potrebščine, nimajo ti zueski, tadi
če   jih   dež. zbor   sprejme, na   izid ra-
čunskega   sklepa   za   1. 1908 nobenega ;
vpliva, kajti tozadevna   dela se ne izvr-  j
šijo v tem letu, marveč šele pozneje in  \
tozadevni izdatki pridejo v poštev v bla-
gajmčnem   upravljanju   šele drugo leto
in pozneje. Letos pridejo  pa na to me-  i
sto troški   kreditov, dovoljenih   v prejš-
njih letih   iz   gori   navedenih   naslovov. ;
Tako je določil n. pr. dež. odbor v zadnji !
seji, da se takoj (torej letos) izplača po-   \
trošek 8.000 K za uravnavo hudournika  ;
Rene,   ki  je   bil   dovoljen   vže pred 1  '
desetletjem,   ker  je   vlada  sedaj šele z
de)om   pričela.   Isto tako je dovolil, da  .
se izplača sedaj 50.000 K za železnice v i
Furlaniji, kredit ki je bil vže davno do- ;
voljen. Tudi podpore   iz kreditov prejš- ;
nih   let  za brezobrestna posojila se iz-' >
plačujejo   šele   sedaj, ker  je šele sedaj
vlada   deloma   dokončala svoje delo in
nakazala svoje prispevke,   od katerih je |
odvisno nakazilo dež. prispevkov itd. itd.
Vsakdo, kdor vzatne le enkrat v roke
katerega leta koli dež. obračun, se takoj
prepriča, da je tako. Tarn najde med
stroški stolpec z nadpisom :
„Troški iz kreditov prejšnih let".
Gospod Gabršček niti tega ne ra-
zame in hoče dajati lekcije 0 dež. go-
spodarstvu drugim. Ubožec! S takimi
slepili prihaja na dan in jih ponosno
sam podpisuje! Sam trdi tudi, da je
pokrit primankljej 1. 1907, ki je nastal
vsled izredno visokih podpor, kaiere je
nakazal dež. zbor za isto leto, s pre-
ostanki iz leta 1905 in 1906; pozabil je
pa, da bi imel dokazati. da je dežela
ob robu finančiiega poloina. Kdo naj to
razume ? Dežela krije izredno prekora-
čenje proračuna za 1. 1907 s preöstanki
iz leta 1905 iz 1906 ; dalje krije prora-
čunski deficit 1. 1908 s tekočimi do-
hodki, in je na robu finančnega po-
loma ! To je prava zmedeuost pojmov f
Kar se tiče trditve Gabrščekove, da
prihrani dežela v 1. 1908 celih 61.000
K, ker se norišnica ni odpria julija me-
seca, kakor je bilo namenjeno, je to
komodno stališče. Gab. reče svojemu
nasprotniku, da je tat, in pravi: „Če
nisi, dokaži!" Obrnimo to orožje proti
njemu in recimo: „Gospod Gabršček,
dokažite svojo trditev, inače lažete!"
Sicer pa mu hočemo olajšati delo
in ga pozivljamo, da nam pove, koliko
so znašali efektivni troški" za oskrbo-
vanje blaznih 1. 1907? na, koliko so bili
proračunjeni stroški za umobohie 1.
1908, ko ni bilo mogoče prvega pol
leta odpreti dež. norišnice ? in na ko-
liko so proračuajeni za 1. 1909?
To naj navede po uradnih izkazi-
lih v svojem listu, če ima „korajžo", da
bodo njegovi čitatelji poizvedli, kako
grdo jih farba.
Čitateljem „Gorice" ustrežemo mi
in jim povemo, da so stali deželo blazni
leta 1907 istinito 166.218 K, da je v
deželnem proračunu za 1. 1908 vseh
stroškov za umobolne 201.050, za 1.
1909 pa 225.260 K; razlika znaša torej
24 210 K. Opomniti pa moramo, da
preudarek za 1. 1909 je napravljen za
slučaj, da bo norišnica kompletna toli
glede osobja kakor blaznih, kar se pa
gotovo prva leta ne zgodi.
Opomniii je tudi, da bodo gotovo j
v norišnici tudi plačujoči blazni, s Čimer
se stroški znižajo. To kaže, da je to
stvarna Gabrščekova trditev brez realne
podlage ; in vsa izvajanja iz nje so na
peščenem temelju.                                   j
Najgrši humbug uganja pa A. G.
s svojo trditvijo, da je prihranila dežela
25.000 K na obrestih, ker ui zajela po-
sojila 500.000 K za izvršitev vže dovo-
ljenih javnih del. To je višek budalosti.
Dežela naj zajme posojilo pol milijona
K za dovoljena dela, katerih prizadeti
činitelji — vlada, občine in druge avto-
nomne oblasti — niso še izvršile ali jih
ne morejo še izvršiti, in sicer vkljub
temu, da krije vse tozadevne potrebščine
s tekočimi dohodki tega leta in bo imela
koncem leta še preostanek v blagajui!
— Neverjetuo!
Slepilni so bili Gabrščekovi računi
0 užitnini, katere je objavljal 1. 1901 v
„Sočr4. Kdor se ni temeljito bavil s
predmetom, se je dal lahko preslepili ž
njimi. Zviti so bili tudi računi 0 izgubi
„Krojaške zadruge"; čas je dokazal, da
je A. G. spreten v hujskanju, a siab ra-
čunar. Toda kar sedaj spravlja s svo-
jim podpisom v javnost, je pod vsako
kritiko.
O Gabrščekovih (izbruhih, objav-
ljenih v „Soči" z due 24. nov. prihodnjič.
Polilični pregled.
Notranji politiöni položaj.
Naš notraoji poiitiöni položaj po-
staja vedno resnejši. Maogo so kriri tema
izgredi, ki se daa na dan ponavljajo t
Prsgi. Izgredniki so sicer Čehi, a izzira-
telji so Nemci. V nedeljo so se namreö
dogajale ˇ Pragi take reči, ki niso veö
lepe. Priilo je do večkrataih spopador
med policijo io med izgredaiki. Ranjeni
so bili na obeh etraneh. Nemci pritiskajo
na Tlado, naj nastopi proti Čehotn z ?so
strogostjo. VJada pa noče iti Nemcem
na limanice, ker ve, da bi potem öeski
poslanci r parlamentn zaöeli z obstrak-
cijo in s teai onemogoöili deloranje par-
lamenta. Rarno zato pa, ker noöe ?lada
ogoditi nemiki zahtevi ter proglasiti oad
Prago obsednega stanja, ravno zato pa
Nemci žagajo, da bodo ooi začeli z ob-
slrnkcijo.
Vsled tega se nahaja vlada v ve-
likih ikripeih in prav zaradi tega je tadi
yes notranji politiöni položaj jako kri-
tičen. Najneprijetnejie pa je to, da se
taki nemiri rarno sedaj vrše, ko ima
naäa držara tadi na zanaj Tse polno
posla in pregiaric.
Darovi.
Za „Solski Dom"
no plačali predsedništvn: Žapanstro 7
Solkann vsled sklepa občinskfga stara-
iinstra z dne 4. nor. v prosla?o SO let-
nice presvitlega rlad&rja Franca Jjžefa
I. 50 K; dobromisleči Sovodenjci pri
omizjn č. g. fikarja, veseleč se izbornega
peyskega zbora kronberikega ob c^rkreni
slovesnosti by. Martina 4 K; Fiiip Abram,
Tikar v Piiskorici 5 K; Jjsip Kos, kaplan
T Eanaln 2 K; itirje slovenski bogoglo ei
4 E; polkoTDik M. Chalaapka za boziö-
nico öO E; Otilij Medtei, karat r
Trenti 5 E.
Našema oprarniitTa je doilo Fran
Razpet, žapnik r Idriji pri St. Laciji
10 E, toliko za „Alojzijerišče"; Jof-ip Uiaj,
L1STEK.
Cesarska slavnost v Ri-
henbsrku 1.1716.
Priobčil Josip LSalič.
(Konec.)
Tadi peTceT ne snaemo pozabiti.
Ti so bili med svetira opravilom zapeli
tadi slarnostno pesem, katero je bil
žopnik za ta dan nalalč zložil.
To SA bo morda koma čadno zdelo,
a pripomniti moranco, da so Rihenber-
žani že t starih casih ime?ali dobro iz-
Tožbane orglja?ce. Iz f^rnih matrik je
namreö razvidno, da je bil že 1. 1652.
tamkaj orgljarec „Dans Eagenias Caspar!".
Za njim jo isto s užbo opravljai dahor-
nik Tomaž Milanese (Mediolanensis), a
tema je sledii krog 1. 1674. Senožečan
Ivan Počkar (Pozichar), ki je orgljal do
8T0Je Bmrti t. j. do 23. Jan. I. 1725., to-
rej celih 51 let zaporedoma, Pridel je kot
dfajaetletni mladeniö v ^ihenberk, kjer
ga je omenjeni duhornik Milanese t or-
gljanja do dobrega atrdil ter ma potem
slažbo odstopil. Počkar je postal polago-
ma dokaj ogledna oseba ? Rihenbprko.
V krstni knjigi se imenaje kot ,. «pecta-
bilia Dnna"; njemu sta h krstia držala grof
Ž;ga Lanthieri in R*hela soproga Ignacija
Lmthieri-ja; oa je žapnika Blaža Kle-
mena, rodom GDriöana, ki nemiöine ni
bil vešč, *) prebiral to/iaderoa pisma;
on je bržkone tadi aglasbil Troitoro pe-
sem ter z orgljami spremljal patje onega
doe. V ta namen pa je moral imeti tail
dobro izvežbane perce, kar J9 aa one
čaae nekaj izraaredaega t naših kra-
jib. Da bomo pa zajedno rideli, ka-
koäen dah veje iz Troštove pesmi, po-
dajemo jo tukaj t caloti.
Cantica8 chori in eciem solemnitate:
1.
Ave Austriae spes Miria,
ave Caroli mater pia,
ave majestatis plena.
Virgo dulcis ot serona.
av6 inajostatis etc.
2
Austriacoruni imporatrix,
subditorutn consolatrix,
consolare me lu^entem
in peccatis mo foetentem.
*) Hlaž Kiemen jo župnikoval v Rihcubcr-
ku od 1. 1681. do 1706. V I'arncm arbivu jo za-
pustil v vulgarni laščini pisan zasoben zapisnik
ali u/barček, ki jo za po/.navanjc todanjili <lru-
žabnih razmcr jako zaiiimiv. Vr toin urbarčku to-
rej (••tamo, da. so jo bil do žiipnika obniil z nom-
škiin pisinoin link Ivan Kapus iz Karnnogorice,
jiresoc (ill, naj bi mu svojih sederu sodov vina
prodal. I'ismo pa sla mu prečitala g. Anton Pre-
golj in g. organist Počkar.
3.
Precor te regina coeli
corde pio et fideli,
tu habeto semper gratura
Leopolduin nconalum.
4.
Esto custos archiducis,
sis eidem mater lucis,
da peccata hunc vitare
et quod justum est amare.
5.
Eja rosa sine spina,
Austriacac domus medicina,
pro hac natum interpella,
ut salvet a procella.
6.
Tuere semper Carolum tuum
et nconatum sum in,
succurrc regina miscratrix
et (Ihristinae mediatrix.,
7.
Fac Carolum triumph are
et Turcam debellare,
ne obsit Christianis
crudelis Turca canis.
8.
O Virgo illibata
omni gratia dotata.,
domus austriacae sis tutrix
et misoricors adjutrix.
9.
Ut hacc nurnquam decrcscat,
sed semper florescat,
nee hanc tangat mala sors,
nee I'rangat infida niors.
10.
Reisl'enbergi esto custos:
rege peccat'ores et tuos justos,
ut te possimus laudare
et cum Josu simul stare. Arnen.
Tako torej se je končala ta zanimira in
T onih časih po naši deželi redka »lar-
nost. Žapnik Troit nam sicer ne povc,
kako se je po dokončani cerkveni bto-
čanosti zaoaj cerkve ie posebe slavil oni
Teaeli dogodek, a kdor pozna r tacih sla-
öajih radodarnost in relikoduinost gro-
for Lanthieri-jeT, nam bo pritrdil, da je
moralo biti onega popoladne dokaj žiro
in reselo po Rihenberka. O. Iran Sreto-
križki pa nam razločno pove, kakoinaje
bila takrat navada v tacih sla6ajih zanaj
cerkve. Oa piše namreö: „Eden postari
sod tina na stoj „gank" ter pnsti, da
božja kapljica celi dan razveseljnje revne
Ijndi; drngi pripravi lelike gostijo, f ka-
tere povabi vso F^sesko; tretji pokliöe
godce, a četrti priredi predataro o sreČ-
nem kraljeviöa". Izvestno ni o vsem tem
ničesar manjkalo onega dne v R hanber-
ku. Le žal, trikrat žal, da nebö ni asli-
ialo i-roc h želj in proSenj prezvestib
podložnikov, kajti že dnč 4. norembra
islega leta, po sedmih mesecih zemskega
zivlieaia.  ie   nmrl   novoroieni   Leopold
karat  ˇ   Banjiici   6   K;   Franc   Razpet, | i
žapnik v Hriji pri Sf. Laciji 10 K, raT-
no toliko za  „Alojzijeviiöe" ;  da  svatbi    i
g. Vincenca Trampaž v L'pi   se  nabralo j
5 K ; Anton   Klanöiö,   dež.   poalanec  in ;
žapan v Podgori 20 K nameato   razsvet-
Ijate doe 2. decembra; nabralo na lepo
VBpeli veselici draätva „Branik"   t  Pod-
gori med pevci in igralci 7 K 81 vin.      }
Na mesto razwetljaye daraje   Mat-
rjejefiö za „Gregoröiöev Dom" 5 K.
Novice.
Ziatoyniki   avetrijsk h  dežel   bo j
se včaraj poklonili csarja. C«ar je na-
gOToril deželae glayirjs posamezno. De-
želni podg'avar goriiki dr. Gregoröi?,
ki je nadomestoval    bolnega    dež.   glav.
Pajer-ja   je    imel     na    cesarja    nago- i
tot,   v   katerem   je   povdarjal   zvestobo i
prebivalcev naše dežele   do   IUbabarške ,
hue t€T vošoil cesarjn v imena prebival- ;
cev   goriško-gradiioanske   dežele.   da   bi !
ga Bjg ohraail S3 dolgo öasa na presto-
lu avatrijske maoarhije.   —
Caaar se je zahvalil za  častitke in I
rekel,   da   ma   je znana adanost naiega
prebivalstva do prestola, kakor   tadi Ija-
bezen katero goji naie   prebiralBtro   do
8TOJ3 domovine. Na to bo ma bili   pred-
stavljeni    deželci    odborniki    in    sicer:
prof. Ehrbaö, dr. Mirani   in   dr.   Verze-
gnassi in ntimestnik Aaton  Klanöiö,   ka- I
tore je ceBar posamezno nagovori).
Yeselica »Slovenskega siro-
¦ tišča«  v  proslavo   GO-letnice  Njega
Veličanstva cesarja Franca Jožeia I.
ne  bo dne b1., ampak še-le dne 20.
t. in.
(-esarska odlikovnja. — Cesar
je podelil tržaškemu nainestniku pnncu
H o h e n 1 o h e veliki Leopoldov red;
naš prevzvišeni knez in nadškof dr.
Frančišek Borgia Sedej, je imenovan
c e s a r j e v i m t a j n i m s v e t n i k o ni,
enako dunajski župaii dr. L u e g e r; žu-
pan korminski baron L o c a t e 11 i je
dobil komendatorski križ red a
Franca Josipa z zvezdo; baron B i a n c h i
v Rubijali je dobil red železne krone
tretje vrste; Franc Jožefov križ so dobili
okr. glavar Edmund vitez F ab i a n i v
Trstu, primarij bolnišnice usniiljenih
bratov v Gorici dr. F r a t n i k.
Ddžtljema glavarja krunjskemn in
dižavnema poslanca Franu Šallje-tu je
podeljeao plemstro.
Komtaraki križ Fran JoBipovega
reda z zvezdo ata dobila indi drž. posl.
in dež. gla»ar dalmatinski, dr. Iröevie in
drž. pool. dr. I. Šastersic ; vitežki križec
Leopoldavega reda je dobil dvorni avet-
nik pri apravnem aodiitin dr. Friderik
Pioj; komtarni križec Fran Josipotega
reda so dobili kanonik in generalni vi-
kar T Ljubljani Una Fiis, btolni profit v
Manbora Enrol Hnboviek, nameatnik
deželuega glavarja štajerskega   in odvet-
zadnji možki potomec alavnih lltbsbur-
žanov. Trošt pa je žalosten doatavil k
ophn alavnoati tele besede: „Parcae prae-
acidere omnia in obitu Leopoldi neonati".
Tolikobolj je deloval zdaj Karol za
nveljavljenje pragmatične aankcije, katero
bo bili tndi Garičanje soglaano sprejeli.
V znak zadovoljnoati in cesarake naklo-
njenoeti je posetil Karol I. 1728 Gorico
pouoano obleöen v bogatem ipanskem
kosiama ter barno akl&iniran od Ijud-
stva. Na potn t Gjrico skozi ripavBko
dolino prenoöü je v grada Franca An-
tona groi'.i Lsnthieri-ja. la B g je obilo
blagoslofil njegovo prizadavanje. Avstrija
stoji ie Ycdno övrsta in moöna, in po
žiiah naä;h alavnih vladarjev se ie pre-
taka plemeuita habsbarika kri. Troitove
slatnje in prošaje so bo izpolnile in se
še izpolnjajejo pred našimi očmi. Zjto
naj se danas ob iestdesetletnici vladanja
našega preljabsga, visokega vladarja Fran-
ca Jjžifi 1. niogočno na vse strani raz-
lega in odmeva:
„S H.ibsbar#kim bo tronom redno
Sreča trdna Afatrije!"
aik T Ptaja dr. Fran Jartela, drž. in dež.
posl. in pOBestnik t Podnartn   Josip Po-
gačnik;   red   železne   krone HI. reda bo
dobili: drž. in dež. ponl. istrski dr. Matko
Laginja, kaoooik in stolni žapnik ˇ Trßta
Peter  Martelanc,   predsedoik  Ijubljanske
trgOTske   zbornice   J ><?ip   Lnaröiö,   dež.
šol.   nadzornik  ˇ Ljabljani Fran Habad,
viiji dež. svetnik v Ljabljani   Matija 7a
mida, opat celjaki Fran Ogradi, dež. od-
bornik Stajeraki Fran R)biö,  svelnik pri
dež. Tladi v Črnovcih dr. Peter L^hamar;
titežki križec Fran  Jjsipovega   reda   bo
dobili:   drž.   pra?dnik   ?   Gorici  Andrej
J?gliö, dekan in  žapnik v Kobarida Jarij
Peternel, protinc jal Fran^iškanoT t Liab-
Ijani Anton Černifec, dekau iu žapnik t
Ribnici Fran Djlinar, dež. stevbeni Btet-
nik r Ljabljani Anton Kiinar, kanonik v
Norera Mesta Frai Povöe, dekan in žap-
nik  T LeskoTcn   Fran   Schwsiger,  magi-
etratni Bvetoik   ˇ Ljabljani   Iran   Š*iek,
g'mnaziJ8ki   prcfdaor t Ljabljani dr. Josip
Tominšek,   inda-trijalec Vinko Majiiö   t
Kranja, fiaanöni   BTetuik  t Ljabljani dr.
Iran Mrak, dekan in žapnik ˇ Ljatomera
Msrtin Jarkovič, odtetnik r M*riborn dr,
Iran  Sarnec, dekan  in   žapnik   t   Šno-
horja (Koroiko) Iran Držaoič. RiTnatelja
tak. gimnazije Miroalava Simsig-a je po-
deljen naslov vladnega  Bvetnika.   Nailor
šolskega svetnika je  dobil   ravnatelj   hr-
vatske   gimuazije   t   Pazina    Ivan   Kos.
Zlati križec a krono bo dobili:   žapnik v
Bernu pri Pazina Josip Gražic   ačitelj in
katehet ˇ Trsto  Mutija   GrBkovič,   žapan
! sežanski Fran   Stolid,   viiji davčni opra-
vitelj   v   Gorici   Robert   Thedrez,   žapni
1 aprav iteljv Jariic- b J^sip Velikanje. / sti
! križec Bta dobila: g'avarski tajnik v Gra-
dišča Fran Mlekoš, geometer   Alojzij Sa-
mic v Train; žapan na Iierskern pri Ko-
barida Anton Macs reda je dobil   arebrni
zaBlažni križec b krono.
Slavnosti o priliki cesarjevega ju-
bileja. — Danes zreöer ob 8. ori pri-
redi vojaäkn godba mirozor po meata.
Obhodila bo navadne alica ter se pods
do topniöarske vojainice. V tem časa se
bodo na gr&da epaičali ametni ognji.
R*z9vetljava po mesta ae začne ob 7'/2
nri zvečer.
V   aredo   2.  dec.  ob   7. ori «jotraj
priredi vojaika gDdba badnicD  po mesta.
j Na grada se bo oddalo 24 atrelor s topovi.
Ob 9. ari bo slovesna ar. maša, ka-
tero bo daroval prarzv. knezonadtükof.
Sr. maie se ndeleže vse oblasti.
Ob 101., bo vojsika maia na Rj-
jicab, katere se ndeleži cela goriika gar-
nizija, veteraoi in dragi. StreSjalo se bo
8 topovi.
Popolndne ob 2. po glavnostni ban-
ket v hotela „SiHbaha", katereg* ae
ndeleže visit arp.dniki, zastopniki, dostD-
janstveniki, vojaški preditojniki itd.
Shod ženskega delavskega dm-
štva „8kalnicau se je vriii v nedeljo v
prostorih „S. K. S, Z." ob obilnl ndeležbi.
Pred VBem je bilo eUvnostno rborovanje
T proalavo 60-letnice ceaarjeve s primer-
nim govorom. Draätro je odposlalo ka-
binetni pisarni Njega VeliSanstva na Da-
naju. brzojavko : „Draätvo slcren-
skih delRvk„Skalnicaa poklada
pred prestol Njega Veliöan-
stvaobšestdesetletnici iskrene
č e a t i t k e in izraža Ijabezen,
neomejeno zrestobo in h v a-
ležnost za y sa dela in p o st ave
ˇ prid delavakoma ljadstra".
0 Jbor. Po slavnostnem zborovanja je da-
hovni voditelj dr. A. Pavlica obširoo
razlagal naört nove po stave o
zavaroranju za bolezen, one-
moglost in starost. Ob koncn je
dajal pojasnila na razna vpražanja. Nato
je predaednica gospica Gabrijela Abram
zaključila zborovanje.
Jubilejna savnost v eentral-
nem semciiiŠču. •— Ta slavnost se je
vršila v nedeljo ob lepi udeležbi čč.
duhovščine in drugega odličnega občin-
stva. Lepo je igral domači orkestei. —
Tudi pevske točke so bile lepo izredene.
„Bis" - klicev ni manjkalo. Sloyenski
slavnostni govor je imel  č. g. Remec,
Hhod »Slov. kat. delavskega
druistva^ bo priliodnjo nedeljo dne
6. t. rn.  in ne dne 13. t. m., kakor
je bilo prvotno   določeno.   Shod se |
bo vršil  pri Gorjancu na Kornja ob
HVs   pop. To bo islavnoslno   zboro- j
vanje v proslavo cesarjevega jubileja.
Ob enern bo tudi predavanje o na-
črlu nove postaveglede zavarovanja
za bolezen,   onernoglosl   in   starost.
Družlvo bo ta dan slovesno izročilo I
svojemu blagajniku križec, ki  ma ga
je   sv.  Oce   podelil   v   odlikovanje:
Pro ecclesia el Pontefice. Vabirno na
obilno udele/ho.
Sejm 8v. Aadreja, ki se je vr-
Sil včeraj ob krasnem vremenn, je pri-
vabil r meata izredr.o maogo Ijadatva,
ki je priilo » mesto veöinoma se zabt-
viti. Poaebno na Travnika jebila gaječa,
kjer bo razni kramarji prodajali svojo
robo. Da je bilo pri „kormdijah" mio-
go Ijadatva, tega tadi ni treba poaebej
omenjati. Gostiine bo bile natlaöene 1 j a d -
Btva, v nekaterih ni bilo mogoöe dobiti
proatora. Ž vine je bile maogo prigaane
na trg, ki je imel», srednjo ceno. —
L\ški „botegafji" so gav3rili röeraj vsi
slovenako ; kakor pristai Slovene! so se
obnašali. „Fora i scavi" se ni sliialo
vöeraj : paö pa ,.pejtega notar gospodi-
nja!" Dines štejejo laäki trgovci, koliko
bo jira  „«ciavi" znosili.
Simon   (iregorčio   v   grščint   in
latiDŠ^ini.   Dae  29.   listopada   1906 bo
vraenskegi   alavca   mrtreg»    oipeljali iz
Gorice nazaj v planinski raj. L°) žalnjoče
drevo ie kaže na mesto, kjer je pel pre-
lepe pesni, kjer je stal atari Gregoröiöev
dom. Ali pesnik žiri v   nvojih  pesnih in
ˇ naših Brc h   ter,  zvest   svojema  vivi-
ieneaiD poklica, poniaje in navdaiaje za
vse, kar  je   lspo,   djbro in   sveto.   Nov
kt-asen S   Gregorčičer Dam je na dru;em
meata vzraatel iz  tal   pesni ka v blag ia
braležeo  wpomin,   mlad ni,   za katero ja
skrbei pa oöetovsko,   v blsgaslov,   vata-
noviteljem   v   Cast.  Pesnikor    nagrobni
apornsnik je okamenela pesen: „Naš čolnič
otmimo !" Veler.&8lnžaa „Dražba av. Mj-
horja" je letoa izJali  njegove   poezije 8
pedobami,   njim skUdajo   akladatelji na-
peve. Ni poitene drnžbe, kjer   ne bi bilo
milih Gregaröiöevih   pesni.   Na   njegDvo
ime   se    nstanavljajo   knjižnice.   Pesnik
Gregorčič je nai blagi a5saik in vodnik.
Tadi najimenitne ii   narodje prastavljajo
Gregorčičeve peani v 8vojejez;ke in ob-
čadajejo   njihovo   lepoto.   N3   dolgo   po
pogreba S. Gregorčiča  je bila v latinski
jezik preatavljena  oda   „Ssöi"    in   je v
gimnazijBkem izvestjn   »a   leto  1908  na-
tisnena na öastnem msatu.  V treh dneb
je z\ tisek bila   gotova   grika   prestava,
ki se zdaj za   drago   obletnico «kapaj z
latinsko v eni   knjižici   razpošilja t Lo-
garjevi   knjigotržnici   t   Gjrici.   GDspod
profdsor    dr.    B,   ki   je   kakor   znano
mojater grškega   in  latinskegi jezik a in
alovatvu, je t3 rodo- in   domoljabno pe-
sen   preatavil   pesnika   v   blag   spomin,
aöeöi se mladiai  na gimaazijab    in   na
V8euöi[iicih   za   vzgled   in   posnemanje,
biišim svojim   nöencsm ? prijazen   spo-
min, vsemo klaaiöno omikanemn sreta v
poak in zabavo.  Tako   mojaterski   ie ni
bila nobena alovenska pesem prestavljena
7   klasična   jezika.  Kako   glasno,   Ijnbo
opera   Grkinja   lepoto   slovenske   reke,
kako övrato, krepko  ji   odgorarja   Rim-
Ijanka! S to peBnijo lehko Btopimo pred
vsakega peanika in aöenjaka. Znanatvena
zgodovina    slorenskega    in    sretovnega
aloratva    bode   a castjo   govorila  o tej
Tzorni   slovensko-griki-latinaki   pesni, ki
naj bo Tsem   razomaikom,   čnstilcem in
prijateljem nesmrtnega pesnika nor Ijob
spomiaek. — Gospoda   pisatelja   pa gre
za to moJBtersko delo in za blagi namen
vse priznanje in arčna zahvaia:   Peregit
monumentam aere perennins.     Fr. 0.
G; riöka podružnica „Društva slov.
profesorjev v Ljubljani"  priredi  v petek
„Dijaske kuhinje", ulica sv. Ivana St. 7.
Predaval bo g. prof. I. Zupančič: O tu-
rističnih zanimivostih goriške okolice.
Začetek ob 8. zvečer.
Dr. Tuma je minolo nedeljo
imel javni ehod v Sovodnjah pri iiberal-
nem Kodermaca. Tnkrat ni je privoiöil
naie liberaice in tgrarce. Ulribal je po
njib z lopanjem. Mirsikatero resniöno je
pov6dal o Gabričekovi etranki in o ab-
Boiatni komandi, katero ima Gtbriček ˇ
svoji atranki in pri agrarcib, 0 katerih je
rekel, da bo Gibriöekov priveBek. IIid
poper za liberaice.
Iredentovske   doraonstr»cije    v
Trstu. — V nedeljo bo priredile v«e ita-
lijanske etranke v Trsto   abod   v   prilog
ital. vseaciliiöa v Tnta. Po shoda so se
priredile pa po mesta velike protiavstrij-
Bke demonBtracije. D?mon8trantjp, katerih
je bilo kakih 10.000 so korakali po mesta
noaeö italijanske trikolore,  perajoö   Gi-
ribaldijevo himno ia kriöoö: „V-va I' Ita-
lia"! „Abasso 1 Aastria"!  Damonstrantje
bo povsod, kjer so iii mimo  kakega   dr-
žavnega arada žvižgali in kriöali „Abaajo"!
Zrečer bo se   demonstracije   pono-
vile. Datnonstrantje so  atreljali   na   ra-
darje iz revolverjev in metali ranje   ka-
menje.  R^darji   so   in oral i   nastopiti   se
sabljami. Rinjena sta   bila   dva   redarja
in 8icer Kresevic in Karet.
Policija je   preiakavala   po   raznih
kavarnab, posebno pa po zlog'aini    „Ai
volti di Chiozzi", katero je  obkolila   in
našla pri Ijaieh mnogo revolverjev. Are-
tir»ls je kaklb 50   oseb  med  temi   tadi
! dame.
Ustanovttev  izobrai. društva in
tel. odseka v Št. Andrežu — Die 29.
t. m. so je preoBnovalo  dosddanje   tain-
baraiko draštvo v   Št. Aidreža   v rKat.
I slovensko izobražev. draitvo Nad  Domu.
K zborovanja je   prikorakalo   tnIi   deset
\ telovadc3T gsriškega in okrog 25 miren-
j skega odseka. Goriike   in  štandrežke li-
, beralcd pa je to zelo bodlo.   Nameravali
j bo zborovanje razbiti a silo. To je napo-
vedovala 2e sobotoa „S)ö&". Pa nameni
liberalcer so ostali Ie — pobožae   želje.
Na zborovanja so gavorili  dr. Derma-
l 8 t ia, Erem žar,   Pa bar   in g. karat
f Med zborovanjem  je zaani   „Ijadiki g3-
; vornik'- Lojze prpelja! a seboj tolpo so-
kolov   in   dragih  razgrsjačer.  H)teli   so
i priti v drorano.   Todi  štaadražki fiatje
¦ in možje ter naii telovadci bo jim z*«ta-
vili vhod in jih niso pastili notar. Z iÖel
Be je prepir in iiberalci bo kriöali na vse
grlo  Toda kmala so  bili  razgrajaöi   po-
tisnjeni nazaj po atopnicah in mir je aa-
Btal na rborovalisöa/ Zborovanje   se   ja
I potem nemoteno  vräüo dalje. UstanoTlo
ae je K. s. izob. draitro „N&i Djaia   in
telovadni odaek,   ki   se je  vanj   vpisalo
nad 28 mladeniöev.   Pred   volitrami   S3
gariiki in m'irenski te'ovadci odili v šti-
ristopih   pod   poieljatvom   brata   Med-
veiöeka. Zanaj pred hišo  zbrani Iibe-
ralci so hoteli vrste  naših   telovadcer
8 kriöanjem in psovanjem spraviti v ne-
red. A tadi to se jim   ni  posreöiio. Da-
jan8kü se lotiti naiih fintov — za to pa
so imeli  ti  sokoli premalo   pogama. Do
ko8ti blamirani so ostali pijani  Iiberalci
pred hiio g. Pišknlirta. Ker   se   jim nji-
hovi nameni nho posreöili, so boteli svojo
blnmažo zakriti  s  tem,  da  so  raztresli
okrog veati, da so bili   naši   telovadci ˇ
Št. Andreža   tepeni   in  razkropljeni.   0
radi priznamo, da te namene so liberatoi
imeli; a izvriiti mo jih  niso apali  in jih
niso mogli. Niti en nai  telovadec ni bil
T Št. Andreža in ne dragod dejansko na-
paden. Sploh je bil to izlet,  ki je poka-
zal železno disciplino,   ki  vlada v naiih
vr8tah. Zreöer so zdraženi telovadci ko-
rakali po Corsa, mnogi  Slovenci   so jih
pozdravljali,   iiberalni „orhi"   so   öakali,
Labi so žvižgali. A öeta naiih telovadcer
je ponosno korakala naprej, puitivii sb-
daj žvižgsjooe otročaje.
Slovenski „sokoli" in laike barabe
so v neddljo z roko v roki kriöali na
naie mladeniöe. To pobratimstvo si dobro
zapomnimo, kakor tadi ooi klic is nit
nekega „sokola" v Št. Andreža, ki se js
Kioematoiraf v flvorani „CENTRAL"
Veliki električni
w BIOSKOP -**
Intornacijonalno glctiišče, životlih, s»ovoro«5ih, po-
jočih in iftrajočih podob.  Iniftnisko in tehnično
vodstvo: Arhitokt n. Tscherne.
Predstave ob delavuikih 2 veliki
predstavi i/2l, in 8. uri zvečer. Ob ne-
deljah in praznikih ob y.,4, 5, V',7. in
8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. uri
prcdstava s posebnim programom za
otroke in dijake, kjer plača vsak otrok
le 20 vin. — Vsaka predstava traja čez
1 uro.
Rojahi!
hupujte napodni feoleh
Jolskesa Doma".
Rihard in =
= Felix Majer
Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30
erarni liferanti kupujejo in
prodajajo seiio, slain o. re-
zanico in krompir vsake
vrste pod najiigodiiejšimi
pogoji.
Velepodjetje prve vr-
ste v lastnem   obratu
z lastno parno silo,
čevljar
v Semeniški ulici 1
v fJori<»i
pripurui'a se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospodo.
Naročila so izwriuje hitro.
i    Razpis
TiPitpIidrill   nupot  it  pp7QtkjVdhi   nVrflin
Uülloljölllll Wool  V   SGZdllaltJlli  UlldJU.
V tern  okraju  rnzpisujem   ta-le
! učiteijska   mesta   v   detinitivno   na-
; meščenje:
j          1.   inesio   višjega    učitelja   na
, dvorazrednicah v Divači in šempo-
laju.
I          2.   mesto   učitelja-voditclja   na
; jednorazrednicah v   Branici,   Gabro-
vici, Kazljah,  JMavhinjah,  Stjaku   in
I v Velikemdolu.
;          3. mesto  učiteljice na  dvoraz-
rednicah v Pliskovici   in  v Sempo-
laju.
Službeni prejemki so določeni
v deželnein zakonu od dne 1 L ja-
nuvarja 1006 1. dež. zak. in ukaz.
štev.  10.
Pravilno opremljene prožnje naj
se predlože službenim potom pod-
pisanem uradu v dobi štirih tednov
po oglasu  tega  razpisa v   uradnem
j časopisu „Osservatore Triestino".
I          Nezadostno opremljene  prošnje
se zavmejo.
G. ft. ohr. sol. suet Sežans,
dne 22. novembra 1908.
Predsednik:
REBEK.
:   Kranjske klobase!!      :
f     najboljse vrste in   sicer male po 20 vin.    ]
f    komad, — velike  vrste po 40 vin. komad.    <
^    za   trgovce   10% popusta,   kakor tudi  fini,    *
l    sveži špeh od pitanib prešieev kg po K 1'44,    ,
f    razposilja                                                        '
t                                  Anton Anžič, mesarija    \
f                                                        Ljubljana.                 t
^^     .A.        ^        Jk.       Jm.       ^k.        **,.        ^        ^        j»        j»        «ft        mk        .^        ^        ^^         *k.        ^       ^        ^       ^        .a.        ^        .^        Jk.        ^k.       .^   ^
JVsa^nanilo.
„Centraliia posojilnica registrovana /adrupi z
oinojeilO zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre-
stovala pričensi s l.januarjcm 1909 hranilne vloge po
4l._,°o (stiri in pol od sto)
Posojila sc bodejo dajala članom:
a)  na vknjižbo po 5't(l0 (pet in en četrt od sto;
b)   „   menico oziroma poroštvo po ()°0 (sest od sto.)
Posojila na mescčna odplačevanja ostanejo ne-
spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron
2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
Napali je misliti, da se „ dohni kuvn "
pri})rayljci \c iz „srnnili kaviiiili zrnc", nikn-
kor — kiijti do her pridntok povikša
kaviiio liioc*. njeno barvo in njen okus. —
To je  resnieiio;   pi-eprirajte  se l)lag*o-
voljno s poskusoiii
pristneo'a ,Franckove»#n' pridatka /a kavo.
¦^i^   ^^^   ^^i^   ^^^    ^^    "m^   ^m^    ~^^r   -*m^   -^m^   ^mr      mm      ^a^    -^mm^   ^^tmr     mm*    ^mr   ~<mmr   ^^m*
Goriška zveza    '
gospodarskih  zedrug in   društev v Gorici ,
registrovana zadruga z nooniojeiio zavczo         ,
po^rednje  pri   nakupu kmetijskih  potrebščin  in  pri
prodaji kmetijskih pridelkov.
V zalogi ima:  modro galico, žveplo, razna '
umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živin- ,
sko   sol,   otrobi   debele  in   drobne, turšico,
moko, klajno apno in drugo.
Člani pridruženih  zadrug se pri  prevzemanja  blaga mo-
rajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h   '
kateri pripadajo.                                                                  i
Zaloga je v hiši  „CENTRALNE   POSOJILNICE" v  Gorici,  ,
bivši „Hotel Central".                                ,
^—>.    .^m^    ^^   .^m^   ^^.   .^m.   ^^.   ^^ ^^  ^^. ^l*. ^m*.  ^^*.  ^^ ^^ Jl^. ^^ ^^k. 4HK
Izvrstno pecivo
priporoča spoštovanim meščanom in okoličanorn
pekovski mojster
3AK0B BRUTUS
v €»orii'i Šoinka nlica kt. 6.
V zalogi ima in prodaja moko prve vrste
Majdičevega nilina.
Slavbena Ivrdka
UkHit 4 Stepanoic
Gorica
Tržaška ulica številka 29.
se   priporoča sl.   občinstvu   in   drugim
korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih
stavbenih del.
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje
načrtov ter statičnih računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
ZjIIILIqI Lib & ulcydllulb.
CENJ. PÄME IN 60SP0DJE ~ POZOR!
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko  „Original-Viktoria"   in   najboljšega  izdelka.   Po
dolgoletnih skušnjah sva   prišla do prepričanja, pa  ostane   „Original" vedno le najboljši.
Qriginol-Oictoria stroji deiajo §<> Po 10
letni uporabi brezšumno.
Oriyinal-i/ictaria stroji so neprekosijivi za
~_     domačo rabo in obrtne namene.
OPiyinal-ViCtQPia StrOJi so najpripravnejši
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi
na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje
brezplačno.
Original-öictoria stroji so najboijši izdeiek    ,
vseh dosedaj obstoječih tovaren.                           J
f
Za vsak stroj  jamčiva 10  let.         I
Nikdo    naj   ne   zamudi   priliko     '
ogledat si pred   nakupom   „Original-
Victoria" stroje.
Edina zaloga „Original-Victoria"
strojev in drugih šivalnih strojev,
dvokoles „Fv.ch" orožja, municije in
vseh lovskih priprav pri tvrdki,
Kerševani & Cuk — Gorica Stolni try (Piaza Duomo] št. 9.