lz Zveze državnih nameščencev za Siovenijo. —z Članstvo Glavnega uradniškega s&e veza. V lanskem izvestju, predloženem skup* ščini v Sarajevu, je bilo navedeno število 50.000 članov in to število smatramo še sedaj za veljavno. Neposredno so v Glavnem sa= vezu včlanjene sledeče organizacije: 1. Savez drž. činovnika i službenika v Beogradu. 2. ,Sa* vez drž. činovnika i službenika v Skoplju. 3. Savez drž. nameštenika v Sarajevu. 4. Udru* ga javnih činovnika v Zagrebu. 5. Savez jav* nih nameštenika i umirovljenika v Zagrebu. 6. Zveza drž. nameščencev v Ljubljani. 7. Sa^ vez staleških organizacija drž. nameštenika V Splitu. 8. Savez p. t. t. uslužbenika v Beo« gradu. 9. Savez finansijske kontrole v Beo^ gradu. 10. Udruženje monopolskih činovnika v Beogradu. 11. Udruženje carinskih činov* nika v Beogradu. 12. Udruženje poroskih cU novnika v Beogradu. 13. Jugoslovensiko uču teljsko udruženje v Beogradu. 14. Udruženje činovnika poštanske štedionice v Bcogradu. Ta seznam kaže zado~voljivo stanje, kar se tiče članstva, posebno če pomislimo, da so pri posameznih pokrajirtskih zvezah zasto? pani nameščenci vseh strok. Na žalost se faktično stanje vendar občuftno razlikuje od vtisa, katerega vzbuja prednji •seznam. Med temi organizacijami so namreč tudi take, ki so z Glavnim savezom samo v navideznih zvezah. Tako n. pr. Glavni »savez od nekatc= rih organizacij ves čas od prošle do sedanje skupščine ni prejel niti enega samega pisma. Niti takega ne, ki se ne nanaša na plačilo članskega prispcvka! Taki majavi odnošaji med centralo in med včlanjenimi zvezami in združenji odkrivajo slabotnost organizacije in vidno označujejo enega od najvažnejših vzrokov nezadostnih uspehoV našc stanov* skc akcije. S tem je treba na vsak način kon* čati, da bo Glavni savez na vse zadnje ven« dar enkrat vedel, koliko in kakšne člane ima. Obžalovati je treba okolnost, da v Glavnem savezu niso zastopana nekatera centralna strokovna združenja, ki imajo sedišče v Beo; gradu, kakor so Združenje sodnikov, Profes sorsko društvo in Združenje univcrzitetnih nastavnikov. Odnošaj teh združenj napram Glavnemu savezu je povsem nenormalen. Dočim so centrale teh združenj izVen Glav« ncga saveza, so njihove sekcije deloma včla* njenc v odnosnih pokrajinskih zvezah. Upra« va Glavnega saveza je že prej večkrat po* skušala, da tudi ta združenja uvede v našo skupno organizacijo in jih pri tem opozarjala na že navedeno okolnost — na žalost uspeha ni bilo. Ta združenja so Vztrajala na tem, da ostanejo še naprej v položaju »sijajne osam* ljenosti«, pri čemer so utemeljevala to svoje s'tališče s tem, da imajo svoje specijalne pro= bleme in da zato ne uvidijo potrebe niti raz* loga, da bi vstopili v tesnejši stik z organis zacijami nameščencev drugih strok in vrslt. (»Naš Glas«.)