(foto: Marija Slikalo)
ŠTEVILKA 9
LETO XL 29. FEBRUAR 2008 CENA 1.35 EUR
8000032
C£uf0/V^ 800neS.fr9 1 a
KNjižniCa
mm
l(S\ (topio zimo In pomiod
HJfOOUE
tarifa Mudati
UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
00802236 www.hp-commerce.si
Pizzerija
Pomlad je skoraj tu!
Zadruga mozirje V prodajalnah vas pričakujemo!
VSAKODNEVNE MALICE £"//“' 21227.
3.3.	Mesne testenine lioles, solata Ned-in prazniki od 8.0(
4.3.	Prekajena vratovina, fižolova solata x jajci
5.3.	Pečenka, pečen krompir, solata
6.3.	Bograč, palačinka	Malice ‘*°
7.3.	Ocvrt piščanec, francoska solata	w samo !
8.3.	Pražena jetrca, pire krompir, solata
Pripravljene malice: - Sarma, - Ciganski golaž
Gomoljnice
Travne mešanice
Semena
Korita
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
Trgovina z obutvijo
Jurček
kopitarna	TRGOVINA Z OBUTVIJO
ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOiCS Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33
Zemlja
Cebuljček
Vrtno orodje
Vabljeni v frizerski salon DALIA. Od pon. do pet.: 7.00 do 19.00, sob. od 7.00 do 14.00. Tel.: 839 52 71
		u--ääj	H
			u
Z	hi zu Vuni
NOVO V DISKONTU
t*
: SENDVIČI MLINOTEST: sendvič - mule 1.30 € sendvič - šoferski 2.10 € sendvič s kuhanim pršutom 1.80 €
UGODNO: sveže limone
STARA CENA V NOVI EMBALAŽI: pivo Laško 0.50 I st. samo 0.70 € kos pivo Union 0.50 I st. samo 0.70 € kos
sveze
pomaranče
Bliža se 8. marec, dan žena in na ta dan bodo vse žene in matere deležne posebne pozornosti v našem diskontu.
Spoštovane bralke in bralci ter obiskovalci našega diskonta.
NE POZABITE ODDATI SVOJ GLAS ZA NAJBOLJŠO PIZZO V NAŠIH LOKALIH
Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami!
Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje!
plošča travna 2,60 €/kom
siporex 7,5 cm samo 1,60 €/kom
Popusti na gotovino!
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
eeos—
Zbogom,
predsednik
Za Slovenijo je dal največ, kar je lahko -sebe samega, in odšel v zgodovino. V politiko je vstopil v najbolj zaostrenih razmerah na Balkanu in uspel iz bivše jugoslovanske republike narediti uspešno evropsko državo. Njegova pragmatičnost in državniška modrost sta impresionirali ne samo domače politične akterje ampak tudi svetovne voditelje. Poslovil se je velik mož, ki bi bil morda celo generalni sekretar Združenih narodov, če ga ne bi zapustilo zdravje. Dr. Janez Drnovšek.
Hvaležen sem, da sem imel možnost prisostvovati nekaterim njegovim obiskom v Zgornji Savinjski dolini, saj je bil zares karizmatična osebnost. Iz njegovih preudarjenih besed in gibov je bilo čutiti, da obvladuje situacijo, da nič ne uide njegovim pozornim mislim. Kdor ga je videl v takšni luči, je lahko razumel, kako mu je uspevalo sestaviti in voditi tako komplicirane vladne koalicije, kot smo jim bili priča v obdobju od leta 1992 do leta 2002.
V zadnjem času, ko je opravljal funkcijo predsednika države, se je bistveno spremenil. Pešanje njegovega zdravja je povzročilo zasuk v njegovem dojemanju človeškega
življenja in sveta. Na nek način navdušen je svoja nova spoznanja v knjižni obliki razdelil med ljudi, prepričan, da bo s tem marsikomu prihranil bolečo izkušnjo, daje vsak prvenstveno odgovoren zase in da nobena družba in nobena institucija ne more nadomestiti osebnega zadovoljstva, sreče in notranjega miru.
Dr. Drnovšek je odšel v času, ko se v Sloveniji pripravljamo na uvedbo novih osebnih izkaznic, ki naj bi prevzele tudi funkcijo sedanjih izkaznic zdravstvenega zavarovanja. Napredek ali nevarnost zlorabe podatkov? Mnenja so različna, vsekakor pa drži, da se ves svet še naprej hitro pogreza v brezno elektronskega poslovanja, iz katerega ni več poti nazaj. Na prvi pogled olajšano in enostavnejše poslovanje s sabo prinaša tudi vse večji nadzor nad posameznikom kot elementom družbe. Kje je/bo konec?
Izteka se drugi mesec letošnjega leta. Skupaj 60 dni oziroma 1.440 ur oziroma 86.400 minut. Koliko minut ste v tem času namenili za svoje zdravje? Dovolj? Zgodba pokojnega predsednika vlade in države nas uči, da za nazaj ni mogoče spremeniti prav dosti in tudi obžalovanje ne pomaga prav veliko. Čas za dobre stvari je danes, sedaj.
Logarska dolina:
Skozi šivankino uho v svet.....15
Aktualno:
Nove osebne izkaznice.........4
SAŠA gospodarska zbornica:
S skupnimi močmi za razvoj Sa-Ša regije.5
Trnovec:
Savinja lahko ob naslednji poplavi
resno ogrozi zaselek...............6
Občinski svet Mozirje:
Tudi stroka za enosmeren promet....6
Občina Ljubno:
Denar za delo društev zagotovljen..7
Osrednja knjižnica Mozirje:
Spomin na Trubarja................10
izliv Slapov:
Ljubezen v poeziji in prozi
IZ VSEBINE: Is
Mozirje:
18. medobčinski otroški parlament.31
ISSN 0351-8140, leto XL, št. 9,29. februar 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednosl sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
NOVE OSEBNE IZKAZNICE
S čipom ali brez - po izbiri občanov
V februarju je vlada potrdila novelo zakona o osebni izkaznici, ki razširja obseg elektronskih storitev tako imenovane e-uprave tako, da omogoča vključitev kvalificiranega digitalnega potrdila na osebno izkaznico. Osebno izkaznico bo mogoče uporabljati tudi za uveljavljanje storitev v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, občanom naj bi bila na voljo še pred koncem letošnjega leta. Zaradi velikega števila osebnih podatkov, ki jih bo nova kartica vsebovala, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar opozarja, da lahko nov dokument ogrozi varstvo zasebnosti.
ZA VARNOST PODATKOV JE DOBRO POSKRBLJENO
Prednost nove osebne izkaznice je, da bo omogočala uporabo osebnega dokumenta za več namenov. V kvalificiranem digitalnem potrdilu, ki bo po novem vključen v kartico, bodo poleg podatkov, kijih določa zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem pod-
pisu, zapisani tudi ime, priimek, serijska in registrska številka osebne izkaznice, EMŠO ter davčna številka državljana. Slednja dva podatka bosta zaradi varnosti zapisana v kriptografsko zaščiteni obliki, torej ne bosta vidna iz digitalnega potrdila in niti neposredno dostopna. Že ob vložitvi vloge se bodo občani
lahko odločili za osebno izkaznico s čipom ali brez njega. Tisti, ki se bodo odločili za novo osebno izkaznico, bodo imeli še dodatno izbiro. Lahko bodo izbrali takšno, ki vsebuje zgolj kvalificirano digitalno potrdilo za opravljanje storitev e-uprave, osebno izkaznico, ki vsebuje zgolj
dostop do podatkov zdravstvenega zavarovanja, ali pa izkaznico, ki vsebuje oboje.
Kar se tiče očitkov informacijske pooblaščenke, na ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da bo osebna izkaznica še bolj varna kot kartica zdravstvenega zavarovanja, saj bo lahko zdravnik preveril is-
tovetnost osebe s pomočjo fotografije na osebni izkaznici. Preko osebne izkaznice, ki bo vsebovala čip, bo zagotovljen dostop do treh različnih registrov. Ti bodo popolnoma avtonomni in neodvisni eden od drugega. Vsakdo, ki bo vstopil v ta sistem, bo lahko dostopal le do po-
datkov, za katere bo na podlagi zakonodaje avtoriziran. Prav tako bo mogoče kadarkoli ugotoviti, kdaj in podatke katerih državljanov je pooblaščeni referent gledal. Izkaznica bo omogočala tudi on-line dostop do podatkov, kar pomeni, da državljanom ne bo več treba potrjevati zdravstvene izkaznice na zdravstvenih avtomatih.
PRIHRANEK ZA DRŽAVO IN OBČANE
Sedanje osebne in zdravstvene izkaznice ostajajo v veljavi do poteka roka veljavnosti, zato jih občanom ni treba zamenjati, če tega nočejo. Kljub temu na pristojnem ministrstvu zaradi manjšega števila izdanih zdravstvenih kartic računajo na večji prihranek stroškov. Z novim dokumentom pa naj bi prihranili tudi sami občani. Po novem namreč izgube ali kraje osebnih izkaznic ne bo več treba objavljati v uradnem listu, ampak jo bomo lahko prijavljali pri upravnih enotah. Stem bo prihranjen strošek ob prijavi izginotja in plačila objave v uradnem listu.
Tatiana Golob
fe, Hn
Se bomo od obstoječe osebne in zdravstvene izkaznice že kmalu poslovili?
Naša anketa
Bodo podatki dovolj varovani?
Vlada je pred časom obravnavala novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni izkaznici. Po sprejetju novele se bodo lahko državljani ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice odločili, ali želijo izkaznico s posebnim čipom ali ne. Slednji bo vseboval kvalificirano digitalno potrdilo in zapis zdravniškega certifikata. Po besedah ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja bodo s tem dosegli, da bodo lahko državljani namesto več dokumentov, ki jih uporabljajo sedaj, imeli samo enega in se z njim izkazovali tako pri poslovanju z e-upravo kot pri zdravstvenih storitvah oziroma, ko bodo obiskali zdravnika. Je združitev dokumentov dobrodošla?
Zvonko Hribernik, Spodnja Rečica
Združitev osebne in zdravstvene izkaznice se mi zdi dobrodošla novost. Prav tako sem mnenja, da zaradi tega ne bi smelo prihajati do zlorabe podatkov, ki bodo na novi osebni izkaznici.
Snežana Jeraj, Prihova
Nova osebna izkaznica mi ni všeč. Mislim, da bo prihajalo do zlorabe osebnih podatkov, saj bodo na njej združeni tako osebni kot zdravstveni po-, datki.
Olga Ermenc, Mozirje
To se mi zdi dobrodošla sprememba. A izkaznica mora biti narejena tako, da ne bo mogoča zloraba podatkov.
Alojz Janko, Mozirje Nova osebna izkaznica je še kako dobrodošla, saj boš lahko za različne namene uporabil le en dokument. Bolj slabo bo, če jo boš izgubil. Tedaj ne boš mogel niti k zdravniku. Tudi zaradi kraje izkaznice je zelo nevarno, ker bo vsebovala veliko podatkov in bo več možnosti zlorabe tega dokumenta.
Zehra Ahmetovič, Mozirje O novih osebnih izkaznicah sploh nisem razmišljala. Verjetno bo marsikomu ta pridobitev všeč, mene pa malo moti. Ne morem si predstavljati, da bi z njo šla k zdravniku.
Anton Mežnar, Mozirje Novo osebno izkaznico pozdravljam. Tako bomo lahko uporabljali en dokument za različne namene. Če se bo uporabljala po predpisih, do zlorab ne bi smelo prihajati bolj pogosto, kot je bila praksa do sedaj.
Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem
Vinko Poličnik, načelnik Upravne enote Mozirje:
»Vlada Republike Slovenije je na 157. seji dne 72.2008 določila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o osebni izkaznici. Nova osebna izkaznica bo imela mulfi-funkcijski značaj: uporabljala se bo za namen identifikacije, potovanja v tujino, komuniciranja z organi javne uprave, uveljavljanje zdravstvenih storitev. S tem se bo zmanjšalo število dokumentov, kijih uporabljamo sedaj. Predlog določa možnost izbire samo osebne izkaznice kot identifikacijskega in potovalnega dokumenta ali osebne izkaznice s čipom. Na ta način se bo povečala njena uporabnost, saj jo bo mogoče poleg tega, da bo imela identifikacijsko in potovalno funkcijo, uporabljati tudi za storitve e-uprave. Nabor storitev e-uprave se vedno bolj širi in težnja je, da bodo v bodoče državljani čedalje bolj komunicirali z organi javne uprave preko spleta. Državljanom se elektronske storitve ponujajo na spletnem portalu e-uprava. Predvidevamo, da se bo z vključitvijo kvalificiranega digitalnega potrdila na osebno izkaznico, ki je najbolj razširjen identifikacijski dokument med državljani Republike Slovenije, med njimi razširilo tudi uporabljanje teh storitev.«
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
S skupnimi močmi za razvoj Sa-Ša regije
Seje upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice sta se udeležila tudi dva župana in nekaj županovih zastopnikov
(foto: Marija Lebar)
Drugo sejo upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki je bila v sredo, 20. februarja, je gostila občina Nazarje. Nanjo so bili povabljeni župani in županja občin Sa-Ša regije, saj je bila tretja točka dnevnega reda namenjena prihodnjemu sodelovanju med zbornico in lokalnimi
skupnostmi pri strateških odločitvah, ki se tičejo regije. V ta namen bodo ustanovili poseben odbor.
Žal sta se seje tokrat osebno udeležila le dva župana, nekateri so poslali zastopnike, nekateri pa so se opravičili. Nazorski župan Ivan Pur-nat je kot gostitelj nagovoril udeležence in jih najprej povabil, da so
prisluhnili kulturnemu programu, ki ga je pripravil dekliški kvartet pod vodstvom Katje Gruber z nazorske osnovne šole.
Direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnikje povedal, da zaradi pogajanj s HSE nameravane okrogle mize o energetiki v naši regiji, ki naj bi jo na pobudo gospodarstva priredila SŠGZ, ne bo pred koncem marca ali začetkom aprila. Predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je obžalovala, da se župani pogosteje ne udeležujejo sej zbornice, saj si ta želi kvalitetnega informiranja in izmenjave mnenj. Pogrešajo sodelovanje vseh subjektov, saj se dogajajo strateške spremembe kot na področju energetike ali tretje razvojne osi, kjer bi skupaj lahko dosegli več.
S tem seje strinjala direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA Jasna Klepec. Predstavila je več možnih oblik sodelovanja med SŠGZ in SAŠA ORA, ki je skupna razvojna institucija vseh desetih občin. Omenila je tudi sodelovanje med zbornico in svetom županov.
OBČINA LUČE
Svetniki
V senci neuspešnih dogovarjanj med predstavniki Občine Luče in tamkajšnjega rimskokatoliškega župnišča o prodaji zemljišča za potrebe celostne ureditve osrednjega dela Luč, so projektanti pripravili končna predloga obvoznice, s katerima se bodo v kratkem seznanili tudi občinski svetniki.
Kotje znano, ti podpirajo tako imenovano severno varianto s tunelom in obvoznico ter uvozom v Luče pred
Sprejeli so sklep o oblikovanju neformalnega odbora za razvoj regije. Poleg predstavnikov gospodarstva ga bodo sestavljali še predstavniki lokalnih skupnosti, k sodelovanju pa bodo povabili tudi državnozborske poslance. Odbor se bo zavzemal za ključne razvojne projekte Sa-Ša regije, na prvem mestu za čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste. Deloval bo proaktivno, prva naloga pa bo srečanje s predstavniki Civilne iniciative Šaleške doline, kjer bodo nasprotnikom predlagane trase hitre ceste predstaviti argumente gospodarstva.
Jasna Klepec je predstavila stanje na področju štipendiranja. Omenila je, da je za del kadrovskih štipendij možno sofinanciranje. Člani upravnega odbora zbornice so pri tem opozorili na preslabo informiranost. Na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije so naslovili apel, da poslej objavijo razpis štipendij istočasno z razpisom prostih mest v srednjih in visokih šolah, informacije pa naj bi bile objavljene tudi v lokalnih glasilih.
Marija Lebar
za tunel
hribom Breznica. Župan Ciril Rose upa, da so bile dosedanje pripombe svetnikov upoštevane, v vsakem primeru pa bodo lahko v času javne razgrnitve svoje pripombe posredovali tudi ostali občani. Za lučkega župana je najbolj pomembno, da se zadeve premikajo, zato vzporedno pripravljajo postopke za odkupe zemljišč, po katerih naj bi potekala obvoznica.
Savinjčan
ZARES - nova politika	
Pokrajinski odbor	nova
Savinjsko - Šaleške regije	g"T*T7^fHP°IITIKa
VABILO
članom in simpatizerjem stranke na 1. srečanje
v sredo, 5. marca 2008, ob 18.00, v Gostišču VID nad Mozirj em (Radegunda 53a).
Glavni namen srečanja je spoznavanje članov in simpatizerjev ter oblikovanje iniciativnih skupin za ustanavljanje občinskih odborov v Zgornji Savinjski dolini.
m
SAVINJA BO OB NASLEDNJI POPLAVI RESNO OGROZILA ZASELEK TRNOVEC V OBČINI REČICA OB SAVINJI
Voda predrla vse ovire
V minulih desetletjih je Savinja spodjedla 300-metrski pas, tako da njen tok neposredno ogroža pet domačij na Trnovcu. Ministri in ostali visoki državni uradniki so domačinom že marsikaj obljubili, vendar ostaja dejstvo, da je Savinja vse bolj razdiralna in brez nadzora spodjeda zadnje metre trdnega nasipa pod Trnovcem. Problem je izredno pereč, opozarja domačin, sicer občinski svetnik Aleš Krančič, saj se ljudje bojijo, kdaj bo vse skupaj pogoltnila nepredvidljiva reka.
Na Trnovcu so ljudje doživeli kalvarijo že septembra, ko je sicer površinska voda podrla več kot polovico Delejeve hiše, zato se ob močnejših padavinah s strahom ozirajo v porečje Savinje. Samo v občini Rečica ob Savinji na odseku od Grušovelj do Trnočkega mostu je voda povsem spremenila svoj tok, spodjedla in uničila je tudi škarpe in nasipe. Kot rečeno, je Savinja še nekaj desetletij nazaj tekla nekaj sto metrov stran od naselja sedajjetik pod naseljem, kjer ogroža pet domačij s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, pravtako del ceste med Pobrežjami in Spodnjo Rečico.
Po lanski vodni ujmi je bil problem predstavljen tudi ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku, ki je napovedal, da bo država za sanacijo Savinje na tem območju namenila približno 170 tisoč evrov. Tega denarja doslej še nihče ni videl, delajo pa se menda nekakšne študije. »Leta 2004 so sami Trnovčani poslali dopis na Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), v katerem so pristojnim podrobno predstavili razmere.
Še odgovora niso bili deležni. Nič, razen Savinje, se ni premaknilo v zadnjih letih. Problem bo, ko bo Savinja dosegla strugo, kije bila včasih namenjena za pogon žag. Če bo predrla še dober meter, bo ogrožena cela vas,« zaskrbljeno razlaga Krančič.
Župan Vinko Jeraj je prepričan, da ne potrebujejo nobenih študij, samo pravih strokovnjakovje treba in sredstev, s katerimi bodo uredili vodno korito na obeh straneh Savinje. Če bo šlo tako naprej, opozarja Jeraj, bo voda ogrozila tudi kamp Menina in del zaselka Nizka. Župan Jeraj je že napovedal, da bo pretežni del naslednje seje občinskega sveta namenjen vodni problematiki. Na
vprašanje, kdaj se bo država na tem delu lotila urejanja Savinje, nam je vodja oddelka za območje Savinje na Arsu Alenka Zupančič odgovorila, da ni pristojna odgovarjati na vprašanja v zvezi z investicijami, kijih preko vodnega sklada financira ministrstvo za okolje in prostor. »Arso kot organ v sestavi ministrstva planira redna vzdrževalna dela na območju Savinje s pritoki in delu Sotle, daje pobude in predloge za investicije in investicijska vzdrževanja objektov vodne infrastrukture ter nadzira delo koncesionarja. Ureditev Savinje na tem delu presega okvir rednih vzdrževalnih,« je še dodala Zupančičeva.
Savinjčan
Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in svetnik Aleš Krančič lahko samo upata, da bo država našla sredstva za sanacijo Savinje, preden ta poruši celoten Trnovec (foto: EMS)
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Tudi stroka za enosmeren promet
Člani prejšnjega občinskega sveta so zavoljo adaptacije in revitalizacije mozirskega trškega jedra leta 2004 sprejeli sklep, s katerim so ukinili dvosmeren promet in skozi ta del Mozirja uvedli enosmernega. Po treh letih so z izdelano prometno študijo pravilnost odločitve potrdili tudi strokovnjaki prometno tehničnega inštituta z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Odločitev, da se skozi trg uvede enosmerni promet v smeri vzhod zahod, je bila dodobra premišljena in pred sprejetjem večkrat obravnavana na javnih razgrnitvah. Takrat seje z njo strinjala večina krajanov, ki so imeli možnostjavnega izražanja pomislekov. Vsmislu oživljanja trškega jedra je vendarle prevladala ideja tovrstne prometne ureditve. Po letu dni od njene uveljavitve se sedaj kažejo pozitivne in negativne plati tega dejanja. V strogem trguje sedaj veliko občanov proti tovrstni ureditvi in na naslov občinskega
sveta so v zadnjih mesecih peticije kar deževale. Člani občinskega sveta so se zato strinjali s predlogom občinske uprave, da zadnjo besedo prepustijo stroki. Naročena je bila torej študija, ki naj bi obdelala tri možne variante prometa skozi trško jedro: dvosmerni promet, promet v smeri vzhod zahod in promet v smeri zahod vzhod. Izdelovalci niso odkrili bistvenih prednosti katere izmed njih, zato so si postavili vprašanje, katera varianta bi bila najprimernejša za dodatno izkoriščanje tega prostora. Ob tem so se odločili, da je vsekakor najprimernejša druga varianta, torej prometni režim, kakršen je sedaj. Enosmernemu prometu v smeri proti zahodu v prid govori tudi dejstvo, da gre za glavni vhod v središče Mozirja. Obiskovalce bi ostale možnosti prej odvrnile, kot pa pritegnile.
Ob tem so izdelovalci študije dr. Marjan Žura, dr. Marjan Maher in Simon Detellbach ob ugotovitvah analize obstoječega stanja prometa izpostavili dejstvo, da Mozirjani osebna vozila pre-
več uporabljajo za premike na kratkih razdaljah. Potrebne bodo nove navade in puščanje prevoznih sredstev izven centra Mozirja. Središču, torej trškemu jedru, pa bo treba po besedah Jakoba Presečnika dodati vrednost na drugačen način. Njegova že večkrat izrečena ideja o »preslikavi« Mozirskega gaja v trg in s tem večja privlačnost v stilu mnogih evropskih mest, bi s tem dodobra oživela. Oživeli bi tudi lokali, ki bi jih lahko obiskovali turisti in domačini, ki bi z uvedbo enosmernega prometa, z večjimi površinami za pešce in kolesarje, pridobili na kvaliteti bivanja. V prid temu dejsh/u govori tudi namera nekaterih investitorjev, da v Podrožniku, nad centrom Tuš in zahodno od upravne zgradbe, zgradijo več večstanovanjskih objektov. Na 15. redni seji, kije bila 25. februarja, so svetniki »požegnali« tudi te namere in s tem sprostili možnost za gradnjo okoli 150 bivalnih enot. To pa pomeni okoli 150 družin in razvoj šolstva, gospodarstva in še česa.
Benjamin Kanjir
OBČINA LJUBNO
Denar za delo društev zagotovljen
Občina Ljubno sodi med redke lokalne skupnosti, kjer svetniki vsa leta sprejemajo proračun za tekoče leto že decembra in tako ustvarijo pogoje za izvrševanje proračuna s prvim januarjem. Za županjo Anko Rakunje to bistvenega pomena, saj lahko takoj objavijo vse razpise, ki se nanašajo na investicije oziroma za sofinanciranje proračunskih programov javnega značaja.
Tako so Ljubenci že objavili razpis za nepovratna sredstva za šport in kulturo, imenovali komisije za razporejanje teh sredstev, kar pomeni, da bo občinski svet na marčevski seji že odločal o razdelitvi sredstev. V letošnjem proračunu namenjajo 32 tisoč evrov za redno delovanje kulturnikov. Županja opozarja, da na sredstva kandidirajo štirje porabniki in sicer domače kulturno društvo, Osrednja knjižnica Mozirje, Godba Zgornje Sav-
Za ljubensko županjo Anko Rakun je bistvenega pomena, da lahko začnejo s prvim januarjem izvrševati proračunsko leto
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Novo enkratno naložbeno zavarovanje
Zavarovalnica Maribor (ZM) v sodelovanju z Novo KBM zavarovancem ponuja novo enkratno naložbeno zavarovanje Prizma Svetovnih 7. Sredstva, kijih bodo zavarovanci vplačali vzavarovanje, bodo naložili v košarico perspektivnih in rastočih trgov Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske, Južne Koreje, Mehike in Indonezije.
Ker se v Zavarovalnici Maribor za-
vedajo, da so tudi na rastočih trgih možni borzni padci, zavarovancem jamčijo 100-odstotno izplačilo čiste premije. Vsem, ki se bodo do 21. aprila 2008 odločili za sklenitev omenjenega zavarovanja, ZM podarja brezplačno nezgodno zavarovanje za primer smrti v višini vplačane premije, vendar največ do 25.000 evrov.
KF
injske doline in območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Iz naslova športnih dejavnosti si bo 81 tisoč evrov razdelilo 13 društev.
Januarja je bil objavljen tudi razpis nepovratna sredstva v kmetijstvu, pri čemer ne gre zanemariti, poudarja Anka Rakun, da so bili o razpi-
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE
su vsi kmetje obveščeni na domače naslove. Poleg tega je Občina poskrbela, da so vsi kmetje prejeli razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo razdelili 56 tisoč evrov za izobraževanje in dodatne dejavnosti.
Savinjčan
DOLINE
Koncert posvečen Francu Esu
Jutri ob 19. uri bodo glasbeniki Godbe Zgornje savinjske doline v mozirskem domu kulture izvedli koncert, katerega rdeča nit bodo koračnice Mozirjana Franca Esa starejšega, ki so nastale med drugo svetovno vojno. Koračnice je posodobil Tone Juvan, tako da so prilagojene zdajšnjim pihalnim orkestrom.
Es sije mnogo glasbenega znanja
pridobil kot talentiran samouk. Pred prvo svetovno vojno je več let igral pri vojaški godbi v Gradcu, kasneje je osem let sodeloval pri rudarski godbi iz Velenja, kjerje postal kapelnikov namestnik. Leta 1937 je v Nazarjah ustanovil delavsko godbo na pihala, sočasno pa je v Mozirju vodil tamburaški orkester.
Savinjčan
TRGOVINA KRIM CENTER
Marija Križnik s.p.
Na trgu 28, Mozirje
Tel. št.: 58-33-323
VELIKA PONVD&A SPOMLADANSKE KONFEKM
<02	« Maja 3/4 rokav,
ženske, moške in otroške
treking hlače ...	{®3
in še veliko novih spomladanskih modnih modelov.
BTC LJUBLJANA
Nov bowling center Kegl City v Murski Soboti
V nakupovalnem središču BTC City Murska Sobota so prejšnjo sredo odprli prvo športno-zabaviščno središče v Pomurju, ki ob obstoječem trgovskem centru ponuja celovito paleto možnosti za rekreacijo, zabavo, nakupe in sprostitev. V Kegl City Planetu, kot so poimenovali zabaviščno središče, so obiskovalcem na 2.000 kvadratnih metrih na voljo bowling center z 12 stezami, biljardnica z devetimi mizami, posebna soba z igralnimi avtomati in prireditveni prostor za
večerno dogajanje z bogato gostinsko ponudbo.
Soboški bowling center se pridružuje sedmim delujočim tovrstnim centrom v Sloveniji, ki so vsi po vrsti dobro obiskani. Igranje bowlinga prispeva k razvijanju motoričnih sposobnosti, v ospredju sta koordinacija in natančnost. Z rednim treningom najbolj vztrajni razvijajo delovne navade in motivacijo za dosego najzahtevnejših ciljev, rekreativno ukvarjanje z bowlin-gom pa je priložnost za druženje in
sprostitev s prijatelji, deluje protist-resno in je odlična priložnost za združitev zabave ter poslovnih stikov.
BTC City Murska Sobota letno obišče tri milijone ljudi. Skupna površina poslovnih prostorov, namenjenih za trgovine, pisarne, šport in razvedrilo, logistiko in druge dejavnosti, je skoraj 21 tisoč kvadratnih metrov. Obiskovalci lahko nakupujejo v več kot 50 trgovinah s prehrambenimi izdelki, kozmetiko, oblačili, notranjo opremo itd., sedaj pa
jim je na voljo še športno zabaviščno središče. Za parkiranje je na voljo 800 brezplačnih mest.
BTC City Murska Sobota je poslovna enota in sestavni del delniške družbe BTC d.d„ ki je največje poslovno, nakupovalno, rekreativno, zabaviščno in kulturno središče v Sloveniji ter eno največjih tovrstnih središč v Evropi. Letno ga obišče 18 milijonov ljudi. Vrednost naložbe v Kegl City Planet je znašala skoraj pet milijonov evrov.
KF
OB SMRTI NEKDANJEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE DR. JANEZA DRNOVŠKA
Človek, ki je zaznamoval tudi Zgornjo Savinjsko dolino
Pretekli teden, v noči s petka na soboto, je umrl nekdanji predsednik republike in nekdanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Do leta 1989 je bil aktiven gospodarstvenik in bančnik, ki se je ukvarjal predvsem s kreditno monetarno politiko. Na prvih svobodnih demokratičnih volilvah aprila 1989 je bil izvoljen za slovenskega predstavnika v predsedstvu nekdanje Jugoslavije, ki mu je od maja 1989 do maja 1990 tudi predsedoval.
Dr. Janez Drnovšek si je leta 2005 ob obisku mozirske občine zadnjič ogledal Mozirski gaj (foto: Benjamin Kanjir)
Marca 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, aprila pa drugi premier v samostojni Sloveniji. Po parlamentarnih volitvah 15. aprila so ga poslanke in poslanci 16. novembra 2000 še četrtič potrdili za premiera. Vlado je tako vodil deset let, obenem pa je vseskozi predsedoval takrat najmočnejši parlamentarni stranki. Kot
svetovni popotnik in borec za človekove pravice ter po materini strani domačin iz Nove Štifte, Tomo Križnar, se predsednika republike spominja kot prvega predsednika, ki se je upal izpostaviti, tvegati in po ljudsko povedati, karje bilo v danem trenutku treba povedati.
»Mnogim seje zameril, zato mu v Darfurju ni moglo uspeti, ker so ga
Dr. Janez Drnovšek je junija 2001 takratnemu predsedniku Evropske
komisije Romanu Prodiju med kolesarjenjem razkazal lepote Logarske doline (foto: Ciril M. Sem)
predsednik slovenske države je zaprisegel 22. decembra 2002, decembra lani pa gaje na položaju zamenjal dr. Danilo Türk. Leta 2006 je začel z mednarodno pobudo za humanitarno akcijo Svet za Darfur, ki sojo podprli ugledni svetovljani. Takratni Drnovškov odposlanec,
videli kot ljudskega predsednika, ki je ob lastni slutnji smrti želel ustvariti nov svet. Žal ni dobil podpore Evropske unije, čeprav sedaj vsi ponavljajo in se trudijo doseči, karje predsednik male državice začel januarja 2006. Čakamo nove predsednike njegovega kova, ki bodo
Drnovšek je prvič kot predsednik vlade obiskal Zgornjo Savinjsko dolino decembra 1992: (od leve) predsednik skupščine Občine Mozirje Andrej Presečnik, dr. Janez Drnovšek, predsednik izvršnega sveta mag. Alfred Božič, podpredsednik skupščine občine Rade Rakun
dojemali svet celovito in ne bodo videli samo svojih lokalnih meja,« je pretresen povedal Tomo Križnar. Po njegovem je bil Drnovšek svetovljan, kije do potankosti poznal svet, zato se je tudi drugače obnašal.
Bivši predsednik republike je bil dobro seznanjen tudi z razmerami v Zgornji Savinjski dolini. Predvsem kot predsednik vlade je bil reden gost v Logarski dolini, kjer se je počutil tako domače, da je v predalpskem okolju gostil kar nekaj pomembnih politikov, nazadnje takratnega predsednika Evropske komisije in donedavnega italijanskega premiera Romana Prodija. Lastnica hotela Plesnik Martina Plesnik, kamor je Drnovšek zahajal skoraj deset let, se ga spominja kot iskrenega prijatelja, ki se je rad pogovarjal o svetovni politiki. »Danes ni enostavno najti tako velikega človeka po srcu in karakterju. Logarsko dolino je imel zelo rad in čim
je mogel, je prišel pod te veličastne gore. Veliko je delal, se sprehajal in kolesaril. Zaradi zdravstvenih težav zadnje čase ni več prihajal. Zadnjič je bil v Logarski dolini lani poleti, ko si je šel pogledat svoje priljubljene kotičke. Kot bi se prišel poslovit ...«je strnila misli Martina Plesnik.
Dr. Drnovšek je bil v zadnjih letih nepredvidljiv človek in tako je iz-venel tudi njegov obisk Mozirskega gaja 27. septembra 2005. Na svojem kratkem in nenapovedanem obisku seje srečal z županom občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom, načelnikom Upravne enote Mozirje Vinkom Poličnikom in poslancem Jakobom Presečnikom, kije bil prav na Drnovškovo »zahtevo« minister za promet v njegovi četrti vladi.
»Dr. Janez Drnovšek je bil preudaren človek, človekz vizijo, ki je zaznamoval osamosvojitev Slovenije, rast nove države in vključitev v družino evropskih narodov, tako kot
Julija 2001 sta z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Wolfgangom Schiisslom odprla meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo
predsednik vlade kot predsednik države. Ko sem z njim sodeloval kot minister v njegovi vladi, mi prihaja pred oči njegova pripravljenost, do ni bilo nikoli škoda časa za dodatna usklajevanja, ki so privedla do boljših končnih rezultatov,« je ob Drnovškovi smrti povedal Jakob Presečnik, ki se kot vodja poslanske skupine SLS spoštljivo spominja sicer redkih razgovorov na štiri oči, ki jih je Drnovšek opravljal kot predsednik države, preden je dal kakšen predlog iz njegove pristojnosti v obravnavo in potrditev Državnemu zboru. Iz teh razgovorov so Presečniku še posebej ostali v spominu čisto osebni pogledi, tudi na zdravje
ednik vlade, se včasih z njegovimi potezami in ravnanji nisem povsem strinjal. Najbolj mijevspominuosta-la njegova izjava, koje dobil poziv za odstop: »... kako naj odstopim, saj se boste pobili med sabo ...« Priznati moram, da mije bilo takratto smešno. Ko pa seje kot predsednik vlade in LDS umaknil, seje njegova napoved v prenesenem smislu uresničila. Izgube njegovega odhoda nikakor niso mogli nadomestiti. Drugo pa je obdobje, ko je bil predsednik države in koje pričel pisati »o življenju in zavedanju«. Tu so se najini pogledi veliko bolj zbližali. Močno mije ostalo v spominu najino uradno srečanje konec leta 2004. Formal-
Leta 1998 je skupaj s takratnim županom občine Gornji Grad Tonijem Rifljem odprl prvo kotlovnico na biomaso v Sloveniji
človek da - sebe in svoje zdravje.
Njegov predzadnji prihod v Zgornjo Savinjsko dolino, 4. julija lani, je bil vezan na ogled cerkva v Gornjem Gradu in Novi Štifti. Mimo vseh protokolarnih manir si je v deževnem in vetrovnem vremenu zaželel ogledati tudi cerkvico sv. Lenarta pod Rogatcem in se srečati s preprostimi kmeti, katerim se bo skrajno prijateljsko in neposredno srečanje z Drnovškom zagotovo trajno zapisalo v spomin. Svojo ljudskost je pokazal tudi ob septembrskih poplavah, koje obiskal Dele-jevo družino na Trnovcu. Drnovšek je prizadeti družini izrazil vso podporo in pohvalil gasilce, civilno zaščito ter druge sodelujoče organizacije in prostovoljce, ki so se po
kot največjo vrednoto, ki je bivšega predsednika zadnje čase, žal, vedno bolj zapuščalo.
Presečnikov poslanski kolega Mirko Zamernik je bil dolga leta Drnovškova politična opozicija, zato obdobje, ko se je osebno srečeval z njim, deli na dvoje. »Koje bil preds-
ni del pogovora sva zelo hitro zaključila, potem pa sva se dobre pol ure pogovarjala o zdravju, človeškem poslanstvu, smislu življenja...« se Drnovška spoštljivo spominja Mirko Zamernik. Za njega je bil bivši predsednik zelo prijeten sogovornik, iz katerega je bilo zaznati tudi
Junija 2001 je bil na srečanju LDS na Venišah gost dr. Drnovška tudi nekdanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher
Na zadnjem obisku naše doline je Drnovšek izrazil podporo Delejevim s Trnovca, ki jim je lani septembra ob poplavah voda odnesla del hiše
(foto: EMS)
delček obžalovanja, kako se včasih človek žene za nekimi ideali in ob tem pozabi nase in svoje zdravje. Zamernik je prepričan, daje dr. Drnovšek dal za državo, ki jo je dolga leta sooblikoval, največ, kar lahko
najboljših močeh trudili pomagati prizadetim ljudem. Sam potreben pomoči ni prezrl majhnih ljudi in njihovega prizadevanja pomagati pomoči potrebnim.
Savinjčan
C ^
9
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Spomin na Trubarja
V Osrednji knjižnici Mozirje je bila pred tednom dni izvedena monodrama Trubar pred slovensko procesijo, ki joje uprizoril dramski igralec Anatol Štern. Besedilo monodrame - izbora najpomembnejših Trubarjevih slovenskih pridig - je napisal dr. Matjaž Kmecl. Na ta način so tudi v Mozirju simbolično počastili 500-letnico rojstva očeta slovenske knjige in se oddolžili spominu tega velikega moža.
Po Kmeclu je samogovor izgnanega in od lastnega ljudstva zapuščenega starca tik pred smrtjo še ena »bridkost po slovensko«. V izgnanstvu je preživel pol življenja, vendar je neomajno verjel, da je z jezikom vred njegov narod prav tako božja stvaritev kot vsa druga ljudstva sveta. Slovencem je dal knjigo in pisni jezik. Matjaž Kmecl opozarja, daje Trubarjeva zgodba še ena v nizu tistih usod, ki bolje kot vse druge govorijo o ceni slovenske poti skozi zgodovino, otem, s čim vse je bilo potrebno za stoletja vnaprej odplačevati končno svobodo. »Leta 2008 bo poteklo 500 let od njegovega rojstva, samostojni in prosti pa smo kot njegovi dediči šele zadnja leta: zelo pogojno 90, pogojno 60 in v celoti dobro poldrugo desetletje. Vse drugo, vsa dolga stoletja vmes, je bilo eno samo mučno vztrajanje, polno porazov in
Na občnem zboru Kulturnega društva Nazarje je bilo predstavljeno delo posameznih sekcij društva v preteklem letu, hkrati pa se bo vodstvo letos moralo soočiti s ključnim vprašanjem o smiselnosti nadaljevanja gledališkega abonmaja.
Nazorsko kulturno društvoje lani pripravilo lepo bero kulturnih predstav in prireditev, s katerimi so ustvarili pestro paleto izbire kulturnih dogodkov tako za preproste kot za zahtevnejše gledalce. Njihova ponudba je zajemala poleg že uveljavljenih gledaliških predstav tudi pevske, folklorne in koncertne prireditve. Skozi leto so v Jak-ijevi hiši pripravili štiri kvalitetne razstave slovenskih akademskih umetnikov, večja obiskanost razstav in predstav pa društvu nalaga obvezo o nadaljevanju razstavne in nasploh kulturne tradicije.
Mladinska gledališka skupina je lani na oder postavila komedijo Ženska kmetija, s katero so dosegli lep uspeh, letos pa žal ne bodo realizirali že izbranega dramskega teksta. Uspehe je lansko leto žel tudi mešani pevski zbor društva, kije sodeloval na že ustaljenih zborovskih prireditvah
( N
to
___y
žrtev; jetika in revščina sta pobirali brezštevilne idealne pa izhirane može, ki so verjeli v slovensko prihodnost,« dodaja dr. Kmecl.
Savinjčan
Pridigo je po predlogi dr. Matjaža Kmecla izvedel gledališki igralec Anatol Štern
(foto: EMS)
doline in na pevskem taboru v Stični na Dolenjskem. Pevci nameravajo ob letošnji deseti obletnici delovanja pripraviti samostojen koncert, ob jubileju pa bodo zbirali donatorska sredstva za nova zborovska oblačila.
Kljub pozitivni finančni bilanci društva je vodstvo letos postavljeno pred zahtevno odločitev o nadaljnji izvedbi gledaliških abonmajev, saj le-te namerava v prihodnje v Mozirju prirejati tudi tamkajšnji zavod za turizem, kulturo, šport in mladino. »Glede na to, da smo vpeljali abonma, se mi zdi smiselno, da razmislijo o preusmeritvi na kakšen drug abonma, mogoče glasbeni, saj oboji ne bomo zmogli zapolniti predstav. Vsekakor moramo zdaj počakati na njihovo odločitev,« je pojasnila predsednica Vladka Planovšek in dodala, da tekoča abonmajska sezona poteka nemoteno po planu.
Na občnem zboru so člani nostalgično razmišljali o možnosti ponovne oživitve sedme umetnosti v dvorani. Vendar se morajo za realizacijo kinematografskih predstav še podrobneje seznaniti tako s tehničnim stanjem naprav kottudi z zakonskimi in ostalimi zahtevami za filmsko produkcijo.
Art Puk

10 /eti ...
Upravna enota Mozirje
Na novinarski konferenci konec januarja so predstavniki Upravne enote Mozirje predstavili delo v minulem letu. Ves čas so si prizadevali za večanje učinkovitosti državne uprave, višanje ravni strokovnosti storitev in zmanjšanje stroškov. V drugi polovici leta so javnosti predstavili argumente za morebitno ukinitev Krajevnega urada Rečica, kasneje se je z dogovarjanjem sprejela rešitev, da je KU Rečica ostal, zadeve pa je možno urejati enkrat tedensko.
20 /eOi ...
Skok za dve mesti
Slovenski statistični zavod je pred dnevi objavil tabelo, na kateri so vse slovenske občine rangirane po narodnem dohodku na prebivalca. Naša občina je v letu 1986 poskočila za dve mesti in je sedaj na 45. mestu med 65 slovenskimi občinami. Narodni dohodek na prebivalca naše občine znaša 1,31 milijona din, povprečni slovenski pa je 1,75 milijona din.
3	O	...
Mi in kultura
Letošnji kulturni teden je bil uspešen, saj je bila kulturna bera bogata tako po količini kot po kakovosti. Vendar ob tem nekaj grenkih ugotovitev onemogoča sklepno misel, da je bilo res vse najlepše, najboljše in, da smo storili vse, kar bi lahko. Boleče je, če poje dober zbor malemu številu poslušalcev. To se je žal zgodilo na Ljubnem in v Gornjem Gradu. Zakaj? Ljudje pravijo, da je bilo premalo poskrbljeno za obveščenost. Mogoče res. Predvsem pa se vsiljuje misel, da je bilo premalo sodelovanja med kulturnimi delavci v posameznih krajih. Ne more nam namreč biti vseeno, če gostimo skupino na domačem odru in se ob tem vedemo, kot da nas njihov sprejem in nastop prav nič ne zanimata.
Pripravila Tatiana Golob
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
Vprašljiva prihodnost gledaliških abonmajev
GALERIJA MIK LJUBLJANA
Fantazijska plovila Gorana Horvata
V sredo, 13. februarja, so v galeriji MIK v Ljubljani odprli razstavo slik Gorana Horvata. Umetnik, ki živi in dela v Nizki, se predstavlja s 57 deli iz najnovejšega opusa Plovila, o avtorju in njegovem delu pa je ob odprtju spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo v galeriji MIK na Jarški cesti 10 na ogled vse do 17. aprila.
»Goran Horvat s svojim slikarst- ti, iz katerih črpa zaklade idej, kijih
vom razkriva refleksijo o svetu in njegovem kaosu, ki ga pogosto komentira skozi perspektivo zgodovinskih dob oziroma mitičnih ali teatrskih postav, kot so harlekini, zeleni gozdni favni ali lunarna in sončna božanstva, uzrta skozi groteskni pogled današnjih astrologov. Dojema pa ga tudi v dialogu s književnostjo in slikarstvom preteklos-
IZLIV SLAPOV
razkriva z baročno bohotnim oblikovnim razkošjem, v katerega dinamiki se značilno razkriva pravi prastrah pred praznim prostorom in prav ta mu s svojo bujnostjo napolnjuje sleherni delec slike,« likovnega ustvarjalca opisuje umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj.
Po Komeljevem mnenju je Goran Horvat »organsko razcvetene
predstavili trije literarni ustvarjalci s svojimi deli. Obiskovalci so prisluhnili Stanku Gašperiču, Mariji Lebar in osnovnošolki Anji Rajter. Gašper-ič, ki ljubi planine in naravo, je predstavil svojo poezijo. V njo je vtkal ljubezen do narave in deklet. O Valentinovem in ljubezni so govorile tudi kratke pesmice mlade Rajter-
namreč literarno sekcijo Potke, v kateri se združujejo in ustvarjajo literati vseh generacij. Zgornjesavin-jčanom so se v besedah, postavljenih v verze ali prozo, predstavile Janja Grubelnik, Karla Podvratnik in Milojka Mohor. Slednja je avtorica kriminalke Zakaj imata sladkor tako grenak priokus?, za katero je pre-
ludi najmlajša članica Slapovcev Anja Rajter je prebrala pesem o ljubezni (foto: Marija Šukalo)
jeve. Lebarjeva, ki zase zatrjuje, da je zasvojena s knjigami in v pokoju uspeva delati tisto, kar si je vedno želela, pa je poleg poezije pripravila krajšo črtico o ljubezni s tragičnim koncem.
Naslednji del je bil namenjen predstavitvi gostov iz Šmartnega ob Paki.
jela prvo nagrado Onino pero. Prav ta zgodba je služila leponjivskim gledališčnikom za igro z istoimenskim naslovom, ki sojo pred časom premierno predstavili v Mozirju. Z njo so navdušili tudi vse udeležence literarnega srečanja v Juvanju.
Marija Šukalo
Razstavo slik Gorana Horvata je odprl lastnik in direktor podjetja MIK Celje Franci Pliberšek (levo) (foto: MIK)
forme, ki plapolajo v plamenečih rit- svojim pogledom in tako izoblikoval
v poeziji in prozi
Pri Prodniku v Juvanju je v torek, 12. februarja, potekalo vsakoletno srečanje amaterskih pesnikov in pisateljev Zgornje Savinjske doline, ki se združujejo v kulturnem društvu Slap. Tokratni Izliv slapov, kot so poimenovali druženje, je potekal v treh delih.
Po predstavitvi dela društva so se Tamkajšnje kulturno društvo ima
mih in se pogosto spreminjajo v nemirne razglodane pošasti«, samoumevno vsrkal iz izročila svojega očeta Jožeta Horvata - Ja kija, a jih je z vztrajnim delom prilagodil
zelo izrazit tip slikarstva, kije »polno notranje dinamike, ostro ornamentalno izrisano, skonstruirano in živo barvito ter vseskozi gibljivo«.
KF
Popravek informacije
V 8. številki Savinjskih novicje v prispevku Mihalinčeva popravila državni rekord napačno zapisan dosežek Urške Jelen. V Šempetru pri Novi Gorici Jelenova z rezultatom 9,07 ni zasedla 5. mesta, temveč je postala državna podprvakinja.
Marija Šukalo
s*
Drage bralke, dragi bralci!
V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju m hkrati na izlet z nami.
Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic.
izmed prejetih kuponov iz 8. številke smo izžrebali odgovor Jožice Weiss iz Mozirja.
4*
Rez-
ime in priimek:
Naslov:
Telefonska št.:.
V 9* številki Savinjskih novic mije bil najbolj všeč članek z naslovom:
©
Kako je nastala šmihelska šola
Piše: Aleksander Videčnik
V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani hranijo zelo zanimive listine in podatke o slovenskih šolah, tudi o šmihelski. Tam lahko razberemo, da so sprva poznali le šolo, ki sojo vodili duhovniki v okviru veronauka v župnišču. Ker je bilo v okolju, ki bi ga lahko imenovali "šolski okoliš", zelo veliko otrok, so oblasti nenehno pritiskale na mozirsko občino, da poskrbi za šolo v Šmihelu. Občina je bila v gmotnih težavah in se je otresala te naloge.
Končno je leta 1872 šolski svet za Štajersko izrecno zapovedal, da se v Šmihelu mora ustanoviti šola. Najprej so imeli pouk v Podbrežnikovi (kmečki) hiši, taje bila v cerkveni lasti inje občina plačevala letno najemnino, najprej v višini pet goldinarjev, pozneje pa 20 goldinarjev letno. Šola je bila enorazredna z deljenim poukom. Seveda so morali hišo ustrezno preurediti, za kar so rabili kar nekaj let. V preurejeni hiši seje pričel pouk 1. novembra 1878. Podatki v Ljubljani povedo, da je bil prvi učitelj v Šmihelu Fran Stupan. Že prvo leto pouka so našteli kar 77 šolarjev. Seveda je razumljivo, da ljudje še niso povsem dojeli šolskega reda. Prihajanje v šolo ni bilo redno, pa tudi hiša ni bila ustrezna za šolsko dejavnost. Zato so leta 1882 zahtevali gradnjo šolskega poslopja, ki bo ustrezalo zahtevam za delovanje šole.
Med vsem tem je prišlo do spora zaradi lastništva Podbrežnikove hiše, Cerkev je trdila, daje hiša cerkvena last, občina pa je temu nasprotovala. Te razprtije so trajale kar nekaj časa, končno pa je Cerkev vendarle dosegla, da se je hiša zemljiškoknjižno prenesla v last cerkvenega predstojništva v Šmihelu.
Končno je bilo leta 1891 vse nared za gradnjo novega šolskega poslopja, kije bilo leto kasneje pod streho. Stroški so navedeni v višini 5.800 kron. Tedaj so šolsko leto pričeli po veliki noči, počitnice pa so bile septembra in oktobra. Šele leta 1923 so uvedli začetek šolskega leta vjeseni.
Šolski okoliš je bil na začetku šole veliko večji, poleg Šmihela je zajemal še Radegundo in Lepo
Butare
Moj sogovornik je tokrat spet Franc Goličnik -Povh iz Jazbin nad Mozirjem.
Znanoje, da Slovenci že od davnega gojimo navado izdelovanja butar, ki jih potem na cvetno nedeljo ponesemo k blagoslovu. Seveda najdemo na slovenskem različne običaje, različne nazive in seveda tudi različna "pravila" samega izdelovanja butar.
Naj omenim mimogrede, da na Ljubnem še vedno pečejo "potice" in ne butare. Vedno še velja pravilo presenečenja, kdo bo namreč prinesel k cerkvi najbolj domiselno potico. V preteklosti so imele potice največkrat podobo kakšnega orodja ali drugega predmeta kot ure, glasbila, kolovrat in podobno.
IN KAJ PRAVI POVH?
Stari Povh poudarja, da so morale biti butare iz
Njivo. Leta 1927 je začela s poukom tudi nova šola na Lepi Njivi, tako seje preveliko število učencev na šmihelski šoli vendarle zmanjšalo. Toda v tridesetih letih 20. stoletja so spet beležili porast otrok v Šmihelu.
Na šmihelski šoli so učili: Fran Stupan od 1878 do 1881; Mihael Levstik od 1881 dol884; Martin Zdolšek od 1884 do 1899; Lovro Serajnik od 1899 do 1900; Ivan Burdijan od 1900 do 1902; Rudolf Vudler od 1902 le eno šolsko leto; Ivan Pušenjakod 1902 do 1919; Ivan Dolinar od 1919 do 1929; Mara Žnidaršič od 1930 do 1936 in Franc Trošt od 1936 do 1937. Žal v kroniki, ki je bila vir teh podatkov, le-ti segajo le za opisovano obdobje.
ali snopi
šibja: leske, ive, rjave ali sive, drena in čremze. Upodobljeni križi so morali biti iz drena, saj ima to drevo najlepše vrhove v obliki križa. Za povijanje se uporablja vrba iva z rumeno skorjo. Na vrhu snopa je okras iz bršljana. Križec je bil pogosto okrašen s trakovi in rožami iz papirja. V šmihel-skem koncu je veljalo pravilo, da je moral snop biti gotov v četrtek pred cvetno nedeljo. Govorilo seje, da takrat moški pečejo, ženske pa na veliki petek.
PO BLAGOSLOVU V CERKVI
Po blagoslovu v cerkvi smo prinesli butare (snop) domov in jih obesili na jablano ali hruško pred hišo, pravi Povh. Tam je snop visel do velikega četrtka, ko ga je moral ta dan hlapec sesekati na drobne koščke in to zjutraj, še predenje dekla pometla hišo. Marsikateri hlapec je sesekal snop takoj po polnoči, daje prehitel deklo v hiši.
Ljudje so govorili o snopu kot žegnanem lesu, zato so ga uporabljali v hudi uri. Povhova matije vedno, kadar seje bližala huda ura, dala na ogenj nekaj kosov tega lesa, da bi ogenj pregnal točo. JAJČARIJA (JAJČNICA)
Ko so fantje večer pred florjanovim pobirali jajca (jajčarija ali jačnica), so iz snopa naredili toliko križcev, kot so našli jajc. Kot trdi Povh, je ta običaj ohranjen še danes. Od fantov narejene križce so potem domači posadili na travnike, njive in pritrdili na poslopja kmetije.
KAJ PA DANES?
K temu lahko izrazimo le veselje, da se ponekod še ohranjajo lepa izročila naših prednikov, ki žal že močno tonejo v pozabo. Morda bi kazalo v naših krajih, kjer so dolgo gojili tovrstno ljudsko kulturo, kaj postoriti, da bi mladina spet obudila nekatera ljudska izročila. Zavedati se moramo, da so tudi izročila naših dedov dediščina, ki bi jo morali spoštovati in ohraniti. Z malo dobre volje bi lahko bilo na naših kmetijah spet marsikdaj slovesno in veselo. Ob tem naj poudarimo, da v našo narodno sredino uvajamo vse več tujih običajev in navad, kar nam seveda ne more biti v čast.
Sščemo sfare fotografije
fuljbacb.
Zelo zanimiva razglednica Solčave iz leta 1878. Izvirnik hrani muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Ne gre za fotografijo, ampak za sliko, ki jo je naslikal Richard Puetner, ta podpis je na
sliki dobro viden.
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
Nov termalni center med najsodobnejšimi v Evropi
V Laškem so prejšnji teden slovesno odprli nov termalni centerz 2.200 kvadratnimi metri vodnih površin in šestimi različnimi savnami. Gre za enega najsodobnejših termalnih centrov v Evropi, katerega naložbena vrednost znaša 28,5 milijona evrov. Odprtja so se udeležili številni gospodarstveniki in politiki na čelu z gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in okoljskim ministrom Janezom Podobnikom.
Termalni center Wellness park Laško je kartrikrat večji od obstoječih notranjih in zunanjih bazenov Zdravilišča Laško. Naenkrat lahko sprejeme 1.300 obiskovalcev. Odprtju termal-
Nov termalni center v Laškem lahko naenkrat sprejme 1.300 obiskovalcev (foto: ZL)
nega centra z notranjim bazenskim kompleksom pod odpirajočo stekleno kupolo, zzunanjimi bazeni, savna centrom in podzemno garažo bo konec letošnjega leta sledilo še odprtje wellness hotela s 104 sobami, SPA centra in restavracijskih prostorov. Kongresni center s kongresno dvorano s 400 sedeži, slavnostno dvorano in več manjšimi seminarskimi prostori ter 88 hotelskimi sobami bo končan v začetku leta 2009. Celotna naložba, ki bo z gradnjo apartmajskega naselja zaključena leta 2011, je vredna 70 milijonov evrov.
KF
SEDEM KRIŽEV SLIKARJA JOŽETA NAPOTNIKA
Pol stoletja s čopičem v zakulisju in na javni sceni
Jože Napotnik (desno) je Silvu Teršku izročil velik slikarski čopič, saj tudi on ustvarja na področju slikarstva (foto: Jože Miklavc)
V siju odrskih luči, obdan s slikarskimi kulisami njegove simbolične razstave, obdan z množico prijateljev in poslovnih partnerjev je slikar Jože Napotnik 16. februarja, na svoj rojstni dan, obeležil 70. obletnico burnega življenja ter 50-letnico umetniškega ustvarjanja na področju slikarstva in ustvarjanja gledaliških in televizijskih scen.
Praznični program so vzeli v roke mojstri svetlobe, slike, glasbe in slovenske besede, dvourni spektakel v kulturnem domu v Velenju je zadovoljil še tako zahtevne obiskovalce. Jože Napotnik seje pod težo žametnih besed Silva Terška povsem odprl in paberkoval pred ljudmi, ki ga dobro poznajo, a so ugotovili, da še vedno ne dovolj. Sogovorniki, ki so uokvirili časovno obdobje več desetletij in zaobjeli Napotnikovoživljenje, so dogodku dali težo, zanimivost
in atraktivnost. O časovnem obdobju in Napotniku so skozi intervju s Silvom Terškom spregovorili Slovenka leta 2006 kardiologinja dr. Metka Zorc, moderator in humorist Vinko Šimek, direktor in lastnik VTV Rajko Djordjevič, župan občine Šmartno ob
Paki Alojz Podgoršek ter soproga slavljenca Milica Napotnik. Za zabavni del programa so poskrbeli glasbeni ustvarjalci pianistka Urška Vidic, Planinski duet Lidija Rogeljšek in Milica Napotnik, operna pevca Pia Brodnik in Jože Vidic, Matevž Vidic kot
Kekec, skupina Ave, pevka Nuša Der-enda ter ansambel Spev.
Ob tej priložnosti je župan občine Šmartno ob Paki Jožetu Napotniku vročil priznanje župana za zasluge in promocijo kraja ter občine in zlatnik občine (občinsko priznanje - grb občine Šmartno ob Paki pa je umetnik prejel že pred časom). Napotnikje svojo hvaležnost Teršku izkazal z velikim slikarskim čopičem, saj tudi on ustvarja na področju slikarstva. Pr-ireditve seje udeležilo tudi več Napot-nikovih prijateljev in kolegov izZgorn-je Savinjske doline. V bolj družabno naravnanem delu srečanja v restavraciji Pod Jakcem Gorenje so večer popestrili humorist Marjan Šarec, pevec Jože Vidic, fotoreporter Jože Miklavc s portreti fotografij velikega formata in komentarji o Napotniku, številni prijatelji ter ansambel Spev.
Jože Miklavc
POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ
RADIO GOLD!
Scrvin/ski vai
www.radio»ldi.si
m
106,2 Mhz
NOVA FREKVENCA - STAK PRIJATELJI
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz

AVTOŠOLA RELAX MOZIRJE, SAVINJSKA CESTA 29, TEE.: 03/837-0890
Avtošola Relax je dosegla največjo uspešnost na
vozniških izpitih v Sloveniji
Avtošola
RELAX
www.avtosola-relax.si
Bego Okanovič
direktor 20-ih Relaxovih avtošol v Sloveniji e-mail: bego.okanovic@relax.si tel.: 041-227-133
nih anket spremljamo zadovoljstvo naših strank in zato nenehno dvigujemo kvaliteto naših storitev.
Po končanem 40-urnem usposabljanju iz teoretičnega dela vam nudimo brezplačno dodatno učenje CPP. Po opravljenem izpitu vas po želji naš strokovnjak eno uro brezplačno spremlja na prvi samostojni vožnji z vašim avtomobilom.
ornost v podjetju. Direktor Relaxovih avtošol nam je predstavil svoje vodje in nam prepustil, da izvemo vse, kar nas zanima o uspešnem poslovanju avtošole Relax.
-	Gospod Rosenstein, povejte nam, kakšne so kapacitete avtošole Relax?
Povedal bi, da imamo že dvajset avtošol Relax širom po Sloveniji in da so še štiri avtošole v postopku odpiranja. Imamo zaposlenih več kot 70 učiteljev vožnje in več kot 70 osebnih avtomobilov VW golf V, polo in ford. Ker poučujemo tudi za ostale kategorije, lahko rečem, da imamo tudi več kot 30 motorjev yamaha, honda, kawasaki ter avtobuse mercedes travego in kamione MAN.
-	Gospa Klavdija Hrovat, povejte nam, kakšna je kakovost usposabljanja na avtošoli Relax?
Avtošola Relax je ena redkih, ki je v Sloveniji pridobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001/2000.
Naša uspešnost na teoretičnem in praktičnem delu izpitovje med najvišjimi, usposabljanje bodočih voznikov je intenzivno. Na osnovi anonim-
Želeli smo malo več izvedeti o uspešnem poslovanju avtošole Relax. Kratek pogovorz namije opravil gospod Bego Okanovič - direktor 20-ih Relaxovih avtošol v Sloveniji. Seznanil nas je tudi s tem, da je zaupal vodenje avtošole Relax v Velenju gospe Klavdiji Hrovat in vodenje avtošole Relax v Mozirju gospodu Antonu Rosensteinu. Pridne delavce je potrebno nagraditi in motivirati tudi na takšen način, da jim zaupaš večjo odgov-
- Gospod Rosenstein, ali kandidati lahko sami izbirajo učitelja vožnje?
Seveda, pri nas je svobodna izbira in zamenjava učitelja vožnje možna v vsakem trenutku. Naši učitelji vožnje so prijazni, potrpežljivi in strokovni. Vsakega našega kandidata seznanimo tudi z dežurno številko avtošole, na katero je možno non-stop 24 ur dnevno izraziti svoje želje, graje ali pohvale na št.: 041-227-133.
Ob tej priliki lahko povem, da je na to številko dosegljiv direktor Relaxovih avtošol v Sloveniji, gospod Bego Okanovič. Vesel bo vsakega klica, bodisi pohvale ali graje, kajti samo na tak način
Zaključek leta 2007 je bil za avtošolo Relax posebej pomemben, kajti v letu 2007je bila najbolj uspešna avtošola v Sloveniji. Dosegli so zavidljive rezultate pri usposabljanju kandidatov za vse kategorije, kakor pri praktičnem usposabljanju tako tudi pri usposabljanju iz cestno prometnih predpisov.
s ...
• ■
M
00006300
bomo uspešni, če bomo znali prisluhniti našim kandidatom in upoštevati njihove pripombe oziroma mišljenja.
-Ja, moram reči, da je to pohvalno. Vprašala bi vas, gospa Klavdija Hrovat, če nam malo več poveste o vaših plačilnih pogojih? Namreč znano je, da imate zelo ugodne plačilne pogoje.
Resje, pri naši avtošoli lahko plačate z Relax-ovim kreditom, BA karticami,kreditnimi karticami. Rada bi povedala nekaj več glede kredita. Kredit vam nudi avtošola Relax in ne banka. Stranka ne plača stroškov odobritve kredita in ne stroškov zavarovanja kredita. Kredit odobrimo le s predložitvijo osebne izkaznice, davčne številke in kartice TR.
Kredit uredite v petih minutah na kateremkoli plačilnem mestu avtošole Relax. Maksimalna doba najema kredita je 24 mesecev. Najem kredita do pet mesecev je brez obresti.
Namesto vas lahko kredit najamejo starši, sorodniki, prijatelji, vsaka zaposlena oseba.
Možno je plačilo tudi do šest čekov brez obrestne mere.
Plačila so možna tudi preko plačilnih nalogov (položnic) na bankah ali poštah.
*	plačilo z DINERS kartico in AMERICAN EXPRESS na obroke brez obresti
*	plačilo z gotovino.
- Gospod Rosenstein, glede na to, da ste največja avtošola v Sloveniji, ali ste razmišljali o uvedbi kakšnih novih programov v avtošoli Relax?
Z veseljem vam povem, da bomo v letošnjem
letu uvedli izobraževanje za NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija) v sodelovanju s Formulo iz Maribora. Potem trening varne vožnje v ekstremnih razmerah v sodelovanju s Španik iz Murske Sobote.
Izobraževanje in usposabljanje za učitelje vožnje in učitelje iz cestno prometnih predpisov ter zbijanje kazenskih točk v sodelovanju s Formulo iz Maribora. Kupili smo tudi nov tovornjak in prikolico za usposabljanje kandidatov za višje kategorije, s katerim bomo poučevali kandidate vSavinjsko-šaleški regiji. Organiziramo tudi izpit za traktor oziroma tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki v sodelovanju z biotehniško šolo iz Maribora. S tem dejanjem želimo našim strankam čim bolj približati usposabljanje v bližini njihovega kraja in ponuditi čim bolj kakovostno usposabljanje.
-	Gospa Klavdija Hrovat, povejte nam, na kakšen način je najlažje dobiti informacije o vpisu v avtošolo Relax?
Vpis v avtošolo Relax je možen vsak dan nonstop na dežurno telefonsko številko avtošole. Pričetki tečajev iz cestno prometnih predpisov so objavljeni na spletnih straneh avtošole Relax, www.avtosola-relax.si, v sredstvih javnega obveščanja in na plakatnih mestih.
-	Gospod Rosenstein, povejte nam, ali imate veliko mladostnikov pri 16 letih in pol za nadaljnjo vožnjo s spremljevalcem?
Da, imamo tudi nekaj mladostnikov, vendar ne tako veliko, kot bi si želeli, da bi to število bilo veliko večje. V Sloveniji želimo in apeliramo na starše,
da bi jih čim več omogočalo svojim otrokom, da se pričnejo usposabljati za voznika že v rani mladosti, torej pri 16 letih in pol. V nekaterih državah je to zelo dobro utečeno in seveda so s tem zmanjšali prometne nesreče pri mladih voznikih ter povečali večjo varnost na cestah. Pri nas je še vedno mišljenje, ko bo star 18 let, bo delal izpit, prej pa ni potrebno. Vožnja s spremljevalcem seje izkazala kot zelo dobra možnost, da tudi starši pomagajo pri vzgoji svojih otrok v cestnem prometu.
-	Gospa Klavdija Hrovat, povejte nam, ali je težko opraviti vozniški izpit v današnjem času v tako zahtevnih prometnih situacijah?
Promet na cestah v današnjih časih ni enak prometu pred desetimi leti ali več. S tega vidika je usposabljanje kandidatov za voznika motornih vozil bolj zahtevno in zahteva večjo kvaliteto izobraževanja, kot je bilo pred leti. Izpita ni težko opraviti, če delamo s kandidatom intenzivno in če je kandidat zainteresiran ter pripravljen izobraževati se, tako kot so predpisana pravila v avtošoli, tako na teoretičnem usposabljanju kot na praktičnem usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil.
-	Zahvaljujem se vam za današnji pogovor in vam želim veliko poslovnih uspehov v letošnjem letu ter srečno in varno vožnjo v prometu!
Hvala. V imenu avtošole Relax želimo vam, vsem voznikom in voznicam ter seveda našim cenjenim kandidatom srečno in varno vožnjo v letu 2008!
HK
LOGARSKA DOLINA
Skozi šivankino uho v svet
Pripovedi udeležencev izobraževanja pričajo, da je ljudsko izročilo še vedno Živo (foto: Marija Lebar)
V	počitniškem domu celjske Cinkarne v Logarski dolini že od sredine januarja poteka izobraževanje za lokalne turistične vodnike, animatorje in informatorje za Luče ter Solčavo z okolico. Izobraževanje organizirajo Logarska dolina d.o.o. in TIC Luče v sodelovanju z domačima občinama. Prijavljenih je bilo okoli dvajset kandidatov.
V	petek, 15. februarja so po predavanju priredili še dramatizacijo z naslovom Solčavsko skozi čas. Naslednji dan je bilo na programu predavanje Marine Gradišnik o zgodovini obeh krajev in Vide Matk o zgodovini polstenja, na koncu pa še praktični prikaz polstenja in izdelava izdelkov iz ovčje volne.
Domačinka Marina Gradišnik sicer zadnja leta živi v Ribnici na Dolenjskem, kjer dela vtamkajšnjem muzeju, potem koje končala študij zgodovine. Svoj zgodovinski prerez dog-
ajanj na Solčavskem in Lučkem je začela v kameni dobi, ko je imel pračlovek svoje bivališče oziroma lovsko postojanko v Potočki zijalki. Od takrat pa do konca prvega tisočletja je zgodovina teh krajev zaenkrat še nepopisan list. Marsikaj pa je znanega od dvanajstega stoletja dalje, ko je Solčava prvič omenjena v pisnih virih. Stik z zunanjim svetom je Solčavi
narekovala tesen pri Igli, tako da so imeli stike predvsem s Koroško. To je pustilo pečat tako na zgodovini kot na narečju.
Predavateljica je ob tem povedala, da naj bi v Solčavo prišli tudi Turki in sicer s koroške strani. Legenda pripoveduje, da je Marija uslišala Soičavane in razširila »šivankino uho« v Igli, da je ta del postal bolj prehoden.
Menda se še zdaj v skalah poznajo odtisi Marijinih rok. Številne pripovedi in dogodke so dodali tudi tečajniki sami, saj je ljudsko izročilo vteh krajih še dokaj živo.
Sledilo je predavanje Vide Matk o »najstarejši tehniki izdelave tekstila«, to je o polstenju. To tehniko še vedno poznajo v Mali Aziji in na Bližnjem vzhodu, kjertako izdelujejo preproge. Znane pa so tudi mongolske jurte -bivališča iz polsti. Prav tako se s tem še vedno ukvarjajo v skandinavskih državah. Pred kratkim so imeli v Solčavi obisk Fincev, s katerimi so izmenjali zanimive izkušnje.
Bernarda Prodnikje predstavila začetke polstenja v Solčavi, ki segajo v januar 2005. V treh letih so polsteni izdelki postali prave mojstrovine in se uveljavili tudi na prodajni razstavi v prestolnici. Udeleženci so si pod budnim očesom in s pomočjo mojstric naredili obeske za ključe - svoj prvi polsteni izdelek.
Marija Lebar
PLOD SKUPNEGA SODELOVANJA OPLA IN SUZUKIJA
Prihaja aova opel agila
Mali avtomobili so vtrendu. Konkurenca je huda in borba za tržni delež trda. Kdo bo za nizko ceno ponudil največ? Potrošniki so postali izobraženi in vedo, kaj iščejo. Avtomobil ni več luksuz, temveč nuja in v natrpanih mestih je velik avtomobil samo ovira, da o drugem avtomobilu pri hiši ne govorimo. Malo pomeni nižjo ceno, ne pa nujno slabšo kvaliteto, varnost, vozne lastnosti ali slabši občutek pred sosedi.
Razmejitev med malčki in malce večjimi malčki je v današnjih časih težka. Vsak segement z novo generacijo zraste za nekaj centimetrov. In kar je deset let nazaj bil golf, je danes polo. Pri audiju je A4 v dolžino zrasel za 17 centimetrov in je že na nivoju starega A6. Enako se dogaja pri malčkih, kotsoyaris, elio, modus, twingo in mini, ki rastejo in rastejo. Prihajajo pa nove, manjše in mlajše generacije, ki polnijo izgubljene vrzeli.
Na srečo nova opel agila ne sledi pretirano tem rastočim trendom, Opel in njegovo sodelovanje s Suzukijem se nadaljuje in nova agila bo plod skupne proizvodnje na Madžarskem. Zunanja podoba se bo razlikovala le po maski in detajlih. Bo pa agila sedela na podvozju suzukija in sicer swifta, karji bo gotovo dajalo športen značaj. Če
f Razmišljam globalno, delujem lokalno
Spoštovani bralec,
zagotovo nam je vsemjasno, daje naša dežela premajhna, da bi v svetovnem, globalnem merilu igrala pomembno ali celo vodilno vlogo na področju varovanja in ohranjanja narave. Saj meri komaj kaj več kot narodni park katere od večjih držav. Če bi npr. v naši državi vzelo kratkem času za polovico zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, bi se to v svetovni bilanci komaj poznalo. Seveda pa bi to imelo močan učinek na našo neposredno okolico, na našo naravo in naše zdravje in vsekakor bi bil to svetal vzgled v svetovnem merilu. S primerom dobre prakse bi zagotovo spodbudili druge, da storijo podobno. Moč malih je v moči njihovih argumentov, ne v njihovi moči.
REŠEVANJE ENERGETSKO PODNEBNIH SPREMEMB
Očitno so prav to imeli pred očmi ljudje, ki so odgovorni za varstvo narave v naši državi, ko so se pripravljali na polletno predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Okoljska problematika, natančneje reševanje energetsko podnebnih sprememb, je ena od petih prednostnih nalog, ki sijih je zadala naša država v času predsedovanja. Zagotovo trd oreh, ki ga ne bo lahko in enostavno
16
__
smo bili prej navajeni agile posebneža, kije v svoji generaciji izstopal z ostro obliko inje bil resnično »oglat«, potem nas nova agila preseneča s popol-
noma novo podobo. Mehak sprednji del z man-dljastimi očmi se preko nežnih linij in položne sprednje šipe prelevi v »že videni zadek«. Skratka
Ali bodo slovenski gozdovi v prihodnje vir energije ali vir surovine za predelavo?
streti. V zvezi z energijo je vedno veliko problemov, saj je tudi večina sodobnih mednarodnih sporov in vojn prav zaradi zagotavljanja energije oziroma surovine zanjo. Okolje oziroma naravo pa najbolj uničujemo prav s pomočjo te neobnovljive surovine.
nič več novega, ampak vse v okviru trenutne podobe na trgu.
Notranjost je oblikovana z malce več poguma. Centralni merilnik hitrosti je postavljen v središče dogajanja pred voznikom in še najbolj spominja na kakšnega mini morisa. Kljub zaobljeni obliki ostaja občutek prostornosti in dobre preglednosti, karje še kako pomembno pri iskanju malih parkirnih prostorov. Zložljiva zadnja klop olajša tudi večje nakupe v supermarketih. Za začetek bo pogonski agregat le 1.2-litrski bencinski motor, ki razvije 86 KM, kar zadostuje za pospešek do 100 km/h v 12,3 sekunde in za največjo hitrost 175 km/h. Vse skupaj pri porabi 5,6 litra na 100 kilometrov in izpuhu 131 g/km.
Ob nizki teži 1.050 kilogramov bo agila prav gotovo poskočen mestni avtomobil, ki nas lahko zapelje tudi na kakšen daljši izlet ali skok na morje. To podpira tudi cenovna politika, saj naj bi nova agila v osnovni verziji stala manj kot 10.000 evrov. Je pa res, daje osnovna različica precej "op-uljena", kar lahko prične seznam doplačil, ki z lahkoto "požre" naš dopust. Zato pa je na voljo široka paleta konkurenčnih modelov. Pa dober izbor.
Igor Pečnik
Vse bolj se zavedamo, daje mogoč le trajnostni razvoj, ki temelji na omejenih in obnovljivih virih, da so nekje meje rasti. Zato je gozd naše države pri teh pogajanjih dober argument. Trajnost, sonaravnost, večnamembnost so pojmi, ki že desetletja predstavljajo temelje slovenske gozdarske stroke pri usmerjanju razvoja gozdov. Profesorji sojih predstavljali študentom že v»dav-nih« časih, ko so se jim ob omembi teh besed posmehovali ali vsaj muzali mnogi v rast (ne pa v razvoj) in tehnologijo usmerjeni ljudje (ali celo stroke). Danes pa lahko Slovenija te argumente položi na pogajalsko mizo.
GOZD IN GOZDARSTVO TEMA ŠTEVILNIH DOGODKOV
Gozd in gozdarslvo bosta tako pomembni temi predsedovanja Slovenije v teh mesecih, seveda pa so se priprave izvajale že mnogo pred tem. Na področju gozdarstva si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izboljšanje konkurenčnosti gozdnih proizvodov in ohranitev biotske raznovrstnosti gozdov. V okviru te teme so se in se bodo vrstili številni dogodki, srečanja in posvetovanja. Pred kratkim je bila mednarodna konferenca Gozd in les, namenjena predstavitvi možnosti povečane
Slovensko predsedovanje EU in okolje
in smotrnejše uporabe lesa in gozda. Na njej je svoja stališča predstavil tudi solčavski župan Alojz Lipnik, ki je govoril o celovitem, vsestranskem pristopu do gozda in lesa, saj je tega še vse premalo.
Gozdu bo posvečeno tudi neformalno srečanje minisfrovza okolje. Govorili bodo o gozdni biotski raznovrstnosti kot izzivu in priložnosti za gospodarski razvoj in lajšanje podnebnih sprememb. Poudarek bo na trajnostni energetski uporabi gozdne biomase, vključno z biogorivi druge generacije in njihovem vplivu na biotsko raznovrstnost.
Upamo lahko samo, da ne bodo pozabili, da je les predragocena surovina, da bi jo prevelik delež
zmetali v peč. Drva so drva, furnirje furnir, vmes pa so še številni izdelki iz lesa, od zobotrebca do hiše. Les je lep, dragocen in vsestransko uporaben material, izdelki iz lesa so energetsko varčni in zato že sami po sebi energetsko učinkoviti ter naravi prijazni. Vsekakor ima Slovenija dobre izkušnje pri gospodarjenju z gozdovi in prav je, da jih pokaže svetu. Vendar bi bilo bolje, da se več ukvarjamo stem, kako les čimbolj oplemenititi in ovrednotiti, kot z njegovo energetsko (kurilno) vrednostjo. Skratka, čim več lesa je treba spremeniti vfurnir, za drva bo ostalo dovolj.
Vas pozdravlja vaš Zeleni Franček
Alojz Lipnik, gozdar in solčavski župan, na konferenci Gozd in les:
»Gozdarji zaključimo svoje delo takrat, ko so hlodi spravljeni do kamionske ceste, neverno pa, kaj sez našo surovino dogaja po prodaji. Lesarji ne vedo, koliko truda in znanja je potrebnoga vzgojimo kvaliteten les in zdrav gozd, ki deluje za številne funkcije, ki jih vsi skupaj s pridom uporabljamo. Turistični delavci ne vedo, kakšen potencial je v gozdovih, kako bi lahko lesene izdelke prodajali obiskovalcem. Gradbeniki ne vedo, koliko manj energije bi bilo treba, če bi hiše gradili iz lesa domačega porekla in jih prodajali v domačem okolju. Koliko bi bilo manj prevozov v oddaljene kraje, koliko manj negativnega vpliva na okolje ... Konferenca je pomemben prispevek, da smo se o teh zadevah začeli pogovarjati in mogoče pristojne nagovorili, da bodo razmislili o konkretnih ukrepih.«
Pozornost tudi vzgoji mladih sadjarjev
Koje pred štirimi leti društvo pričelo z delom, je štelo 18 članov. Sedaj jih ima 62, na samem občnem zboru pa sta se vpisala še dva nova. Že ta podatek pove, da je usmeritev delovanja društva pravilna in zadovoljuje potrebe svojih članov. Ti niso le Mozirjani, so tudi iz drugih krajev Zgornje Savinjske doline.
Dosedanji predsednik Alojz Plaz-nikje najprej podal pregled društvenega dela za preteklo leto, nato pa še za celotno mandatno obdobje. Glavno skrb so posvečali strokovnemu izobraževanju članov. Temu je namenjena tudi vsakoletna strok-
ovna ekskurzija z ogledom načinov sadjarslva po Sloveniji. Ker so nekateri člani šele začetniki v sadjarjen-ju, drugi pa že strokovnjaki, so teoretična predavanja združili s praktičnimi prikazi, da bi tudi začetniki odnesli čim več. Tako so se člani poučili in preizkusili zimsko rez, različne načine cepljenja, vzgojno rez in pomlajevanje ter zimsko škropljenje raznih sadnih rastlin.
Posvetili so se tudi vinski trti in se naučili pravilnega obrezovanja trtne brajde. Ob občinskem prazniku so poskrbeli za drugo družabno rez potomke najstarejše vinske trte
v Mozirskem gaju. Pomagali so pri zasaditvi dveh Steyerjevih spominskih trtvgaju.
Veliko pozornosti so namenili šolskemu sadnemu vrtu in izobraževanju mladih sadjarjev. Sadjarski krožek pod vodstvom Antona Ve-neka, ki je trajal okoli petdeset šolskih ur, je obiskovalo devet mozirskih učencev.
Alojz Plaznikje predstavil še delovni načrtza letos. Delo v sadovnjaku nikoli ne počiva, zato so za februar
pripravili praktični prikaz zimske rezi, organizirali pa bodo tudi strokovno predavanje. Aktivnosti so začrtane tudi za marec in april.
Sledile so tajne volitve. Volili so nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. V upravni odbor, ki šteje pet članov, so izvolili tri dosedanje in dva nova člana. Predsednika in ostale funkcije bodo določili na prvem sestanku upravnega odbora.
Marija Lebar
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Člani mozirskega sadjarskega društva so se v četrtek, 14. februarja, zbrali v tamkajšnji osnovni šoli. Pregledali so dejavnost društva v minulem mandatnem obdobju in izvolili novo vodstvo.
Člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje so na tajnih volitvah izvolili nove organe društva (foto: Marija Lebar)
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
LEPOSLOVJE-MLADINA:
Bath, Kevin P.: Beg z gradu Cant, Erlingsson, Fridrik: Benjamin Dove, Prue, Sally: Tom Mraz, Grant, Katie M.: Kako je rabelj izgubil srce, Radovanovič, Vesna: Rožnati avtobus, Habič, Špela: Enajst medvedov in cesarjeva hoja, Goscinny, René: Nikecje najboljši, Mlakar, Ida: Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo, Rowling, J.K.: Harry Potter. Svetinje smrti.
LEPOSLOVJE-ODRASLI:
Johnston, Jennifer: Milost in resnica, Kermauner, Aksinja: Smaragdna obzorja, Drake, Nick: Nefretete, Amirrezvani, Anita: Kri cvetlic, Harris, Robert: Imperij, Vonnegut, Kurt: Mati Noč, Bennett, Alan: Nenavadna bralka, Sivec, Ivan: Potovanje na streho Evrope.
STROKOVNA LITERATURA:
Starič, Peter: Atomska bomba, Južnič, Stanislav: Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem, Saradananda, Videnja pokrajine, Bučar, France: Rojstvo države, Škorjanec, Viljenka: Osimska pogajanja.
N	A	Z	A	R	J	E
OBČINA NAZARJE
»
Občina Nazarje na podlagi 8. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. I. RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 13/05) objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje
1.	Predmet javnega razpisa
Predlog javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v letu 2008, kijih bo Občina Nazarje sofinancirala iz občinskega proračuna.
2.	Višina razpisanih sredstev
V	Odloku o proračunu Občine Nazarje za leto 2008 (Ur. gi. ZSO, št. 5/ 07 in 2/08) je za sofinanciranje programov kulturnih dejavnosti zagotovljenih 4.800,00 EUR.
3.	Prijava na razpis
Na razpis se lahko prijavijo:
društva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih, samostojni izvajalci na področju kulture, zasebniki in drugi, ki delujejo na področju ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter so njihovi kulturni programi v interesu Občine Nazarje.
Pravico dosofinanciranja imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da imajo sedež v Občini Nazarje, da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti,
da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih,
vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, aktivno delujejo najmanj eno leto.
Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu Občine Nazarje in na spletni strani Občine Nazarje : http://www.nazarie.si.
Prijave na javni razpis dostavite osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom: »NE ODPIRAJ - RAZPIS KULTURA 2008«, na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje do 14.3.2008 do 12.00 ure.
O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni s sklepom.
4.	Končna določila
Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri financiranja.
V	roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju.
Župan:
Ivan PURNAT, I. r.
Napovednik
•	Petek (29. februar), ob 18.00. Knjižnica Mozirje
Podelitev 3. bralne značke za odrasle, gost Ervin Fritz
•	Petek (29. februar), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje
Futsal - KM N Nazarje Glin : Benedikt (zadnji krog)
•	Sobota (1. marec), ob 9.15. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma • Nazarje : Ruše (kadeti)
•	Sobota (1. marec), ob 13.00. Golte
Odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu
•	Sobota (1. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Union Olimpija mladi (člani)
•	Sobota (1. marec), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje
Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline_____________________
•	Sobota (1. marec), ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta
Gledališka vesela satira Detektiv Megla____________________
•	Nedelja (2. marec), ob 9.00. Dom na Menini
26. meninski veleslalom____________________________________
•	Nedelja (2. marec), ob 10.00. Osnovna šola Ljubno
Turnir kadetinj v odbojki__________
•	Nedelja (2. marec), ob 15.00. Kulturni dom Bočna
Kulturno-glasbena prireditev Pokaži kaj znaš_______________
•	Nedelja (2. marec), ob 17.00. Kulturni dom Nazarje
Gledališka igra Čaj za dve_________________________________
•	Torek (4. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Albert in Liza___________________
•	Torek (4. marec), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad
Pravljična ura za otroke: Preplah ob Nilu__________________
•	Četrtek (6. marec), ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Proslava dnevaCZ z Godbo Slovenske vojske in učenci OŠ Mo
Glasbeni delavnici Andreja Raka in Primoža Zvira
vabita na
2. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE,
ki bo v nedeljo, 9. marca 2008, ob 15. uri v kulturnem domu na Rečici ob Savinji
Tek
Vabljeni vsi ljubitelji narodnozabavne glasbe!
fsBffijNii^upinah:
Prijave spri na tel. št. 041
. tričlanska lodca občil
imamo do 7.3.2008 17-891 in 041-689-782.
DETEKTIV MEGLA NA GORNJEGRAJSKEM ODRU
Zgodba polna komičnih zapletov, ki zbodejo tudi danes
Ko se združijo gledališke moči kulturnih društev Nove Štifte in Gornjega Grada, režijsko palico pa v roke vzame Anica Stakne, sena gornjegrajskem odru dvigne čisto prava megla, vanjo pa stopi Detektiv Megla. Vesela satira v treh dejanjih avtorja Jožeta Kranjca, kije bila v soboto premierno postavljena na oder gornjegrajskega kulturnega domaje ob izbrani igralski zasedbi dodobra nasmejala občinstvo.
Dramaturgija je bila tokrat zaupana Tatjani Bezovšek, ki seje skusila kot režiserka v igri in pomagala tudi kostumografinji Heleni Močnik, scena pa Jožetu Ramšaku. Za glasbene in svetlobne efekte je poskrbel Rudolf Stakne.
Občinski odborniki Ciril, Peter in Črt
(Jože Ramšak, Jure Rojten, Toni Bezovšek) z županom Andrejem (Ivo Tes-ovnik) dobijo nalogo, da poskrbijo za revolucionarja Jerneja (Klemen Petek) in ga predajo oblastem, a ga žal ne poznajo. Da bi izpolnili nalogo, se domislijo detektiva Megle, ki v kraj pride z ženo Elico (detektivski par sta odlično odigrala Miran Žerovnik in Branka Pistotnik). Revolucionar se v kraju res pojavi in napravi kar nekaj zmešnjave, saj je župan prepričan, da je prav Jernej detektiv. A on je prišel zasnubit svojo ljubezen - županovo hči Tinko (Petra Strmšek). V vsej tej zmešnjavi občinski odborniki ob pomoči učitelja Hinka (Stanko Rojten) in orožnika Urha (Tomaž Čretnik) pomotoma zaprejo detektivski par Megla in revolucionarju v prepričan-
... pravi revolucionar Jernej pa je medtem izkoristil zmešnjavo in odpeljal svojo ljubezen -županovo hči Tinko
ju, da govorijo z detektivom, priznajo vse svoje »občinske« grehe. Jernej izkoristi županovo naivnost in odpelje Tinko ter v slovo pusti poslovilno pismo z obrazložitvijo. Ob političnem preobratu v državi je mladi revolucionar pomiloščen, občinska garnitura pa zamenja politično stran in izpusti zapornika.
Zgodbo polno komičnih zapletov in razpletov si je ogledal tudi igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje Damjan Trbovc, selektor za Lin-
hartovo srečanje - festival ljubiteljskih odrov. Pohvalil je igralski ansambel in režiserko, ki se je po njegovem mnenju poglobila v tekst. Igra, ki seje začela kot »kabare« in prišla do odmi-kater kritiziranja stvari, ki zbodejo tudi vdanašnjem vsakdanjem življenju, je bila po njegovem mnenju dobro dramatizirana, scena pa zelo funkcionalna. Trbovc je prepričan, da so nekateri amaterski gledališčniki pokazali veliko igralskega potenciala. Tega pa je dodobra izkoristila režiserka Staknetova in z njim zaokrožila zgodbo.
Na koncu je ob bučnem aplavzu čestitke igralski ekipi izrazil tudi župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi: »Človek v svojem življenju potrebuje različno hrano, med drugim tudi hrano za dušo in prav to so nam tokrat pripravili člani gornjegrajskega gledališkega ansambla, v katerem so združeni člani kulturnih društev Gornji Grad in Nova Štifta ob Anici Stakne.«
Marija Šukalo
Občinski odborniki so si močno prizadevali, da bi oblastem predali
revolucionarja ... (fotografiji: Marija Šukalo)
fjÄ"”	MAJICE IN
\ ^unjgraf	kape po
I Na trgu 51. Mozirje VAŠEM OKUSU ! - BARVN 3 In ČB
“ fotokopiranje In tiskanje	KO/tOCHCt
° - grafično oblikovanje I - vezave vseh vrst ž (spiralne, termo, diplomske naloge...)
I - Izdelava tiskovin Ä (vizitk, vabil, letakov...)
1 - plastificiranje	Tel.:839-50-80
2 - sprejem zahval, čestitk in	Delovni čas:
g malih oglasov za	od ponedeljka do petka
s Savinjske novice	8.00-12.00,13.00-16.00
papMa
gadanteitija
r
Tabuji so presenetili že z uspešnico Oblak za dva, prava svežina pa bo novi singel Pesem in dotik.
Tokrat nas bodo Tabuji popeljali v ljubezensko zgodbo, ki diši po morju, dotikih, poljubih in solzah v očeh.
Člani zasedbe sov svet poslali čustva, ki jih mnogi še zmeraj raje skrivajo globoko v sebi. Z novo pesmijo je skupina predstavila svojo novo pevko Tino in dokazala, da se vrača med najbolj zanimive in priljubljene slovenske zasedbe. Ob deseti obletnici delovanja skupine Tabuje izšla jubilejna poštna znamka s člani zasedbe.
Ansambel Zmaji ima novo, čisto svežo spletno stran. Ob vstopu vas pozdravi njihova uspešnica Iz Logarske doline,
nadaljno surfanje po omenjeni strani pa prinaša podrobnejše informacije o zasedbi ansambla in njihovih članih. Galerija slik nudi serijo slik iz pretekle zgodovine Zmajev, zanimive pa so tudi tiste neposredno s koncerta. Za vzpostavitev stika s člani je na voljo aktualen elektronski naslov oziroma telefonska številka bobnarja Nejca. Pripombe in pohvale sprejemajo v knjigi gostov, ki se kot vse ostalo nahaja pod www.ansambel-zmaji.com.
Alenka
Dragemu
Francu
Češnovarju
, «-
Prehitro minilo je 60 let, odkar te življenje poslalo je v svet. Popotnico grenko na pot ti je dalo -tvoj kruh je s trpljenjem, s solcami mazalo.
A danes - če znova nazaj se ozreš -trpeti je vredno bilo, se zaveš. Trpljenje osebnost je tvojo kalilo, dobroto, ljubezen je v tebi razvilo.
Ljubeče srce ti poslalo je v dar, sočutje do drugih vanj vtisnilo žar.
Naj zdravje se te ves čas trdno drži, še dolgo dobrota naj v srcu bedi
V	življenju pa le ljubezen naj ti bo še dana.
V	vsak tvoj korak naj le radost bo vtkana!
Imej še naprej iskre zlate v očeh, obraz tvoj še naprej ožarja naj smeh!
Prav vsi, ki smo s tabo, ti radi priznamo, da cenimo te in te radi imamo!
Žena Pepca ter sinovi Densi, Franci in Jani z družinami

Vsaka melodija odpre vrata mislim in spominom brez števila in vsaka pesem je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv.
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE vabi na
dobrodelno prireditev »SLASBENI VIHAR«, ki bo v petek, 7.3.2008 ob 19. uri v Domu kulture Nazarje.
V programu bodo sodelovali:
mešani pevski zbor Kulturnega društva Nazarje mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje kvartet I-zborček Frančiškova mladina skupina S.P.A.J.T.
Rok Planovšek (orglice) in Tomaž Dobrovc (kitara) skupina Vermillion
godalni orkester Glasbene šole Nazarje
Prireditev bosta povezovala Nastasja KOTNIK in Osvald ŠVERC
Izkupiček prireditve bo namenjen sanaciji dvorane Doma kulture Nazarje po lanskoletnih poplavah.
Vstopnice bodo na voljo v predprodaji: Muzej Vrbovec, Knjižnica Mozirje, Papirnica Bohač in uro pred koncertom. Cena: 5 €. Informacije na številki: 041-878-616.
Prisrčno vabljeni!
dustrija KLS c
r\ r
MBE3S
flBSMtPM
bmhk
l,
s
*

Si želite spremembe? Iščete nove izzive? Bi radi delali v perspektivnem, rastočem in stabilnem podjetju, kjer cenimo naše sodelavce in nudimo dolgoročno sodelovanje in
zaposlitev?
Iščemo nove, sposobne in ambiciozne sodelavce, ki bi se želeli vključiti v našo sredino za
-	opravljanje dela na avtomatiziranih in robotiziranih obdelovalnih linijah,
-	dela na področju kontrole kakovosti, vodenja in upravljanja merilnih sistemov
Iščemo kandidate s poklicno, srednjo ali višjo izobrazbo strojne ali elektro smeri ali kandidate z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Tudi če ne izpolnjujete navedenih pogojev, imate pa interes delati v kovinski industriji, se nam oglasite.
Ste mogoče kandidat za opravljanje zahtevnejših strokovnih in vodstvenih nalog v proizvodnji ?
Iščemo tudi voznika viličarja za večizmensko delo.
Če si želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da se osebno oglasite pri nas, ali pa pošljete
pisno prijavo na zgornji naslov.
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO
Na mladih svet stoji
koči na Travniku, ki bo očitno postalo tradicionalno.
Prav zaradi dobrega dela Ijuben-skih planincev sega ime društva daleč čez občinske meje, kar je bilo moč slišati tudi na letošnjem zboru. Dober gias seže v deveto vas, zato bodo z aktivnostmi za popularizacijo planinstva nadaljevali tudi v prihodnje in se držali ciljev, ki so napisani na novoodprti spletni strani društva twww.Ddliubno.sn. Med temi so v ospredju razvijanje in gojenje prostovoljne planinske dejavnosti, spoznavanje naravnih lepot in zanimivosti, organizacija izletov, pohodov in srečanj.
Med najvažnejše člani društva štejejo vzgojo in izobraževanje mladih o vseh oblikah planinske in gorniške dejavnosti, prav tako o strpnosti in potrpljenju v sodelovanju med mlajšo in starejšo generacijo. Na mladih svet stoji in tega se v vrstah ljubenskih planincev dobro zavedajo.
Franjo Atelšek
Občni zbor Planinskega društva Ljubno je v večnamenski prostor Osnovne šole Ljubno privabil številne člane društva in njihove planinske prijatelje. Aktivnosti društva v preteklem letu je podrobno predstavila predsednica Brigita Vrčkovnik, ki je od lanskega leta na čelu ljubenskih planincev.
Njeno geslo ob nastopu funkcije, ki seje glasilo Gore nas vabijo, obiščimo jih skupaj, je bilo očitno dobro
sprejeto, saj je v društvu zavel nov veter. Z novim vodstvom so se nadaljevale ustaljene aktivnosti, kot je vzdrževanje in oskrba koče na Travniku, označevanje planinskih poti, za katere skrbijo prizadevni markacisti, razživele pa so se aktivnosti mladih planincev na Osnovni šoli Ljubno. Prav razbohotilo seje delo z mladimi, seje na občnem zboru o delu društva z mladimi slikovito izrazil ravnatelj OŠ Ljubno Ra-
Mladi planinci so predstavili svoje aktivnosti (foto: Franjo Atelšek)
Predsednica Planinskega društva Ljubno Brigita Vrčkovnik je predstavila aktivnosti društva v preteklem letu in cilje za v prihodnje (foto: FA)
jko Pintar. Poudaril je, da so po zaslugi dobrega, načrtnega dela in sodelovanja s planinci izleti, ki jih organizirajo za osnovnošolce, postali varnejši in bolj zanimivi. Že drugo leto je bilo poskrbljeno tudi za srečanje najmlajših otrok iz vrtca pri
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Tečaji za jezdece za varnost v cestnem prometu
Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline, ki ga vodi Janko Prislan, je v preteklem letu svoje naloge realiziralo v celoti. Žegnovanje konj so lani opravili le v Šentjanžu, v Mozirju in Podvolovljeku pa zaradi objektivnih razlogov ni bilo realizirano. Na Venišah so pripravili tekmovanje v dvovpregah, spretnostnem in štafetnem jahanju ter tek-
movanje za savinjsko alko. Organizacija tekme je terjala veliko dela, ki je bilo dobro opravljeno, tekmovanje pa je bilo uspešno tako za člane kot za tekmovalce.
Zgornjesavinjski konjerejci so sodelovali na ljubenskem Flosar-skem balu in drugih prireditvah po dolini. Kot vsako leto so prisluhnili tudi predavanju. O zajedavskih
Člani konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline so na občnem zboru ugotovili, da so načrti za letošnje leto zelo smeli
boleznih ter o boleznih in obrezovanju kopit je spregovorila veterinarka Maja Holaček. Vsakoletni pohod, ki so ga načrtovali v jesenskem času, je zaradi slabega vremena odpadel, so pa zato prijateljevali na pohodih s konjeniki iz sorodnih društev. Za svojo prepoznavnost so poskrbeli z enotnimi brezrokavniki.
Načrti za letošnje leto so zelo smeli, so ugotovili na občnem zboru
društva sredi februarja. Poleg stalnih nalog bodo začeli z aktivnostmi za pridobivanje dovoljenja za gradnjo prostorov. Hiška in privez za konje naj bi bila postavljena v neposredni bližini gasilskega poligona v Grušovljah. Poleg stalnih nalog bodo pripravili tudi tečaje za jezdece. Tovrstno potrdilo je namreč še kako pomembno zaradi varnosti v cestnem prometu.
Marija Sukalo
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Šolska ulica 22, 3330 Mozirje
organizira
Odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu
v soboto, 1.3.2008, ob 13.00 na Golteh
(proga Lahovnica).
Prijave: SKI servis Golte in po e-mailu gsk.mozirje@gtnail.com ali eno uro pred startom v hotelu Golte
Ob začetku novega koledarskega leta so svoje minulo delo ocenili tudi člani Združenja borcev za vrednote NOB iz krajevne organizacije Nazarje. Pri tem so izrazili svoje prepričanje, da je spomin na dosežke NOB potrebno ohranjati še naprej in pri tem še nadalje skrbeti za utrjevanje borčevske organizacije.
Zato so tudi na letnem občnem zboru člani organizacije poudarili izvrševanje te odgovorne naioge in se strinjali, daje njihova prva in stalna skrb pridobivanje novih in mlajših članov, ki cenijo in spoštujejo to obdobje slovenske zgodovine. V svojem poročilu za minulo leto so člani združenja poleg zgoraj omenjenega poudarili še velik trud, ki ga je krajevni odbor vložil v čim večjo udeležbo na spominskih srečanjih.
v
Delovno predsedstvo je člane seznanilo z minulim delom njihove organizacije (foto: Tatiana Golob)
Ena izmed pomembnih nalog, s ganizacija, je tudi vzdrževanje
katero seje v lanskem letu, in se bo še naprej, spopadala krajevna or-
spomenikov in spominskih obeležij
na območju KS Nazarje in Kokarje. Pri tem je prepričanje članov krajevne organizacije, da je za vzdrževanje le-teh odgovorna občina, medtem ko naj bi oni opozarjali na morebitno neurejenost teh objektov. Z Občino Nazarje takšnega dogovora še niso uspeli doseči, po dogovarjanjih je rešeno vsaj to, da ima občina točno evidenco o obsto-ju spomeniških objektov in je pripravljena zagotoviti določena finančna sredstva. Krajevna organizacija ob lanskih poplavah ni pozabila na svoje člane, ki so utrpeli večjo škodo in je za dva najbolj oškodovana poslala predlog na Sklad Franca Rozmana Staneta za dodelitev enkratne pomoči.
TG
IŠČEMO TE!
Znaš opazovati svojo okolico?
Se želiš preizkusiti v novinarskem delu?
Uredništvo Savinjskih novic te vabi k sodelovanju.
Piši nam na
urednistvQ@saviniske,CQ_rn nas pokliči na 83-90-790.
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE
Za vrednote in ohranjanje spomina
V mozirski osnovni šoli so sredi februarja člani krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Mozirje priredili redno letno konferenco, na kateri so predstavili lanske aktivnosti in si zadali smernice za tekoče leto.
Zveza združenj borcev za vred-
note NOB Slovenije letos slavi šestdeseto leto delovanja. »Smo civilno družbena organizacija, ki deluje v javnem interesu in skrbi za pravice borcev, spominska obeležja in ohranjanje spomina na žrtve narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno,« je uvodoma
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB REČICA
Visoko priznanje Veri Poličnik
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB NAZARJE
Prva skrb je pridobivanje novih članov
V rečiški krajevni organizaciji združenja borcev za vrednote NOB se zavedajo, da je med njimi vse manj tistih, ki so sodelovali v drugi svetovni vojni, zato so si v preteklem letu prizadevali pridobiti tudi nove člane. Ne pozabljajo pa niti na bolne in osamljene.
Te so ob koncu leta obiskali in se jih spomnili s priložnostnim darilom. Ob pomoči domače občine so jim pripravili tudi izlet. Njihova naloga stalnica je skrb za grobove, grobišča in spominska obeležja v občini. Lani so ob pomoči osnovne šole pripravili proslavo ob dnevu upora proti okupatorju in žalno slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Udeleževali so se tudi številnih drugih
spominskih prireditev po Sloveniji, bili so na Polani, Graški Gori, Menini in Dobrniču. Obiskali so tudi Perš-manovo domačijo na Avstrijskem Koroškem.
Občni zbor, ki so ga rečiški borci pripravili sredi februarja, je bil poleg pregleda dela, ki gaje podala predsednica Vera Poličnik, tudi priložnost za podelitev srebrne plakete Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije. Tega je za dolgoletno predano in požrtvovalno delo v društvu ter vodenje rečiške krajevne organizacije prejela prav Poličnikova. Predalji gaje predsednik mozirskega območnega združenja borcev za vrednote NOB Ivan Žagar.
Marija Sukalo
Predsednik mozirskega območnega združenja borcev za vrednote NOB Ivan Žagarje veri Poličnik izročil srebrno plaketo (foto: Marija Šukalo)
poudarila predsednica Stanislava Borovšak in se poklonila spominu na preminule člane.
Člani mozirske sekcije so lani sodelovali na številnih spominskih proslavah in prisostvovali svečanostim tako v domovini kot izven naših meja, v Mozirju so organizirali proslavo ob dnevu upora proti okupatorju in komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Skrb za ostarele in bolne tovariše mora ostati prednostna naloga tudi v prihodnje, prav tako skrb za urejanje grobov, grobišč in spomenikov v občini, zato želijo letos s pomočjo
finančnih sredstev mozirske občine temeljito urediti partizanski spomenik na Gneču. Člani bodo obiskali stare sodne mariborske zapore in spomenik v Grazu, kjer so pokopani tudi talci Starega piskra, med njimi številni Zgornjesavinjča-ni. Predsednik območnega združenja ZZB NOB Ivan Žagarje predstavil stališča krovne organizacije
Ravnateljica OŠ Mozirje Andreja Hramec je prejela priznanje za dolgoletno prizadevno in uspešno delo ter sodelovanje v združenju
(foto: Art Puk)
v zvezi z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja in Zakonom o vojnih grobiščih.
Priznanje za dolgoletno prizadevno in uspešno delo ter sodelovanje v združenju so si letos prislužili učenci mozirske osnovne šole, njihovi učitelji in ravnateljica Andreja Hramec, kije priznanje prejela. Gostujoče so pozdravili mozirski učenci s pestrim kulturnim programom, ki je zajemal skoraj že pozabljene pesmice in stare partizanske anekdote, zadoneli pa so tudi glasovi moškega pevskega zbora Mozirje.
Art Puk
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD
Uspešno pridobivajo nove člane
Člani gornjegrajskega upokojenskega društva so se na volilnem občnem zboru skoraj plebiscitarno odločili, da bo njihovo organizacijo še en štiriletni mandat vodil dosedanji predsednik Jože Božič. Božič ocenjuje, da so si zadali precej obširen plan dela, vendar poudarja, da bodo ob sodelovanju vseh članov novoizvoljenega upravnega odbora naloge tudi uspešno izvedli.
Med večje organizacijske zalogaje gotovo štejejo vsakoletne prireditve ob dnevu žena in občinskem prazniku, kjer upokojenci že nekaj let zapovrstjo pripravijo razstavo ročnih del. Znotraj društ-
va deluje sekcija za ročna dela, katera se bo letos udeležila tovrstne delavnice v Borštu pri Trstu.
»Ženske so prizadevne, zato je prav, da jim omogočimo izpopolnjevanje v ročnih delih. Malo se pogovarjamo o ustanovitvi upokojenskega pevskega zbora, ki bi gojil ljudsko petje, nadalje načrtujemo sekcijo pohodnikov in ker smo si ogledali že velik del Slovenije, smo se odločili, da letos obiščemo Notranjsko in Jurčičevo Muljavo,« razlaga Božič, zadovoljen, ker jim je lani uspelo pridobiti kar nekaj novih članov. Trenutno je v društvo včlanjenih več kot tristo upokojencev.
Jože Božič bo tudi naslednja štiri leta vodil Društvo upokojencev Gornji Grad
(foto: EMS)
Gornjegrajski upokojenci so z izjemo osnovne šole že vrsto let edini, ki v kraju organizirajo tudi pustno rajanje in najboljše maske tudi nagradijo. Vendar vsaka stvar stane, dodaja Božič, zato morajo skrbno gospodariti z minimalnimi sredstvi. Iz občinskega proračuna so v preteklem letu dobili približno tisoč evrov, ostali dohodki so od članarine in piknika s srečelovom. Ni veliko, vendar dovolj, da vsako leto obiščejo in skromno obdarijo svoje člane, ki tretje življenjsko obdobje preživljajo po domovih, spomnijo pa se tudi vseh ob pomembnih jubilejih.
Savinjčan
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Vojne grozote se odražajo tudi v glasbi
Na koncertu sta se predstavili Ana Zajc na flavti in Nina Verboten na klavirju (foto: Marija Lebar)
V dvorani nazorske glasbene šole so lahko ljubitelji komorne glasbe v sredo, 20. februarja, prisluhnili koncertu z naslovom Velike sonate. Nastopili sta gostji Ana Zajc na flavti in Nina Verboten na klavirju. Obiskovalci so povsem napolnili dvorano ter z navdušenjem prisluhnili odlični glasbi.
Na programu so bile sonate Carla Reineckeja, Lowella Libermanna in Sergeja Prokofjeva. Reinecke je bil predstavnik nemške romantike. Njegova sonata Undine pripoveduje o nesmrtni vodni nimfi, ki se zaradi ljubezni do človeka odpove svoji nesmrtnosti, vendar po začetni sreči ljubezen pri njem kmalu ugasne, pripoved se konča tragično. Liber-mannje ameriški skladatelj, rojen leta
1961. Pretresljiva je sonata v D-duru Sergeja Prokofjeva v štirih stavkih, saj med drugim odraža tudi vojne grozote, kijim je bil skladatelj priča.
Več koturotrajajoči nastopje bil prvi od štirih, ki sta jih v teh dneh pripravili glasbenici. Zadnji bo v začetku marca v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
To bo zaključni koncert prvega letnika podiplomskega študija flavtistke Ane Zajc. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani študira pri Mateju Zupanu, sicer pa je redno zaposlena na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju. Tam je zaposlena tudi pianistka Nina Verboten. Obe poustvarjalki imata za sabo številne poletne šole in seminarje po vsej Evropi ter drugod po svetu. Osvojili sta tudi mnoge prestižne nazive in nagrade na tekmovanjih.
Obe sodelujeta v različnih instrumentalnih skupinah, med drugim Ana Zajc tudi pri Pihalnem orkestru Slovenj Gradec. Skupaj sta igrali že prej, saj sta članici komornega tria Animato, kjer seje flavti in klavirju pridružil še violončelo.
Marija Lebar
C \
Na podlagi sprejetega proračuna Občine Nazarje za leto 2008 (Uradno glasilo ZSO, št, 5/07 in 2/08), Zakona o kmetijslvu (Ur. list RS štev. 54/00, 62/00,114/01 in 20/06), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijslva in podeželja v občini Nazarje za programsko obdobje 2007 - 2013 (Uradno glasilo ZSO, št. 18 z dne 14.8.2007) Občina Nazarje objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV FINANČNE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI NAZARJE v letu 2008
I.	PREDMET RAZPISA
Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Nazarje v letu 2008 v skupnem znesku 14.700.00 EUR
II.	SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE
Upravičenci:
Upravičenci po tem razpisu so navedeni pri vsakem namenu razpisa.
Splošni finančni določbi:
1.	Investicija na kmetiji, nakup in zaokrožitev kmetijskih zemljišč, izvedba programa izobraževanja oziroma katera druga dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2008 in bo predmet prijave na razpis za dodelitev sredstev na področju kmetijslva, je lahko začeta pred izdaio upravnega akta f sklepa oz. odločbe! upravičencu o dodelitvi sredstev, vendar so upravičeni stroški po tem razpisu le tisti, ki so nastali od dneva objave razpisa dalje.
2.	Dokazila/plačani računi za izvedene investicije, kijih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja.
III.	NAMENI RAZPISA
POMOČI DODEUENE PO UREDBI ZA SKUPINSKE IZJEME
A. SOFINANCIRANJE NALOŽB V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
Al. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Sofinancirajo se: naložbe v hleve s pripadajočo opremo (oprema za krmljenje, molžo...) za prirejo mleka in mesa, naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo.
Upravičeni stroški: stroški adaptacije hlevov zaradi prilagajanja standardom dobrega počutja živali, temelječih na zakonodaji Skupnosti, stroški novogradnje in adaptacije hlevov, stroški nakupa in montaže tehnološke opreme (za krmljenje, molžo), nakup materiala, opreme in stroški novogradnje oziroma adaptacije pomožnih živinorejskih objektov (razen sofinanciranja adaptacije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standardov nitratne direktive).
Sofinancira se do 50 % dejansko nastalih stroškov.
Upravičenci: kmetijska gospodarslva, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 364/2004 in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež v občini Nazarje ali imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Nazarje.
Upravičenec predloži naslednjo dokumentacijo:
C ■ "N
24
V___/
-	izpolnjeno vlogo na razpisnem obrazcu naložbe v kmetijska gospodarstva
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oziroma drugo ustrezno upravno dovoljenje
-	predračune oziroma druga dokazila (izjava vlagatelja) o predvideni višini stroškov, za katere se uveljavlja pomoč
-	Načrt ureditve kmetijskega gospodarstva (PRILOGA 1 k razpisnemu obrazcu).
B.	SOFINANCIRANJE STROŠKOV nastalih pri izvedbi nakupa in menjave kmetijskih zemljišč
Sofinancirajo se stroški, nastali z zaokroževanjem zemljišč in sicer stroški pravnih in upravnih postopkov.
Upravičeni stroški: stroški notarskih overitev, sodnih in upravnih taks, brez kupnine.
Sofinancira se dolOO % dejansko nastalih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vendar ne več kot 500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Sofinancirajo se stroški, nastali v letu 2008.
Upravičenci: kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, kotje opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 364/2004 in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež v občini Nazarje ali imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Nazarje.
Upravičenec predloži naslednjo dokumentacijo:
-vlogo na razpisnem obrazcu nakup in meniova zemljišč
-	mapne kopije
-overjeno kupoprodajno pogodbo (ne starejšo od enega leta) aii menjalno pogodbo
-	odločbo Upravne enote Mozirje o odobritvi pravnega posla (v primeru nakupa)
-	potrdilo k menjalni pogodbi, ki ga izda Upravna enota Mozirje (v primeru menjave)
-	dokazila o že nastalih stroških (fotokopije potrdil o plačilu) oziroma izjavo o predvidenih stroških pri izvedbi pravnega posla nakupa oziroma menjave kmetijskih zemljišč (ki bodo nastajali do 15.11.2008).
C.	SOFINANCIRANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU
Sofinancirajo se programi izobraževanja, usposabljanja in informiranja kmetov ter članov njihovih družin, ki ga bodo izvajale organizacije, registrirane za izvajanje teh aktivnosti na področju kmetijstva oziroma skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč (članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do izobraževanj).
Upravičeni stroški: stroški organiziranja programov usposabljanja in izobraževanja, stroški udeležbe in organizacije na forumih, delavnicah, strokovnih ekskurzijah (potni stroški), stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov, stroški izdaje katalogov (ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz občine Nazarje) ter stroški vzpostavitve internetne strani.
Sofinancira se do 100 % stroškov izvedbe posameznega programa oziroma druge aktivnosti, v obliki subvencioniranih storitev (neposredno plačilo kmetu ali članu družine ni dovoljeno).
Upravičenci: organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti v okviru tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Nazarje in registrirana stanovska (društva) in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine Nazarje.
Vlagatelji predložijo naslednjo dokumentacijo:
-vlogo na razpisnem obrazcu tehnične podpore Kmetijstvu
-	predračune oziroma druga ustrezna dokazila (izjava vlagatelja) o nameravani izvedbi izobraževanja usposabljanja informiranja ali druge aktivnosti
-	dokazilo o registraciji (izpisek iz sodnega registra, izpisek iz registra društev,...).
POMOČI DODELJENE PO PRAVILU DE MINIMIS
D. SOFINANCIRANJE NALOŽB V DOPOLNILNO DEJAVNOST
Sofinancirajo se naložbe za naslednje namene: predelava kmetijskih proizvodov (sadja, zelenjave, žit, mleka, mesa, lesa, zelišč, gozdnih sortimentov, ...), turizem na kmetiji, izvajanje dejavnosti (storitve in izdelki), povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov energije na kmetiji, kompostiranje organskih snovi.
Upravičeni stroški: stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, stroški materiala za gradnjo ali obnovo objekta za dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, promocija.
Sofinancira se do 50 % upravičenih stroškov.
Upravičenci:
Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva s stalnim prebivališčem v občini Nazarje, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, kije vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Nazarje.
Vlagatelji predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	vlogo na razpisnem obrazcu dopolnilna dejavnost
-	predračune oziroma druga dokazila (izjava vlagatelja) o predvidenih stroških (nakup opreme, gradbena in obrtniška dela)
-fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti (v primeru, da dopolnilna dejavnost še ni registrirana, morajo prejemniki sredstev registrirati dopolnilno dejavnostv roku enega leta od prejema finančnih sredstev, v skladu s predpisi)
-	pisno izjavo otožnosti investicije, iz katere bo razvidno, daje investicija, s katero kandidirajo na ta razpis, del investicije za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
IV.	OBDOBJE IN ČAS ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI
Investicija oziroma dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2008 in bo predmet prijave na ta razpis, je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oziroma odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, vendar pa se mora smiselno zaključiti do 15. novembra 2008 (npr. zaključena ena izmed faz investicije na kmetiji, zaključeno izobraževanje), upravičenci pa morajo v primeru odobritve sredstev dokazila oziroma plačane račune za dokončno izvedena dela izstaviti najkasneje do 15. novembra 2008 skupaj z zahtevkom zo izplačilo sredstev.
V.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE
Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje ali osebno v sprejemni pisarni občine do vključno 28.3.2008 (velja datum poštnega žiga).
Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja.
Vsaka posamezna vloga mora biti poslana vzaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - kmetijstvo 2008«.
Za uvrstitev v postopek izbora za dodelitev sredstev mora vsaka vloga izpolnjevati naslednje pogoje:
-	pravilno izpolnjen prijavni obrazec iz razpisne dokumentacije
-vloga mora biti poslana v roku in na način, kije določen v tej točki razpisa.
VI.	ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPI-
SA
Vloge, prispele na javni razpis, odpira in obravnava komisija, imenovana s strani župana. Če komisija ugotovi, daje vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog komisije pozove prosilca, dajo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali vtem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Komisija pripravi predlog razdelitve ter dokončno razdelitev sredstev predlaga v potrditev županu. Komisija v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva, lahko določi najvišji znesek sredstev na vlagatelja.
Na osnovi potrjenega predloga za razdelitev sredstev bo Občina Nazarje v osmih dneh izdala sklep o dodelitvi sredstev, ki bo vseboval določbe o namenu, upravičenih stroških ter višini dodeljenih sredstev. Občina Nazarje bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo, v kateri se opredelijo izvedbe plačil ter medsebojne pravice in obveznosti.
Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli vlagatelji, ki v letu 2007 niso prejeli sredstev za namene iz razpisa »kmetijstvo 2007«.
Vil.	KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO
DOKUMENTACIJO
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Nazarje: httD://www.nazarie.si ali pa v sprejemni pisarni Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje, vsak dan do izteka prijave na razpis.
Vlil. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM
Vse dodatne informacije dobijo zainteresirani po telefonu na tel. št.: 03/ 839 16 00 ali osebno pri strokovni sodelavki Jožefi Ribežl ali na elektronskem naslovu: jozica.ribezl@nazarje.si.
OBČINA NAZARJE Župan Ivan Purnat
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418,839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Tudi v Kamniku tekmo odločila 3. četrtina
Nazorski košarkarji tudi po gostovanju v Kamniku ostajajo brez zmage v gosteh. Podobno kot že v nekaj prejšnjih tekmah so se gostje v prvem polčasu odlično upirali domačim, nato pa ponovno nerazumljivo padli ob začetku drugega in tako zabeležili nov poraz.
Veliko število košev so gledalci videli že v prvi četrtini, obe ekipi sta odlično igrali v napadu in kar nekoliko pozabili na obrambo. To seje poznalo v nadaljevanju, koje bilo več zgrešenih metov. Moštvi sta prikazali všečno igro, na odmor med polčasoma pa so s prednostjo šestih točk vseeno odšli domači (52:46). Za samo srečanje je bila
ponovno odločilna tretja četrtina. V tem delu so namreč Nazarčani dosegli le desettočk in s tem Kamničanom omogočili, da se oddaljijo. Tako so domači v zadnji del odšli z visoko prednostjo 22 točk in tekmo zanesljivo pripeljali do konca ter zasluženo zmagali.
Pri domači ekipi sta se izkazala predvsem Štrukelj (28) in Kajnih (22), medtem koje pri Nazarčanih po dolgem času blestel Kovačič (28). Nazorsko ekipo to soboto v domači športni dvorana čaka dvoboj z mlado ljubljansko Olimpijo, kije na domačem terenu zagotovo premagljiv nasprotnik.
RokTkavc
KK Calcit Mavrica : KK Nazarje 92:76 (30:27, 22:19, 26:10, 14:20)
Kamnik: Športna dvorana. Sodnika: Rok Kermat (Bresternica) in Iztok Puhek (Razvanje). Tehnični komisar: Robert Oberlajt (Maribor).
KK Calcit Mavrica: Kajnih 22 (IT, 5-5), Rastoder 7 (3-4), Uršič 2 (2-2), Ljubijankič, Skok, Matičič 2 (2-2), Anžin, Borko 8 (0-1), Štrukelj 28 (2T, 2-4), Hočevar 18, Trifunovič 5 (IT).
KK Nazarje: Čosič, Kovačič 28 (3T, 1-2), Plaskan, Gračner 12 (0-1), Zadravec 4, M. Janko, Gelb 4, Ilič 2 (0-2), M. Matijevič 7 (2T, 1-2), Marčinko, Valenčak 15 (1-1), Zakrajšek 4.
Rezultati 19. kroga:
Union Olimpija ml. : Logo 71:64 Maribor : KD Ježica 87:75 Terme Olimia : Casino MB 81:84 Ilirija : Lastovka 87:77 Ruše : Pakman Celje 74:65
Lestvica po 19. krogu:
1. Casino Maribor 38,2. Maribor 33,3. Logo Grosuplje 32,4. Ilirija 31,5. KD Ježica 30,6. Union Olimpija ml. 30,7. Pakman Celje 28,8. Calcit Mavrica 27,9. Terme Olimia 26,10. Ruše 24,11. Lastovka 22,12. Nazarje 21.
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
3331 Nazarje
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Zmagu ostala doma
sy		
		
Tudi borbenost na mreži seje obrestovala (foto: Franjo Atelšek)
Pojasnilo k članku "Sanacija po poplavah še poteka", ki je bil objavljen v Informatorju občine Nazarje
V osemnajstem prvenstvenem krogu je ekipa Odbojkarskega kluba KLS Ljubno na domačem igrišču v dvorani osnovne šole gostila ekipo Aliansa II iz Šempetra. V tekmi, kije odločala o petem mestu po rednem delu prvenstva, so domače odbojkarice zasluženo premagale mlado gostujočo ekipo z rezultatom 3:1 (25:19; 22:25; 25:21; 25:23).
Že po rezultatih posameznih iger sodeč je bilo srečanje zelo napeto
in izenačeno. Najbolj vsekakor v četrti igri, ko so gostujoče igralke povedle z rezultatom 21:13. V navidez brezizhodni situaciji so domače igralke zmogle dovolj moči in na krilih domačih navijačev preobrnile rezultatv svojo koristin igro vendarle dobile s 25:23, kar je pomenilo zmago ter osvojitev dragocenih točk v borbi za čim boljšo uvrstitev na prvenstveni lestvici.
Franjo Atelšek
V petek 15.2.2008 meje občinski odbor SDS Nazarje povabil na redno letno konferenco, ki sem se je tudi udeležil. Med drugim so mi udeleženci zastavili vprašanje v zvezi z navedbami v "Informatorju občine Nazarje", ki je bil poslan v vsa gospodinjstva v občini Nazarje. V članku z naslovom: "Sanacija po poplavah še potekanje bilo med drugim zapisano: "Iz državnega zbora pa je občina prejela znesek 113 evrov s strani članov stranke SDS."
Najmanj ta stavek pa je potreben, zaradi korektnosti poročanja, obrazložiti, saj ustvarja povsem napačno sliko.
Dne 24.9.2007 sem si na pobudo nekaterih članov nazorskega odbora SDS odšel ogledati posledice neurja, ki žal tudi v Nazorjih niso bile tako majhne; čepravseje takrat večinoma govorilo o neurju v Železnikih. Resje bila škoda tam neprimerno večja kot v naši dolini, a je ravno zaradi tega obstajala bojazen, da bi vsa pozornost s strani države bila namenjena Železnikom, ostalim pa nič.
Tako sem še isti dan na 130. seji poslanske skupine SDS izpostavil to vprašanje in dobil podporo tudi s strani ostalih poslancev. Po sklepu poslanske skupine sva bila s kolegom Rudijem Veršnikom pooblaščena, da odgovornim na ministrstvu postaviva vprašanja v zvezi z ukrepi za na-
jnujnejšo sanacijo vodotokov. Poleg opisa stanja (vključno s slikovnim gradivom, ki sem ga posnel na terenu) sva v tem dopisu navedla vprašanja:
"Kakšni ukrepi bodo izvedeni na Savinji in Dreti ter njunih pritokih, da se stanje sanira in odpravi možnost ponovnih nesreč? Ali so (in kolikšna so) že predvidena sredstva za posege? Kdo bo prevzel odgovornost za že nastalo škodo in tisto, ki bi zaradi neurejenih hudourniških strug in brežin utegnila nastati v primeru ponovnih padavin? Glede nato, da bi se o navedeni problematiki želeli pogovoriti na ponedeljkovi seji poslanske skupine s predsednikom vlade prosimo, da nam odgovore posredujete do vključno petka 28.9.2007."
Vlada je na četrtkovi seji dne 27.9.2007 sprejela sklep o prerazporeditvi sredstev v višini 2.500.000,00 evrov. Nekatere obrazložitve navedenega prerazporejanja so bile identične obrazložitvam, ki sva jih v dopisu poslala s kolegom Veršnikom. Razdelitev med prizadete občine pa seje opravila na podlagi ocen škode, ki so jih pripravile posamezne občine.
Zato trdno verjamem, da se je vlada tako hitro in s tolikšnimi sredstvi odzvala tudi zaradi poslane pobude s strani SDS.
Na isti seji poslanske skupine SDS
smo sprejeli tudi sklep, da bomo vsi poslanci darovali enodnevni zaslužek za odpravo posledic poplav. Na pripravljenem formularju so bile navedene številke transakcijskih računov občine Železniki, Rdečega križa in Karitas.
Ostali kolegi so darovali na te naslove, sam pa sem se odločil, da bi bilo zelo v skladu z opozorilom, da so se poplave zgodile tudi v Savinjski dolini to, da sredstva, ki jih osebno prispevam, gredo v Savinjsko dolino. Tako sem se odločil za občino Nazarje, kije bila po moji oceni najbolj prizadeta. Upam in verjamem, da so bila ta sicer skromna sredstva koristno in namensko uporabljena, kakršen
je bil tudi njihov namen. Bilo bi mi pa žal, da jih nisem nakazal na Karitas, če bi ugotovil npr., da so bila porabljena za honorar avtorju članka (ID), ki je razlog mojih pojasnil.
Praktično o vsem delovanju na področju mojih aktivnosti v zvezi z odpravo posledic poplav (tako navedene v tem pojasnilu, kot tudi aktivnosti pri pomoči in donaciji s strani podjetij, ki so na mojo pobudo donirale direktno prizadete) sem o vsem obveščal župane občin iz prizadetega območja.
Na koncu se zahvaljujem Savinjskim novicam za možnost, da sem lahko podal celotno sliko.
Mirko Zamernik, poslanec DZ RS
;	-v
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
ČRNA KRONIKA
•	TATVINA ŽLEBOV
Nazarje: Neznani storilec je v času med 16. in 18. februarjem v Nazarjah, v kompleksu Glina, odmontiral in odpeljal osem metrov bakrenih žlebov. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo.
•	PRETEP V LOKALU
Mozirje: 19. februarja je prišlo do kršitve javnega reda in miru v lokalu Val de Petrus, kjer je prišlo do pretepa med gosti lokala. Kršiteljem bo izdan plačilni nalog, prav tako tudi lastniku lokala zaradi točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam.
•	OGENJ UŠEL NADZORU
Konjski Vrh: 22. februarja popoldan je prišlo do požara v Konjskem Vrhu. Občan je kuril suho travo, ogenj pa se je razširil v gozd, kjer je zagorelo nekaj suhe trave in podrastja. Ogenj so pogasili gasilci PGD Luče. Občanu je bil izdan plačilni nalog, ker je kuril v času prepovedi kurjenja v naravnem okolju.
OPOZORILO POLICISTOV
Policisti opozarjajo občane, da je na območju celotne države od 2l. februarja razglašena velika požarna ogroženost. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati, uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Zoper posameznika, ki v obdobju velike požarne ogroženosti krši določila uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, je predpisana globa 125,19 evrov.
vogv^e stor/t^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
Starovaška ui. 12
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi brat in stric
Franc DIMEČ
po domače Jurčkov (23.3.1934 - 19-2.2008)
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom ter pogrebcem. Hvala gospodu župniku Sandiju, pevcem ter ge. Marinki.
Posebna hvala pa gospodu Marjanu Podrižniku in pogrebni službi Morana.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Ni te več na pragu, nitevečvhiši.
Klop pred hišo zdajje prazna, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pa pot nas vodi tja, kjer rožice ti cvetijo in sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN
Janezu ZAVRATNIKU
24. februarja je minilo pet let, odkar te ni več med nami.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Nisi edini, ki ima za seboj naporen dan!
Letošnje pomladne februarske temperature so se dvignile tako visoko, da se nekateri že hladijo v Savinji. Saj bi tudi zaplavali, ampak je zaradi suše nizek vodostaj.
Še malo pa bo povsem običajno, da bo božiček v kratkih rokavih in da tega ne bomo več omenjali kot šalo v Zadrečkih novicah.
Šmarčanka menca s koraki gor in dol po sobi, si grize nohte, brez potrebe premika reči z ene omare na drugo in nazaj ter nasploh kaže znake izrazite neumirjenosti.
Končno jo prijateljica vpraša: “Zakaj si tako živčna?”
“Ker pri svojem fantu ne najdem brivskega aparata.” “Zakaj te pa njegov brivski aparat tako zelo zanima?” “Ker ne vem, ali je moj fant pobrit po vsem telesu ali pa sem jaz z njim v prekršku z zakonom.”
Blenda Tavrl
<$j> wy&ü®}®
Upokojena prijatelja sta šla na sprehod skozi gozd. Prvi obudi spomin: “Včasih sem po tej poti skozi gozd prišel veliko hitreje. Ja, ja, staramo se, staramo ....” “Jaz pa sem včasih prišel skozi ta gozd še pozneje kot zdaj, ko sem tako počasen.”
“Ne razumem.”
“Z dekletom pa res nisem hitel skozi goščavo, tako kot zdaj s teboj.”
Hugo Mušnik
-	Če to ni tvoj mož, tvoj fant ali tvoj
brat, kdo je potem to?
-	To sem jaz pred operacijo spola.
<$&&&$$>
“Moja žena je tako zagreta hribo-lazka, da jo pri vzponu v hribe komaj dohajam,” Mozirjan pohvali kondicijo svoje drage.
“Moja je tudi zelo zagreta, a vseeno nikamor ne gre,” pove Lučan.
“Zakaj ne?”
“Vso energijo porabi doma, ko se kar naprej vzpenja name.”
Če sem sama?
Ne skrbi, tvoj brat naju ne sliši. Z nečim se je zamotil.
Solčavan pove: “Jaz imam tako goste lase, da si je frizerka zadnjič na njih uničila škarje.”
Vse zanima: “To si si pa zmislil, kaj?" “Ne, pa je res. Zadela je ob tiste, ki jih je izgubila pri zadnjem striženju.”
Kmet gleda v žgoče sonce in zmaje z glavo: “Letos se je pomlad začela že konec januarja. Kaj bo šele drugo leto?” “Kakšno drugo leto?” je kar nekako ogorčen njegov sosed. “Prihodnja pomlad bo najbrž že letos decembra!"
Tugo Mernik
Cvetkekkopđm
( '-~p i
vS
POČITNICE SO TU, SAVINJA VABI!
Včeraj še v Savinji do kolen, danes pa že v Cvetkah in koprivah. Fanta sta konec februarja najprej odvrgla odvečne zimske obleke, peljala psa na kopanje in še sama počofotala po Savinji in pokazala zimi roge ali pa mogoče samo našemu fotografu?
Z ISKRICAMI V OČEH OGROŽALA POŽARNO VARNOST Anka Rakun, županja občine Ljubno: »Janko, ali se tudi tebi zdi, da je pomlad že tu?«
Janko Žuntar, predsednik zgornjesavinjske zveze gasilcev:
»Zvončki so tu, trobentice dehtijo, županje me zapeljivo gledajo. Ali to mogoče pomeni, da bo denar z občine za gasilce prišel z zamudo?«
V PIDŽAMI ZA PODNEVI
Miran Žerovnik, amaterski gledališki igralec: »Kdo mi je kriv, da sem pristal v ječi? Najbrž sem si sam, ker pred igro nisem prebral scenarija!«
Branka Pistotnik, amaterska gledališka igralka: »A ga sploh kdaj?«
Miran: »Ne, saj me kaj takega do zdaj še ni doletelo. Bil bi bolj previden, če bi igral koga, kije bolj na udaru. Recimo vloge kakšnega di-
Križanka, Oglasi
\_____________________________________________________________________________________________’_______J
SESTAVIL
PEPS
MODER,
IZKUŠEN
STAREC
ITALIJANSKI
MODNI
KREATOR-
GIORGIO
ZAPOREDJE
TONOV,
AKORDOV
DEL
POD
STREHO,
KAP
LJUBEZENS-
KO
PESNIŠTVO
SPOROČILA
MOBILNE
TELEFONI-
JE
OTOK V MALEM 8ELTU
PRIPADNIK
ŽUPNIJE
PRIPADNIK TATAROV, TURŠKEGA LJUDSTVA V RUSIJI
TONE
PAVČEK
KRONIKA,
LETOPIS
ČAŠČENJE
OSLA
(OČITEK
PRVIM
KRISTJANOM)
OLJNA
REPICA
(NAR.)
STALNI
TROPSKI
VETER
PROTI
EKVATORJU
ODLOMEK
IZ
FILMA,
VLOŽEK
PISANA
TROPSKA
PAPIGA
DELAVNICA
UMETNIKOV
RASTLINA
Z
DROBNIMI
VIJOLIČNIMI
CVETI
JANEŽ
(LAT.)
RASTLINA, KI USPEVA LE V
DOLOČENEM
KRAJU
HINDUJSKO IME ZA NAOĆARKO
ANGLEŠKI
ROCKER-
____Ì2L----
EGIPČANSKI
BOG
SONCA
JUNAK
VANDOTOVE
POVESTI
OBLIKA
SOCVETJA
VALOVANJU
ZELO
MAJHNA
KOLIČINA
cT
DVOJINA
(SLOVN.)
POLITIČNA
SKUPINA
LJUDI
NAJVIŠJE GOROVJE V -EVROPI______
DUBROV-
NIŠKO
PRISTA-
NIŠČE
AVTONOMNA
REPUBLIKA
V
RUSKI
FEDERACIJI
ČETRTI
RIMSKI
KRALJ
KAR
ZNESE
KOKOŠ
GEORGE
SAND
AMERIŠKA
IGRALKA
(GARDNER)
AZIJSKI
VELETOK
OMEJENA,
NEUMNA
ŽENSKA
(EKSPR.)
ČTIVO,
BERILO
KEN
RUSSEL
GROBA,
ŽALJIVA
BESEDA,
ZMERLJIV-
KA
SKOPLJE-
NEC
UPRAVI-
TELJ
ETNARHIJE
NASLOV PRINCEV NA JAVI, BORNEU...
Portal Savinjsko dolino
mm
MINI SLOVARČEK:
ENDEMIT- rastlina, ki uspeva le v določenem kraju ONOLATRIJA- čaščenje osla LEKTIRA- čtivo, berilo
ŠAHA- avtonomna republika v Ruski federaciji ANK- četrti rimski kralj
si Na trgu 22, Mo I tel.: 03/58-32-20
'Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit zlat in srebrn nakit ali ročna ura je več kot primerno darilo za
DAN ŽENA, MATURO, PRVO OBHAJILO, BIRMO, KRST, ROJSTNI DAN, RAZNE OBLETNICE, ...
Poleg modnega nakita lahko pri nas M po ugodnih cenah izberete čudovite |7 č ženske, moške in otroške ure. §}
Delovni čas: 8™ • 19", sobota: 8" - 12™
'Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic!
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 10. številki SN
ime in priimek
NAROČ. ŠT.
naslov
p \
29
___Z
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com: gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. ZAPOSLIM FRIZERKO za določen čas; tel. 583-31-27 ali gsm 031/776-803.
Frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27,3330 Mozirje.
ZAPOSLIMO
Šiviljo za šivanje delovnih oblek in nekvalificirano delavko za razna dela. Tel. 838-12-23 ali gsm 031/749-022.
REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18.
SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje.
NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.; 839-56-50. POTREBUJETE RAČUNOVODSKI SERVIS, ki vam bo olajšal delo in da vas ob bilanci ne bo bolela glava? Nudimo vam ažurno, kvalitetno in cenovno ugodno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike, društva in d.o.o. Informacije 24 ur na dan. Gsm 041/773-985.
Pavlin Mija s.p., Na trgu 20, Mozirje.
RAČUNOVODSKE STORITVE Računovodske storitve opravljamo strokovno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. V kolikor se boste odločili za sodelovanje z nami, bomo veseli novih izzivov. Vsem novim strankam ponujamo posebne ugodnosti. Gsm: 041/429-755 in tel. 03/583-36-70.
Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, 3330 Mozirje.
HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ZAPOSLIM AVTOMEHANIKA ALI MEHANIKA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Popravilo kmetijske mehanizacije (traktorjev) na območju Slovenije. Zaželeno znanje nemškega jezika in osnov računalništva. Gsm 041/354-520.
Marko Logar s.p., Logarska Dolina 7, 3335 Solčava.
ZAPOSLIM KUHARICO ALI KUHARJA kvalificiran(o) ali priučen(o), zaželene delovne izkušnje; inf. na gsm 031/269-785.
Dom planincev, Petek Martin s.p., Logarska dolina 15 a.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
WWW.
ŽIVALI - PRODAM
Teličko sivo - dobrega porekla, staro 10 dni - prodam; gsm 051/423-440. Prodam bikca čb pasme, starega 10 dni; gsm 041/783-573.
Prodam bikca simentalca, težkega cca 110 kg; gsm 041/944-159.
Čistokrvni psički pasme border collie, stari 3 mesece; tel. 03/584-71-17.
Prodam čebelje družine matice 2007; gsm 041/793-520 - Ivan.
Prodam telico belgijsko-plavo za zakol (cca 550 kg); gsm 041/942-169. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031/557-290 ali tel. 583-26-05.
Prodam simentalko s telico in brejo telico simentalko; gsm 041/893-530.
DRUGO - PRODAM
Prodam puhalnik za seno, premer cevi je ti 50, z motorjem ali brez, ugodno; gsm 041/783-448.
Prodam okrogle silažne bale. Tel.:031/ 862-251.
Prodam okrogle bale; gsm 041/371-976.
Prodam silažne bale; gsm 041/721-382.
Prodam bale; gsm 031/520-220. Prodam silažne bale, seno v kockah in kostanjeve kole; gsm 051/207-273. Prodam novo diaton. harmoniko, dobra kvaliteta, ugodno, plač. možno na obroke; gsm 041/596-584.
Drva suha - bukev in gaber, metrska, razcepljena - prodam; gsm 031/585-
735.	_____
Prodam 4 gume za opel astro 175x70xR14", zimski profil, glob. 7 mm, cena 125 eur; tel. 583-32-04 ali 031/ 823-956.
Prodam suha bukova drva - 5 klafter; gsm 041/818-350.
Prodam 4 letne gume s platišči 175x70x13; gsm 031/482-425. Prodam rezalec silaže - bider, za koritast silos; gsm 041/466-720.
Prodam rotacijsko kosilnico 220 sip; gsm 041/783-700.
Prodam: traktor zetor 5011, 1.200 ur; nemškega ovčarja - mladič; pujske 25 -30 kg; krompir; gsm 041/328-728. Prodam brunarico v izmeri 7 x 6 m - cena ugodna, 2.000 eur; gsm 041/694-279. Prodam svinjsko mastin ocvirke ter neškro-pljen jedilni krompir; gsm 041/216-481.
VOZILA - PRODAM
Mitsubishi pajero pinin, bencin, 3 vrata, I. 2005, 45.000 km, kovinska zelena barva, servisiran, klima, vlečna naprava, 1.834 ccm, 84 kW, cena po dogovoru -tel. 03/588-87-83.
Prodam R5 five, registriran celo leto; gsm 041/648-792.
NEPREMIČNINE
Dvo- in polsobno stanovanje v Celju prodamo; gsm 041/634-419.
Oddam stanovanje v najem; gsm 041/ 354-550.
Prodam dvosobno stanovanje, 47 m2, v Lučah (Struge); gsm 041/208-116.
V najem oddam starejšo hišo; gsm 051/ 217-011.
OSEBNI STIKI
Iščem zvesto, iskreno dekle za skupno življenje; gsm 041/229-649.
DELO
Iščem kakršnokoli delo; gsm 040/395-158.
Napovednik prireditev je na strani 18.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
POŠ ŠMARTNO OB DRETI
Od drevesa do izdelka
Prvi februarski dan smo učenci 1. b in 2. b razreda POŠ Šmartno ob Dreti zaključili večmesečni projekt »Od drevesa do izdelka«. V času projekta smo se ob spremstvu gozdarja podali v gozd, kjer smo raziskovali rastlinstvo in živalstvo naših gozdov. Spoznavali smo različne vrste dreves, gozdnih plodov, podrast, živali... S pomočjo povečevalnih stekel smo opazovali male prebivalce z gozdnih tal. Ob zanimivi gozdarjevi razlagi nam je čas hitro minil. Urice v gozdu smo izkoristili tudi za igro in razgibavanje.
Pri mizarju smo dobili lesne odpadke. V šoli smo iz njih sestavili lesene skulpture. Bili smo zelo ustvarjalni. S pomočjo staršev smo izdelali zanimive plakate na temo gozd, les. Vsak je svoj plakat predstavil sošolcem.
V času projekta smo izdelali improvizirane ritmične instrumente iz lesa. Naučili smo se pesmice. Pripravili smo dramatizacije, v katerih nastopajo gozdne živali. V razredu smo pripravili razstavo raznovrstnih lesenih predmetov, lesenih skulptur, instrumentov, plakatov. Razsta-
OGLEDALI SMO Sl ŽAGO
V žagi
V sredo smo bili vžagi. Videli smo žago, viličarja in veliko desk. Žago nam je pokazal gospod Slavko. V žagi je velik hrup. Tam je bilo zloženih veliko gajbic.
Jure Poljanšek, 2. b razred
ODPRAVILI SMO SE NA OBISK K MIZARJU
Pri mizarju
Obiskali smo mizarja. Mizar ima hlode in deske. Ima stroje in orodje. Izdeluje pohištvo. Pokazal nam je, kako dela posteljo.
David Remic, 2. b razred
vo so si z zanimanjem ogledali učenci in učiteljice ostalih razredov na šoli ter starši in stari starši, ki so nam ob zaključku projekta priskočili na pomoč pri izdelavi ptičje hišice.
Poskrbeli bomo, da ptice pozimi ne bodo lačne.
Ob zaključku projekta se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali z nami in nam vsak na svoj način omogočili, da smo spoznali veliko novega, se zabavali in uživali.
Učenci 1. b + 2. b razreda POŠ Šmartno ob Dreti z učiteljico Martino Zakrajšek
18. MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT
Dovolj prostega «asa, a nezdrava zabava
V	mozirski galeriji je sredi februarja potekal 18. medobčinski otroški parlament pod naslovom Prosti čas in zabava. Na njem so sodelovali šolski »parlamentarci« iz osnovnih šol naše doline, prisluhnili pa sojim nekateri ravnatelji in mentorji. Žal med opazovalci ni bilo županov, ki bi si lahko zabeležili predloge otrok ter jim z minimalnimi sredstvi in malo dobre volje omogočili kvalitetnejšo zabavo in preživljanje prostega časa.
Veliko dileme in predlogov je bilo, kako prosti čas izkoristiti in se pri tem zabavati. Razprava je pokazala, da imajo otroci prostega časa dovolj, žal pa ga ne znajo kvalitetno in smotrno izkoristi. Tako se namesto, da bi se družili in bili v naravi, raje usedejo pred računalnik ali televizor.
H kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa in zabavi bi po mnenju mladih razpravljavcev pripomogli različni mladinski centri. Ti imajo za svoje delovanje vsekakor več pogojev v mestih kot na podeželju. Vsi so se strinjali, da podeželje sicer ima neokrnjeno naravo, dejavnosti, s katerimi bi se lahko ukvarjali, pa je v mestu več, seveda proti plačilu.
V	preživljanju prostega časa ima veliko vlogo tudi družina. Starši so namreč tisti, ki zaradi vse večjih obveznosti in neprestanega hitenja otrokom pogosto namenjajo premalo časa. Nemalokrat se zgodi, da se otroci raje zaprejo v svoj svet, kot pa da bi
koristno izkoristili čas s starši ob opravljanju kakšnih gospodinjskih del.
Sekretarka velenjskega društva zveze prijateljev mladine in koordinatorka otroškega parlamenta za savinjsko, šaleško in žalsko območje Kristina Kovač je poudarila, da morajo odrasli iskati variante in otrokom pomagati, da poleg vseh obveznosti
najdejo čas in ga preživijo, tako kot si ga želijo, obenem pa jih morajo pravilno usmerjati. Pri tem je dodala, daje prav tako naloga staršev, da pravočasno reagirajo, da otroci ne zaidejo v zasvojenost in zlorabe, pri čemer imajo veliko vlogo tudi vzgojno izobraževalni zavodi in celotna družba.
Marija Šukalo
Šolski »parlamentarci« so izpostavili veliko dilem in predlogov, kako izkoristiti prosti čas in
se pri tem zabavati (foto: Marija Šukalo)
Celje - skladišče
D-Per
5000022014,9
4.3. ob 17.00
5iPlEr
okna in vrata
Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800
>08010 27*) www.simer.si
* Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: 1 Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
03/837 08 90
Mozirje
Savinjska cesta 29
Na podlagi kategorije “B” opravite samo tečaj o varnem delu s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. Prijave na GSM: 041-698-252
Za USE, ki ste radi oblečeni udobno, modno in po ugodnih cenah. Nudili Vam bomo pester izbor znanih blagovnih znamk ženskih, moških in otroških oblačil, spodnjega perila, nogavic ter modnih dodatkov.
OTVORITVENI POPUST -10%
Delovni čas: pon.-pet. 8-18 ure, sob. 8-12 ure Kar=in,Trgovina z modno konfekcijo, Karin Bitenc s.p. Na trgu 25, 3330 Mozirje, PE Ljubno ob Savinji,
Cesta v Rastke 26, 3333 Ljubno ob Savinji
8% zimski popust za PVC elemente!!!
Otvoritveni popust -10% velja od 3.3. do 8.3.Z008 in se obračuna pri blagajni!
OSREDNJA KNJ. CELJE