Primorski c nevmk °r' Poštnina plačana v gotovini »a l* v)^ Abb. postale i gmppo Cena • S P ar io- a- n- e- ;e ,v h, ki 5 ii' 0' in 0' r r a- rn r ;e i- a i' r j TRST, nedelja, 29. marca 1970 Leto XXVI - St. 75 (7569) POZIV IZ STOCKHOLMA (Ob novem razvoju krize na azijskem Jugovzhodu) V Stockholmu se je včeraj začela V. mednarodna konferenca o Vietnamu. Organizatorji konference so si zasta-Mli štiri naloge: J. PToučiti politični položaj po ameriškem sabotiranju pariških pogajanj. 2. Zbrati vse sile, skupine, gibanja in posamezne osebnosti, M se z različnimi motivacijami strinjajo z oceno o ameriški agresiji in o metodah, s katerimi bi bilo mogoče rešiti najhujši in najbolj usodni spor našega časa. 3. Posredovati svetovnemu javnemu mnenju informacije o naravi vojne, o zločinih, o dejanskih namerah ameriške vlade tn končno o neuresničlji-vosti miru brez dejanskega priznanja neodvisnosti celotnega Vietnama. 4. Koordinirati in okrepiti politično in materialno podporo hanojski vladi in Fronti narodne osvoboditve. Stockholmska konferenca sovpada z novo fazo vietnamske vojne. Vojni požar je presegel meje Vietnama in grozi, da bo zajel ves indokitajski polotok. Državni udar v Kambodži in zaostritev vojne v Laosu so posledice nove ameriške strar tegije na azijskem Jugovzhodu, strategije, za katero se je moral šef Bele hiše odločiti, potem ko so se izjalovili vsi njegovi poskusi, da bi napravil konec vojni, istočasno pa ohranil Vietnam pod ameriškim okriljem. Novost te strategije je v poskusu, da bi Vietnam tako vojaško kot politično popolnoma izolirali, ga zaprli v ne-produšen obroč, v stisku katerega bi Vietnam sam od sebe izkrvavel. Ce gledamo na stvari v tej luči, postajajo dogodki zadnjih tednov mnogo bolj jasni. Ce je bila Tajska, ki je popolnoma v ameriških rokah, neprehoden zid za vietnamske osvobodilne sile, je pa po drugi strani ostajal odprt kondor proti Kambodži in Laosu. Bete, hiša se seveda, če v je hotela izvesti svoj načrt, ni mogla zanesti na Sihanuka, ki je V iskanju težavnega, če ne nemogočega ravnotežja, sprejemal po eni strani ameriške dolarje in «vojaške svetovalce)), po drugi pa se zavzemal za prijateljstvo z Moskvo in s Pekingom, pri tem pa dovoljeval štirideset tisočem vojakom Severnega Vietnama in FNO, da so se utaborili na njegovem ozemlju. Sihaniuk je torej 3 svojo nevtralisttčrio politiko postali ovira za uresničenje a-meriškega načrta izolacije Vietnama, in zato ga je bilo treba odstraniti. Pri tem je imela a-meriška obveščevalna služba vsaj na videz, dokaj lahko delo, imela je že pripravljen kader ljudi, katerih zvestoba ameriškemu kapitalu je bila neoporečna in vredna zaupanja. To delo so olajšali tudi sam Siha-nuk s svojimi napakami (ki jih sedaj, čeprav prepozno, tudi sam priznava)^ ter neka že pradavna rivaliteta med Kambodžo na eni strani, Tajsko in Vietnamom na drugi. Po prvih «spontandh» protiviet-hamskih demostracijah, ki so se jih udeležili skoraj izključno Lan Nolavi vojaki v civilu, se je vsaj del ljudstva kaj kmalu opredelil za novo politiko, ki je na papirju sicer še vedno nevtralistična, v resnici pa popolnoma v službi ameriških interesov. Samo v prihodnjih dneh bo mogoče ugotoviti, če se bo novi režim kljub odporu, ki vlada v državi, znal obdržati na oblasti m s tem uresničiti ameriške naklepe, ali pa 6e bo državni udar privedel Kambodžo v krvavo državljansko vojno. Laos je menda trši oreh suvana Puma je sicer mnogo bolj podvržen manevrom ameriške CIA kot njegov kolega v Kambodži. vendar pa obstaja v državi neka druga odkrito pro-tiimperialistična sila, domovinska fronta Patet Laa, ki je naraven zaveznik Viet namce v. Tu bi seveda udar po modelu kamboškega ne bil učinkovit, tu ie bilo treba stopita v odkrit soopad. Zato torej bombardiranje laoškega ozemlja podpora ameriškega letalstva vojaškim operacijam proti Patet Lau ter pošiljanje ((vojaških svetovalcev« ter ustvarjaj nje talnih ameriških oporišč na laoških tleh. Zaskrbljenost, ki so jo izrazili v samih ZDA, da ne bi Laos postal <«drugi Vietnam« je popolnoma upravičena^ Naj pomislimo samo, da »e J ameriška taten^a v Vteb namu začela s poči af^ laških svetovalcev, katerim pa je v razmeroma kratkem času sledilo pol miljena ameriških vojakovi Govorili smo o «novi strategiji«, ki pa je nova samo delno, v bistvu pa je logično nadaljevanje iste kratkovidne politike, ki jo je začel že Ken-nedy, Johnson izpopolnil in privedel do skrajnih posledic, Nixon pa v celoti podedoval. Nixonova sanjarjenja o «viet-namizaaiji vojne«, v katerih je demokratična javnost videla samo pretvezo za nadaljevanje spopada, so dokončno propadla, Nixonove volilne objube, ki so mu omogočile vstop v Belo hišo, so pokazale svojo pravo naravo: pesek v oči. Vietnamska tragedija pa se nadaljuje, še več, nobenega znamenja ni, ki bi kazalo, da se bo v doglednem času zaključila. Nekaj številk: od leta 1965 do maja 1969 je vojna ustvarila 3.i53.000 beguncev; leta 1965 je bilo spuščenih nad Vietnam 315.000 ton bomb, v obdobju med januarjem in oktobrom 1969 pa 1.288.000 ton; skupaj je bilo nad Vietnamom (Nadaljevanje na zadnji strani) Kdaj bo letos spomlad? 'Vedele vMio-ftoctte (i/uumilce MHoi IMM čitateljetyi PRIMORSKI DNEVNIK RIM, 28. — Danes so ministri Rumorjeve vlade prisegli Sara-gatu, s čimer se je uradno pričel obstoj tretje Rumorjeve vlade, ki je 31. po padcu fašizma in 26. po osvoboditvi. Predsednik vlade je prisegel v zasebnem kabinetu predsednika republike. Priči pa sta bila generalni tajnik predsednika republike odvetnik Picella in vojaški svetnik general Bucchi. Svečanost priseganja ministrov pa se je vršila v salonu Delle Fe-ste, v središču katerega je bila postavljena velika miza pokrita z rdečim prtom in na njej je bil postavljen originalni izvod ustave. Prisotna sta bila predsednik re-' publike Saragat, predsednik vlade Rumor in ostali Saragatovi sodelavci. Prvi je prisegel podpredsednik vlade De Martino, ki je spregovoril običajno besedilo prisege: »Prisegam na svojo čast, da bom zvest republiki, da bom lojalno spoštoval ustavo in da bom vršil svoje funkcije ministra v vrhov nem interesu nacije.« Za njim so prisegli ministri brez listnice Taviani, Bosco, Ferrari Aggradi, Gatto, Ripamonti in Gaspari. Nato pa po protokolarnem vrstnem redu ostali ministri. Po svečanosti, ki ni bila dolga, se je predsednik Saragat fotografiral s predsednikom vlade in z vsemi člani ministrskega sveta, kar tudi že spada med formalnosti, ki jih nekako predvideva protokol. Danes je bilo uradno sporočeno, da se bo senat sestal v torek 7. aprila ob 10.30, ko bo Rumor poročal o programu vlade, in ko se bo pričela razprava o TUDI FORMALNO ZAKLJUČENA DOLGOTRAJNA VLADNA KRIZA Včeraj je prisegla Saragatu štiristranska Rumor jeva vlada V primerjavi s prejšnjo štiristransko Rumorjevo vlado ni bistvenih novosti glede odnosov sil v vladi «Sto dni» PO SE NEURADNIH VESTEH 42 oseb ubitih v hudih spopadih med kamboško vojsko in demonstranti Desničarska vlada obtožuje Sihanuka, da se poslužuje sil FNO za vrnitev na oblast PHNOM PENH, 28. — Vedi, ki prihajajo iz Kambodže, so čedalje bolj zaskrbljujoče. Med včerajšnjimi spopadi, glede katerih je vlada v Phnom Penhu sporočila, da sta bila ubita samo dva demostranta, naj bi bilo ubitih kar dvainštirideset oseb, med njimi tudi dva poslanca narodne skupščine, ki sta skušala miriti množico. Vlada je pozvala rezerviste. naj se prostovoljno javijo vojaškim predstavnikom, da bi zatrli demostracije. Kamboške čete se medtem pomikajo proti vzhodni meji, kjer stacionirajo oddelki vojske Severnega Vietnama in FNO. Vsa letališča so še vedno zaprta. Demonstranti baje delijo letake, v katerih odstavljeni princ Sihanuk poziva prebivalstvo, naj se pridruži »osvobodilni vojski« ter naj strmoglavi proimperiali-stični režim generala Lon Nola. Kamboški tisk je medtem še bolj okrepil kampanjo proti Siha-nuku. «Le Courier«, ki izhaja v Phnom Penhu v francoščini, obtožuje princa, da se poslužuje sil FNO, da bi se zopet povzpel na oblast. List piše, da bi »vietkon-govska agresija utegnila sprožiti mednarodni konflikt« ter da Sihanuk »ogroža svetovni mir«. Te obtožbe je odločno odbil Si-hanukov zasebni svetovalec Penn Nouth, ki je izključil, da bi se princ »vrnil na oblast po naši zmagi«. Nouth je povedal, da so se trije bataljon) kamboške vojske izrekli za Sihanuka ter da mnogo ljudi »zapušča izdajalsko vlado in gre v boste« Član kamboške narodne skupščine Trinh Iloan je danes izjavil, da so štiri kolone sil FNO zapustile svoja taborišča ter se približujejo Phnom Penhu. Vest ni bila potrjena, lahko pa bi šlo tudi za oddelke kamboške redne vojske, ki so se odločile za Sihanuka. Hoan pa je vsekakor izrazil mnenje, da ne bo prišlo do spopadov, ampak da je pomik enot FNO samo taktična poteza za izvajanje pritiska na vlado, zvezi s Sihanukom naj še omenimo, da je princ po neuradnih vesteh zapustil Peking in odšel v Hanoj. V sevemovietnamsko prestolnico je danes prispelo 28 diplomatov, funkcionarjev veleposlaništev Hanoja in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade v Phnom Penhu, ki so zapustili kamboško prestolnico po začasni prekinitvi diplomatskih odnosov z desničarsko vlado Lon Nola. Sevemoviet namska tiskovna agencija, ki je sporočila prihod diplomatov, poroča, da so odnose začasno prekinili »zaradi raivoja pelotaja v Kambodži po 18. marcu in po mrzlični protivietnamski kampanji, ki so jo sprožili v Phnom Pen hu in drugih kamboških mestih«. Stockholmska konferenca o Vietnamu STOCKHOLM, 28. — V Stockholmu se jie danes zadala peta konferenca o Vietnamu ob prisotnosti 300 delegatov iz 50 držav. Konferenca, katere namen je ((doseči spoštovanje temeljnih pravic vietnamskega ljudstva«, je na prvem zasedanju imenovala tri posebne komisije. Prva bo izdelana «poziv za Vietnam«, ki zahteva popolen in brezpogojen umik ameriških čet Iz Vietnama, druga bo proučila možnost ustanovitve mednarodne preiskovalne komisije o ameriških vojnih zločinih, tretja pa se bo ukvarjata s konkretnimi akcijami za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Ob odprtju konference je spregovoril načelnik hapojske dele gacije na pogajanjih v Parizu Xuan . Thuy ,ki' je obtožil predsednika Nbccma, da podaljšuje vietnamsko vojno ter da je dal pobudo za državni udar v Kambodži. Japonski protest zaradi sovjetskih manevrov TOKIO, 28. — Japonsko zunanje ministrstvo je včeraj izročilo sovjetskemu veleposlaniku 0-legu Trojanovskemu verbalno no to, s katero japonska vlada zahteva od Moskve, da prekličejo sovjetske zračne manevre z bombardiranji na petih področjih mednarodnih voda okoli Japonske. Po vesteh sovjetskega radia, bi se morali ti manevri vršiti od 4. do 24. aprila. Japonski zunanji minister Aichi je izjavil sovjetskemu veleposlaniku, da bo Japonskp zahtevala povrnitev škode ter izrazil resno zaskrbljenost japonske vlade ter presen« čenje, da bo prišlo do teh manevrov v razdobju, ko so odnesi tned obema državama izredno prijateljski. Prekinjene volitve v Dahomeyu OOTONOU, 28. — Predsedniške in parlamentarne volitve, ki so se začele v Dahomeyu 9. marca ln ki bi se morale zaključiti 31., so danes nenadoma prekinili na ukaz vojaškega direktorija, ki Je na oblasti od državnega udara 10. decembra 1969. Predsednik direktorija, polkovnik Paul Emile de Souaa je v izjavi po radiu obrazložil vzroke tega sklepa. Dejal je, da je od začetka volitev njegova vlada storila vse, da bi preprečila teroristično delovanje ter da je predvsem v severnih pokrajinah prišlo do neredov, umorov in vandalskih dejanj. V LIBANONU SE JE TRENUTNO POMIRILO Ostro svarilo El Fataha libanonskim falangistom BEJRUT, 28. — Po večdnevnih spopadih med krščansko desničarsko organizacijo libanonskih iagangistov in člani palestinskega osvobodilnega gibanja, ki so nastanjeni na libanonskem ozemlju, je bilo danes dopoldne v Bejrutu in v drugih libanonskih krajih dokaj mimo. Po vesteh, kd prihajajo iz Libanona in drugih sosednih arabskih držav, je vedno boij jasno, da so desničarske reakcionarne sile v Libanonu izzvale Incidente, ki so zahtevali toliko žrtev Radio palestinske organizacije «A1 Fataho v Kairu, je preteklo noč naj.ovil na stranko libano.i skih falangistov ostro svarilo, naj ne nadaljujejo s krvavima množičnimi umori v Libanonu. Radio je izjavil med drugim: «Dc sedaj, srno pokazali hladnokrvnost. Toda tudi naše potrpljenje ima svoje meje. Ko bomo udarili, borno udarili z železno roko in zdrobili vse sovražnike palestinske revolucije«. Radio Je nato zvrnil vso odgovornost za krvave dogodke v Libanonu na fa- lamgiste in na ((plačane elemente v libanonski vojski«. Zato je naslovil na libanonsko prebivalstvo poziv, zlasti na študente, naj preprečijo »državljansko vojno«. Spopadi v zadnjih 24 urah so povzročili veliko zaskrbljenost tudi v samih libanonskih desničarskih krogih, tako da je voditelj libamoskih falangistov, minister Gemayei, ponovno pozval na mir in red v državi. Pod predsedstvom predsednika vlade Kara-meja je bil preteklo noč sestanek nekaterih ministrov in predstavnikov vojske, na katerem so razpravljali o nastalem položaju. Danes je bejrutski list «L’Orient» napisal, da je bilo v zadnjih štirih dneh med spopadi v Li banonu ubitih 37 oseb, med katerimi dva Palestinca, ranjenih pa je bilo okrog 80 oseb. Med včerajšnjimi mrtvimi je tudi švicarski državljan Albert Roege, ko je s svojim avtomobilom vozil preti pristanišču. Pri nekem bloku, ki so ga postali falanglsti, se Roege ni ustavil in so ti nanj streljali ter ga smrtno zadeli. aiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Yasser Arafat iz Pekinga v Hanoj PEKING, 28. — Agencija Nova Kitajska je sporočila, da je voditelj palestinskega osvobodilnega gibanja Yassw Arafat danes za- pustil Peking in odpotoval v Hanoj. Voditelj Palestincev je prispel v Peking 21. marca letos in s« j« tam sestal a najvidnejši mi predstavniki Ljudske republike Kitajske. Na sliki (prva na lavi) Yasser Arafat v svojem glavnem štabu. zaupnici tudi v poslanski zbornici. Če pa napravimo primerjavo s predhodno Rumorjevo vlado, ki je bila prav tako kot sedanja štiristranska, pa ugotovimo, da so razlike zelo relativne in ne posebno pomembne. Predvsem se niso spremenili odnosi sil. V sedanji, kot že v prejšnji vladi so imeli socialisti podpredsedstvo in pet ministrstev, socialdemokrati tri, republikanci eno, vsa ostala pa krščanska demokracija. Sprememba je samo v tem, da Nenni ni več zunanji minister in da je socialdemokrat Tanassi postal minister za obrambo. PSI ima sedaj torej pet ministrstev in med njimi zelo pomembno ministrstvo za proračun, ki naj bi bilo središče progra miranja. Kot v preteklosti med socialističnimi ministri niso prisotni predstavniki levičarske stru-lje ter tokrat niso prisotni niti predstavniki struje Bertoldi. PSU ima tri ministrstva, in med njimi zelo pomembni ministrstvi za obrambo ter za finance. Republikanci so ponovno prejeli ministrstvo za sodstvo, ki je dobilo tokrat poseben politični pomen, saj predvideva vladni sporazum, da bosta ministra za zunanje zadeve in za sodstvo odgovorila na vatikansko noto in da se bosta nato pogajala z Vatikanom. Dejstvo, da je predstavnik laične skupine neposredno vključen v ta razgovor, je nedvomno pozitivno. Največ težav je najbrž Rumor imel, ko je moral z lekarniško tehtnico deliti ministrstva med devet demokristjanskih skupin. Pri tem predstavlja zanimivo novost, da je postal Piccoli minister in da je prevzel ministrstvo za državne udeležbe, komaj 38-lefni predstavnik demokristian-ske vlade Missasi pa je postal-minister za šolstvo. Ni brez pomena tudi dejstvo, da so potrdili Donat Cattina, na mestu ministra za delo in socialno skrbstvo. Splošni zaključek je torej, da je nova Rumorjeva vlada v bistvu kopija prejšnje štiristran-ske vlade, čeprav z nekaterimi spremembami. Že danes je prišlo do prve predaje poslov med dvema ministroma in je bil najurnejši minister za turizem in predstave Lupiš, ki je zamenjal dosedanjega ministra Scaglio. Med svečano predajo poslov je Lupiš med drugim dejal, da bo nadaljeval na osnovi linije, ki so jo vodili že do sedaj, ter da bodo dali velik poudarek turizmu, ki prevzema vedno večjo vlogo kritja pla-čine bilance. Na ta način se tu di prispeva k ekonomski stabilizaciji in posredno tudi graditvi tistih dobrin, ki so si jih delovni ljudje osvojili preteklo jesen. Glede predstav pa pravi Lupiš, da bodo skušali dati nove odgovore na nova vprašanja, ki jih zastavlja dinamični razvoj naše družbe. Dokončna sestava tretje Rumorjeve vlade ni vzbudila v italijanskem tisku posebnega odjeka, kar je povsem razumljivo, saj gre za tako dolgo krizo, ki je trajala samo strogo formalno vzeto skoraj dva meseca, da sta povsem logično popustila pozornost in zanimanje. Splošna ugotovitev in nekako splošno priznanje Rumor-ju pa naj bi predstavljalo dejstvo, da se število članov vlade ni povečalo. Skratka uspel je, da je zadovoljil štiri stranke in predvsem številne struje v teh strankah, tako da se ni poslu-žil najbolj preprostega in enostavnega načina, da bi povečal število ministrov. Pravijo, da gre pri tem zasluga Rumorjevi vztrajnosti, istočasno pa tudi Nenniju, ki je odstopil mesto zunanjega ministra Mora, ter končno Mora, ki je pristal na to, da je njegova struja prejela samo eno ministrstvo. Kadar govorimo o sestavi nove vlade na splošno, lahko ugotovi mo, da je zelo veliko novosti v primerjavi s prejšnjo enobarvno Rumorjevo vlado, kar je povsem logično, saj je moralo deset demokristjanov pustiti svoja mesta, da so jih zasedli partnerji levega centra. TOKIO, 27. — Predsednik izvršne komisije EGS Jean Rey je zaključil danes petdnevni obisk na Japonskem, med katerim je prisostvoval «dneivu Evrope« na mednarodni razstavi «Expo 70» v Osaiki. Med tiskovno kanferem-oo pred odhodom Iz Tokia je potrdil, da se bodo kmalu začela pogajanja med EGS im Japonsko zb sklenitev trgovinske pogodbe, ki naj nadomesti sedanje dvostranske sporazume med Japonsko in šestimi Članicami skup- Sedaj, ko je vlada napravljena ne obstaja drugega, da ji voščimo dobro delo. S tem pa seveda niso izginili pridržki in dvomi, ki smo jih izrazili med težavnim procesom najdaljše krize v zgodovini naše republike (uradno 48 dni, dejansko pa tri mesece in pol). Rešena je vladna kriza, s tem pa ni rešena politična kriza. Vrnili smo se na klasično formulo levega centra, kar pa ne pomeni, da so se obnovili originalni razlogi za levi center, če že o tem govorimo, bi lahko dejali, da gre bolj za «restavracijo» konzervativnega v levemu centru. Znani francoski list «Le Monden prerokuje novi vladi «sto dni življenja» pri čemer se očitno ironično sklicuje na Napoleonovo epopejo. Rumor se bo torej/ v verziji vlncentinskega Napoleona moral kretati v zelo ozkih okvirih, ki mu jih dopušča položaj, ko je predsednik vlade pod stalno moro italijanskega Wat-terlooja. Vendar lahko Rumor in njegovi ministri napravijo nekaj dobrega in lahko uresničijo deželno ureditev, ki je menda osnovni cilj nove vlade. Lahko se, in treba je tudi, zaščititi sindikalne pridobitve vfbče jeseni in to na ekonomski osnovi z obrambo kupne moči na pravni pa z dokončno odobritvijo statusa delavcev ter amnestijo. Težji je razgovor gieae razveze zakona, ki se mora sedaj pretolči skozi ozko grlo pogajanj z Vatikanom in referenduma. O tem vprašanju so nevarna kakršna koli predvidevanja. Ko bo vlada izpolnila te svoje naloge, ki so pomembne, vendar pa so omejene, se bo zelo težko lotila socialnih reform, ki bi morale biti osnovna značilnost levega centra. Vlada tega ne bo morala reševati, saj je podjedovala notranja nasprotja, ki jih greje na svojih prsih kot mitološko kačo V tem položaju lahko želimo Rumorju, da se bodo med njegovim delom ustvarili pogoji, da se premosti obstoječa politična kriza, do česar lahko pride tudi z rezultatom bližnjih deželnih volitev, ko lahko volivci podpro naprednejšo formulo, kot je štiristranska. V tem okviru pa nosi socialistična stranka izredno odgovornost, saj mora svojo vladno sodelovanje opravičiti z odločnim stališčem proti katoliškemu integralizmu, ki pred stavlja cement med notranjimi trenji v KD. Tudi je njena naloga, da se zoperstavi konser-vaciji sistema, kar je postala značilnost naših socialnih demokratov. De Martino torej predaja Manciniju zelo težavno nalogo. Novi tajnik stranke je nedvomno zelo dinamičen in ima velike politične izkušnje, moral pa se bo srečevati s vprašanji, ki zahtevajo ideološko odločnost, da se preprečijo nevarnosti transformizma. Voščila Rumorju, voščila Manciniju, saj so jih potrebni, in to ne le ob veliki noči. D. M. YA0UNDE, 2" — Prebivalci Kameruna bodo jutri, drugič po letu 1960, ko je država postala neodvisna, volili novega predsednika. Volilnih upravičencev je o-krog tri milijone. Edini kandidat, ki bo seveda prav gotovo izvoljen, je dosedanji predsednik Ahmadou Ahidjo, medtem ko se za podpred-niško mesto poteguje Salomon Tendeng Muna. Kljub temu, da je edini kandidat, je vodil Ahidjo zelo intenzivno volilno kampanjo, med katero je pozval volivce, naj masovno glasujejo zanj, ter poudaril potrebo po nacionalni enotnosti kot pogoju za gospodarski naredek držanra. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,2, najnižja 3, ob 19. uri 7,7, znatni tlak 1005,5 raste, veter 12 km vzhodni, vlaga 32 odst., padavine s snežinkami 3 mm., nebo 1/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 29. marca VELIKA NOC Sonoe vzide ob 5.51 in zatone ob 18,28 — Dolžina dneva 12.37 — Luna vzide ob 1.06 in zatone ob 8.55. Jutri, PONEDELJEK, 30. marca VELIKONOČNI PONEDELJEK PO SESTANKU DEŽELNEGA POSVETOVALNEGA ODBORA ZA FINANCE V deželni blagajni leži mnogo denarja javna dela pa dolgo čakajo na uresničenje «Pasivni ostanki» so znašali konec lanskega leta kar 124 milijard lir Namen ustanavljanja dežel je tudi ta, da se javna uprava boli pri-Dtiza ljudstvu, to .le, da se ni treba za vse nekoliko bolj pomembne stvari obračati v Rim, marveč da se rešijo na kraiu samem. Na ta način gre vse boli hitro in m toliko zastojev. To pa velja, žal. samo v teoriji, kajti praksa je drugačna Skoraj vsak dan namreč pišemo, da je deželni odbor določil za to ali ono delo, tej ali oni ustanovi, precejšnji prispevek v glavnem za javna dela. Toda od prispevka do njegove uporabe je še vedno zelo dolga pot, sa.j potečejo leta od izdelave določenega načrta in njegovega uresničenja. Deželni svet odobri vsako leto proračun, ki določa, vsaj okvirno, za kaj naj se porabi denar, a ta Podaljšan rok za prijavo dohodkov Minister za finance Bosco je odredil, da se rok za prijavo dohodkov (Vanoni) podaljša od 31. maca do 6. aprila. Pri tem je tudi upošteval, da so zadnje dni marca velikonočni prazniki. Finančno ministrstvo pa je potrdilo, da je dobavilo krajevnim finančnim uradom in trafikam novo količino ob razcev za davčne prijave. Slovensko gospodarsko združenje vabi vse zamudnike naj Se čimprej zglasijo v njegovih uradih od 8.30 do 12. in od 16. do 18. ure. denar leži nato leta v deželni blagajni oearoma v bankah, ki opravljajo za deželno upravo blagajniško službo. Temu denarju pravijo v kn.jigovodstvenem oziroma finančnem jeziku pasivni ostanki In čeprav se med vsako proračunsko razpravo izreče na račun teh ostankov toliko kritik (in to ne velja samo za opozicijo) ter se zahteva pospešitev postopka pri uporabi denarja, se vsota pasivnih ostankov, to je neuporabljenega deželnega denarja .stalno veča. Tako je bilo konec lanskega leta kar 124 milijard pasivnih ostankov, medtem ko so nujna razna javila dela in so razne krajevne uprave, zlasti pa občine, v velikih finančnih težavah, čeprav jim je dežela že nakazala denar. Pn tem je treba upoštevati, da je nadzorstvo nad uporabo javnega denarja res potrebno, kajti z njim ne bi smeli razsipavati. Toda nadzorna služba bi morala biti nagla in gibčna. Isto bi moralo veljati tudi za proučevanje in nadzorstvo nad raznimi načrti za javna dela. Toda birokracija ie vedno bolehala za počasnostjo in dlakocepstvom, začenši pri računskem dvoru, ki se mora izrekati o raznih upravnih sklepih in izdatkih dežele. O pasivnih ostankih je pred dnevi razpravljal tudi deželni tehnič-no-posvetovalni odbor za finance. Na sestanku je najprej poročal glavni tajnik deželnega odbora dr. Lucchtni o postopku v zvezi z zakonodajo in deželno upravno prakso. Pri tem je navedel razne konkretne primere o tem. koliko časa je bilo treba, da so dejansko u-porabili denar, ki ga ie nakazala dežela za določena dela ali dejavnosti ter dejal, da se določen« formalnosti pri dokončni odobritvi iz- datkov in načrtov oelo ponavljajo, to .je da več uradov opravi iste nadzorstvene naloge. Skratka, raznih zamud .je predvsem kriva okostenela državna birokracija. Pri tem hi lahko dodali, da je pač deželna avtonomija precej okrnjena, pa čeprav velja za našo deželo poseben staitut. O tem poročilu se je razvila obširna razprava, v katero so posegli razni člani odbora, medtem ko je odbornik za finance Tripami, ki mu predseduje, potegnil zadevne zaključke. V okviru odbora so ustanovili posebno delovno skupino, ki ji bo predsedoval tajnik dr. Lucchi-ni in ki bo proučila razne stvarne predloge, uresničljive po zakonodajni aili upravni poti. s katerimi naj bi pospešili ves upravni postopek pri uporabi denarja. Zatem ie glavni ravnatelj deželnega knjigovodstva dr. Bemes nadrobno poročal o pasivnih ostankih, ki so znašali 31. decembra 1969 kar 124 milijard lir. Razen tega je primerjali pasivni ostanek, ki je nastal med letam 1969 z ostanki v prejšnjih letih. Na kancu ie dal nekaj predlogov, kako naj hi se lahko že v sedanjih razmerah, to .je v okviru same deželne uprave, ti ostanki vendarle nekoliko skrčili. Vsekakor se bo omenjeni odbor ponovno sestal v aprilu in nadaljeval razpravo o ‘teh ostankih. Preosnova občinskega odbora Tržaški župan Spaccini je včeraj porazdelil nekaj pooblastil občinskim odbornikom po preosnovi občinskega odbora pretekli teden. Od bomik Hreščak zapušča oddelek za socialno skrbstvo in dobrodelnost ter mu je dodeljen oddelek za javne industrijske službe (predvsem Acegat), odbornik Vascotto je premeščen z oddelka javnih industrijskih služb na oddelek za splošne zadeve, statistiko in šport, kar je prej opravljal odbornik Ceschia, katerega so službeno premestili v Rim. Obomik Dolhar, ki so ga izvolili v občinski odbor na zadnji seji občinskega sveta, pa je prevzel oddelek za socialno skrbstvo. Seznami trgovskih agentov in zastopnikov Trgovinska zbornica* sporotfa, d p so se na njenem sedežu 25. marca sestali predsedniki, tajniki in razni člani komisij za sestavo seznama trgovskih agentov in zastopnikov, ki delujejo pri štirih trgovinskih zbornicah v deželi. Na sestanku so se sporazumeli o enoviti in homogeni razlagi in uveljavljanju zakonskih predpisov, ki urejejo sestavo omenjenega seznama, v ka terega se morajo vpisati vsi tisti, ki opravljajo službo trgovskih a-gentov ali zastopnikov. Doslej nam reč ni ustreznih predpisov mini-strstvfi V deželi je več tisoč takšnih operaterjev. Po obširni razpravi o tem vprašanju so predstavniki ko misij soglasno sklenili, da se bodo držali enotne poti pri uveljavljanju zakona, razen glede tega, ah naj se kandidati vpišejo v prehodni seznam. Glede tega se bodo obrnili HWiHn»immiiiiiiiiun«in»mnnmnnmnm<»,II<|lllllllll,llllll|lll,lllllllllllllll|l|llllllllllll,lliilwllllll"ln* ZA SKLENITEV NOVE DELOVNE POGODBE Dvodnevna starka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij Včeraj sploh ni vozil noben avtobus za pojasnila na pristojno ministr stvo. V zvezi s tem pozivajo komisije agente in zastopnike, ki živijo v deželi in opravljajo svojo dejavnosti že izpred 23. aprila 1967, naj predložijo prošnjo za vpis v efektivni seznam najkasneje do 11. maja, in sicer pri pristojnih trgovinskih zbornicah. Po tem roku ne bodo več sprejemali prošenj za vpis v ta seznam, marveč samo v prehod nega. Na podlagi čl. 9 zakona 316 z dne 12. marca 1968 se kaznujejo vsi agenti in zastopniki z globo od 25.000 do 250.000 lir, če opravljajo svojo dejavnost brez vpisa v sez nam. Z enako globo se kaznujejo podjetja, ki sklepajo pogodbe o zastopništvu z osebami, ki niso vpi- Svojstven protest zaščitnik hrastov Po čisto ameriškem načinu «san-dwich - man» se .ie včeraj popoldne podal v protestno manifesta-cšjo Tržačan Fabio Buzzi Iz Vico-to Ospedale Militare 14. S Trga Oberdan se je namreč podal po mestnih ulicah, nosil transparent in skušal s tem opozoriti javno mnenje na vprašanje, ki ga ie še lanskega poletja načel z vrsto pisem uredništvom raznih listov. Gre za izredno ljubezen do ra-rave, ki .jo krajevne oblasti očitno ne cenijo preveč. Vsaj tako se zdi Buzzi ru, kateremu takorekoč pod nosom sekajo nad pol tisočletja star hrastov gozd v Ul. Oatullo. Gozd pokriva površino nad 1000 kv. metrov in se skozenj steka potok. Neko gradbeno podjetje je na občini prejelo zadevno gradbeno dovoljenje ir. namerava zgraditi nekaj vij. Gozd bo, seveda, posekan, česar pa Buzzi ne želi, ker se mu ga zdi škoda. Prepričan je namreč, da je itak zelenja v Trstu premalo in še posebej v rajonu okoli vojaške ootaišmce Ker pa občinske In druge oblasti niso odgovorile na njegov protest, se ie Buzziju zdelo najpametneje organizirati ooulično manifestacijo in tako opozoriti m to vprašanje tudi praznično raz pc tožene meščane. sane v sezname. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiHiiiiiiHniiiiiiiiiiMimMiiiiiumiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiniiimimiiimniimiiumiiiiii POSLEDNJE SLOVO OD TRAGIČNO PREMINULEGA FANTA Zadnja pot Ottavia Zacchigne Za belo krsto, ki so jo nosili Ottaviovi sošolci, se je zvrstila dolga vrsta pogrebcev, med katerimi so bili tudi župan Spaccini, prof. Angioletti itd. Sošolci nesejo krsto s truplom Ottavia Zacchigne Včeraj se je začela enotna dvo Inevna stavka uslužbencev zaseb-lih prevozniških avtobusnih pod-etij, ki se že precej časa bojujejo, la bi sklenili z delodajalci novo ielovno pogodbo. Ti uslužbenci sc lasti v primerjavi v uslužbenci jav-lih mestnih prevozniških podjetij jrecej slabo plačani in še posebne leda j, ko so za te uslužbence, ki 10 tudi dolgo časa stavkali, skle-lili novo pogodbo, s katero so do-iegli znatne izboljšave. Uslužbenci zasebnih prevozniških jodjetij zahtevajo izboljšanje pre jemkov, skrajšanje delovnega ur-lika, ki je sedaj zelo naporen, itd. Včeraj je stavka v naši pokrajini popolnoma uspela, saj sploh niso vozili zasebni avtobusi. To velja sa zveze z drugimi mesti, s podeželjem in s predmestji. Zaradi tega so zlasti na progah v predmestja zelo pogosto vozili taksiji, kar je še posebno veljalo za jutranje ure, ko je bila močna burja z dež jem oziroma snegom. Med drugim niso vozili avtobusi v Rovte, po Reški cesti na Katinaro, na Ko-lonkovec, k Rumeni hiši, v Mira-mar, Lonjer/ na Konkonel, Konto-vel, v Bazovico itd. Stavka se nadaljuje tudi danes Med prepirom priletela steklenica v obraz ženski Policija je priprla 62-letnega upokojenca Emilia Brumata iz Ulice Gaspare Gozzi 5. ker ie v petek zvečer med prepirom v javnem lokalu «Barettino» v Ulici Bastione 3 vrgel steklenico ln z njo rani sta- rejšo žensko Ko so agenti prišli v lokal, ni nihče vedel, kako so se dogodki odvijali Lastnica lokala 33-letna Gemma Vesnaver poročena Me-dizza, ie izjavila, da te Brumat sedel pri miai z žensko, ki so jo i-dentificirali za 41-letno Marcello Balbi poročeno Flego iz Ulice Trau-ner 5. pri njuni mizi je bila di-u-ga, okrog katere so sedeli 71-letna Vittoria D’Avamzo iz Ulice Forti-no 7, 43-letni delavec Antonio Sili-co iz Ulice del Refctori 4 in 46-letni uradnik Lucio Luchietti s Trga Comelia Romana 1. Nenadoma sta se začela Brumat tn Flegova prepirati, kmalu za tem pa je D’Avan-zovi priletela v obraz steklenica penečega se vina. Ko so agenti vprašali Flegovo, kako ie prišlo do tega, je izjavila, da ne ve, ker je šla za nekaj časa v stranišče, ko se je vrnila, pa jP bila D’Avanzova že ranjena. Oba moška, ki sta sedela z D’Avanzo-vo pri mizi nista vedela, kako se je zgodilo. Brumat je policiji najprej dejal, da se ie verjetno ženska ranila, ko je moški iz njene družbe hotel odpreti steklenico penečega se vina. Pozneje ie Brumat izjavil ,da te hotel sam udariti Flegovo S steklenico, ta pa mu 1e ušla lz rok in zletela D’Avanzovi v obraz. Vittoria D’Avansso se bo morala zdraviti 20 dni v splošni bodnišnlci zaradi rane na nosu. udarca v levo lice in čeljust. Gasilci so v petek ponoči pogasili plamene, ki so se razvili v dimniku postaje prometne policije v Ulica Moreni 2. V dimniku so se vnele saje, zaradi hitrega ukre-I panja gasilcev pa ni bito škode. Nepregledna ganjena množica meščanov je včeraj dopoldne spremila na zadnji poti posmrtne ostanke mladega, komaj 18-letnega Ottavia Zacchigne, ki se je 20. februarja v Ljudskem vrtu polil s keroze-nom in se zažgal, celih 34 dni pa nato z novo notranjo močjo kljuboval smrti, ki mu žal ni prizanesla. Padale so prve snežinke, ko so se mnogo pred napovedano uro^ pogreba, pričeli zbirati v mrtvašnici v Ul. Pietš Ottavijevi sorodniki, prijatelji, znanci in še vsi tisti, ki so tudi fiosredno občutili v svojih srcih grozno tragedijo fanta, ki je sklenil prekiniti z življenjem, polnim tegob in nepravičnosti. Prihajali so od vsepovsod in vsak se je hotel še enkrat, vsaj za hip, s šopkom cvetja ali le s prisotnostjo in s solzo v očeh posloviti od Ottavia. Nekaj pred 11. uro je pogrebni sprevod krenil od mrtvašnice do konca Ul. Gatteri, kjer je šest Ot-taviovih sošolcev iz IV. razreda tehničnega zavoda «Volta» položilo belo krsto na bel mrtvaški voz. Za Krsto so hodili od žalosti skrušena mati Santina, brat Renato in sestra Marina. Med drugimi so bili prisotni tržaški župan inž. Spaccini, šolski skrbnik dr. Angioletti, ki je zastopal ministra za javijo vzgojo, istrski pisatelj Tomizza, ki je bil že od vsega začetka stalno pri vzglavju mladega Ottavia v imenu profesorskega zbora in dijakov slovenskega učiteljišča ravnatelj dr. Jež, Otthaviovi sošolci, prijatelji, znanci ter drugi. Številne vence so med drugimi poslali tudi minister za javno vzgo jo, uslužbenci podjetja «Stock», kjer dela Ottaviova mati Santina, ter mladeničevi sošolci. Pričelo je zvoniti poldan, ko so na pokopališču pri Sv. Ani belo krsto s posmrtnimi ostanki Ottavia Zacchigne spuščali v zemljo. Pretresljiva je bila ob tem poslednjem pogrebnem aktu že sama misel, da je zemlja sprejela V svoj objem mladega človeka, ki se je razočaral nad krivicami današnje družbe, nad njeno nesposobnostjo, da bi se ravnala po načelih bratstva in ljubezni do sočloveka, in ki potem, ko je v groznih telesnih mukah spoznal, da je za boj proti taki družbi treba živeti, njegovo telo ni imelo več moči, da bi premagalo smrtonosne rane. Volilni seznami tržaških trgovcev Od 26. marca in za dobo 10 dni so na vseh oglasnih deskah in v samem sedežu pokrajinske bohiiške Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Danes, 29. t. m. ob 16. uri, v ponedeljek, 30. tjn. ob 16. uri Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA prvič v slovenščini Zadnjič v Kulturnem domu V četrtek, 2. aprila ob 16. uri, v petek, 3. aprila ob 16. uri,, v soboto, 4. aprila ob 16. url Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Prodaja vstopnic ob delaivni-kih od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom. Rezervacije po telefonu 734265. V Slovenskem klubu bo predaval v torek, 31. maroa ob 20.30 dr. FRANCE BERNIK, tajnik SLOVENSKE MATICE o zanimivi temi RAZGLEDI PO SLOVENSKI EROTIČNI POEZIJI Predavatelj, ki je že večkrat privabil številne poslušalce, bo tudi tokrat na privlačen način posredoval temo predavanja, ki je je polna slovenska pesem. Vljudno vabljeni. SPD «TABOR» — OPČINE vabi na predavanje slovenskega filma LUCIJA torek, 31. marca, v Prosvetni dvorani, ob 20.30 uri. Vstop prost! Silvester Glavina — Lonjer št. 255 je odprl O S M I C O in vabi vse prijatelje pristne domače kapljice na številen obisk. SLOVENSKA SKUPNOST želi svojim somišljenikom, volivcem ter vsem Slovencem v zamejstvu, domovini in po svetu veliko veselja in sreče ob velikonočnih praznikih. blagajne za trgovce seznami volilnih upravičencev, ki bodo 10. maja letos izvolili delegate na občni zbor bolniške blagajne. Trgovci, ki so bili vpisani v sezname za leto 1970 in niso na seznamu volilnih upravičencev, lahko v omenjenem roku 10 dni vložijo priziv, naslovljen vsedržavnemu odboru zveze bolniških blagajn (Federa-zione Nazionale delle Casse Mutue di Malattia per gli Esercenti le Attivita Commerciali — Rim 00193 Via Bedi 5). Priziv mora bit1, napisan na navadnem papirju in mora vsebovati vse potrebne podatke: ime, priimek, sedež podjetja, kodeks po davčni prijavi. ...................................iiinuim.iiiiiniiiinn....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimuMiiii. Športno društvo Devin-Štivan vošči članom in simpatizerjem vesele velikonočne praznike. Ostale vesti Iz tržaške kronike berite na 8. strani Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. marca se Je v Trstu rodiilo 13 otrok, umrlo je 7 oseb. UMRLI SO: 70-1 etn a Caterina Gruber vd. Pugliese, 87Jetna Margherita Provlnii, 78-letni Pietro Nasciguecra, 76-letna Vittoria Colli vd. Gulil, 86-letn.i Giuseppe Battelini, 644etn- Ire-neo Bossi, 55-let.ni Mario Vella. OKLICI: kuhar Mario Clvirtin in kuharica Alida Brajkovlc, uradnik Flavto Greti in uradn ea Nurit Levi, železničar Claudio Kersovani in frizerka lolanda Drassich, uradnik Bruno Pichierri in frizerka Nivea Pre-sentl, strojepisec Innooenzo Arlan- j,n uradnica Edda Bortoluttl, šofer Vin-cenzo DTntrono in prodajalka Maria Gulli, mehanik Florentino Viglnl ln uradnica Marina Parmeggiam, industrijski Izvedenec Giuliano Caporal itn diplomirana bolničarka Andreina Aste, mehanik Massimo Butelli ln uradnica Valentina Butell:, inženir Sergio Assereto ln študentka Cristia-na Carlotta Gallo, trg. pomočnik Giorgio Genuzio in računovodkinja Za vašo poroko ... «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 93295 Trst, Ul. Orianl, 2 (Barrlera) Adriana Sanavla, karoser Guido Pe-rosa in gospodinja Ciuhoma Belletri, finančni stražnik Giuseppe Saltala-macehia in delavka Silvia Gerln, tr. govec Livlo Pivanl ln prodajalka Ma-risa Cavallaro, ladijski strojnik Darilo Končan ln prodajalka Silvana Kodrič, fotograf Bruno Parenzan in uradnica Marta rosa Fragiacomo, zo-botehnik Gualtiero Kiltnkon In gospodinja Nadja Turco, uslužbenec Gian-carlo Mauro In prodajalka Nives Scrl-gner, finančni stražnik Franco Ba-scelli ln učiteljica Mirella Menegotti, učitelj Giovannl Cecconi In uradnica Nadla Rossi, električar Bruno Co- V prostorih Prosvetnega društva v Skednju razstavljata Silvester GODINA in Vladimir RAŽEM Razstava je odtprta do 2. aprila ob (Mernikih od 17. do 20., v nedeljo in na velikonočni ponedeljek od 10. do 13. ure. VSTOP PROST. AVDITORIJ Narečna komedija «Co son Ion tam de ti...» bo doživela eno ponovitev več kot Je bilo predvdeno. Poleg današnje bo na sporedu Se ena popoldanska predstava v ponedeljek ob 16.30. Nazionale 14.00 «Satyrtcon», Ugo To-gnazzi, Tina Aumomt, M«r'o Caro-tenuto, Franco Fabrizi, Grazielia Granata, Valerie Lagrange, France-sco Pau. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00 «Alice nel paese delle meraviglie». Sledi dokumentarni Mm «Cacciatori eschimesio. Fenice 14.00 «1 girasolbi. Sofia Loren. Marcello Mastroiannl. Technicolor. Grattacielo 16.00 «Patton, generale di acciaios, George C. Scott, Karl Malden. Barvni film. Excelsior 14.00 «Zabriskie Point«. An-tonionijev film. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom, Ritz 14.30 «La contestaziome generale#. Vittorio Gassman, Nino Manfredi, Alberto Sordi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 14.30 «L’albero di natale«. Virna Lisi, VVUliam Holden. Alabarda 15.00 «Quemada». Film Gil-la Pontecorva. Marlon Brando, Renato Salvatori. Technicolor. Aurora 15.00 «Gii avvoltoi hammo farne«. Clint Eastwood. Technicolor. Cristallo 14.30 «Good bye mister Chips«, Peter O Toole (n Petula Clark. Capitol 14.30 «Hel!o Dolly». Barbra Stresand. Moderno 14.00 «Pensiero d’amore». Mal, Silvia Dionisio. Impero 15.00 «11 maggiolino tutto matto«. Technicolor. Vittorio Veneto 15.00 «Amore mio a-Iutami«, M. Vitti in A. Sordi. Ideale 14,15 «Ehi amico, c’č Sabata... hai chiuso«. Lee Van Cliff, William Berger, Linda Veras. Technicolor. Jutri: 14.15 «E1 verdugo«, Jim Browm, Raquel Welch. Abbazia 16,00 «Franco e Ciccio... la-dro e guard a«. Franehi im Ingras-sia. Technicolor. Jutri: «La morte sulTalta collina«. Astra 15.00 «Nell’anno del Signore«. Nino Manfredi, Ugo Tognazzi, Al. berto Sordi, Claudia Cardinale Technicolor. , rona in uradnica Loredama Ledi, u-radn-k Luigl Sfreddo In Jikalka Maria Genzo, učitelj Manilo Princi in študentka Assunta Armano, kamjo-nlst Angelo Senica in uradnica Gian-na Flore, trgovec Nejat Sadiker in prodajalka Santina Perkovich, kapitan dolge plovbe Guido De Fil-ppl in učiteljica Grazia Del Rossi, finančni stražnik Guerrino Capral ln krzna-rica Bruna Cima, uradnik Giuseppe Esposito rm uradnica Luiisa Gallis, finančni stražnik Francesco Pisci ln gospodinja Annamaria Ratfa, uradnik Giorgio Predonzan In uradnica Maria Grazia Bronzi, geometer Potite Gradone Im učiteljica dr. Meri-sana Furlani, univ. študent Giuseppe Vasta in farmacistka dr. Edda Pav-sler, uradnik dr. Fulvio Severi in učiteljica dr. Llvla Gaggi, telefonski tehnik Gorglo Godina in uradnica Cairmen Maria Schiavon, uradnik Moro Gesmundo in otroška varuhinja Nives DelFAgnolo, uradnik dr. Pa-squale Napolitano ln uradnica Marta Gobbi, natakar Romano Bullo in uradnica Grazielia Giassl, industrijski Izvedenec Silvio Calici in uradnica Maria Hassid. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Giulla 14, Man-zonl, Largo Sonnlno 4, INAM, Al Ce. dro, Trg Oberdan 2, Al Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30 All’Angelo d’Oro, Tng Goldoni 8, C-polla, U'l. Belpoggio 4. Al Due Luc-cl, Ul. Glmnastioa 44, Miami, Drev. Miramare 117 (Barkovije). LOTERIJA BARI 49 5 43 65 86 CAGLIAR1 76 5 17 65 77 FIRENCE 19 42 68 4 1 GENOVA 36 39 67 53 66 MILAN 8 37 12 73 81 NEAPELJ 39 48 90 54 72 PALERMO 2 18 80 12 85 RIM 90 38 2 31 1 TURIN 82 66 65 79 14 BENETKE 42 70 24 79 25 Balet, izrazni ples in glasba ■ v četrtek, 9. aprila v Kulturnem domu KINO «|RIS» PROSEK danes ob 16. uri Cinemaskope barvni dramatični film: « BULLITT » Nastopajo: Steve Mc Queen, J. Blsset, Dan Gordan i. d. V ponedeljek ob 16. uri Oiine-m&scope barvni film: QUEI TEMERARI SULLE LORO PAZZE SCATENATE, SCALCINATE CARRIOLE Igrajo: Bourvil, L. Bazzamco, T. Ourtis in drugi. Vsem obiskovalcem kina želimo vesele praznike KINO Nfl OPČINAH demes ob 15. uri zabatvni eastmancolor film: IL SUO NOME E’ DONNA ROSA Nastopajo: R. Power, Al Bamo, P. Raiudo 1. d. V ponedeljek ob 15. uri Tech-nlootor BUsn od Wailit Disneya: IL LIBRO DELLA GIUNGLA Vsem svojim obiskovalcem želi vesele velikonočne praznike ^rii mala riL------- NARODNE PESMI IN ROMANCE Večerni zvon Podmoskovski večeri Sevastopolskl valček Katjuia EJ, uhnjen in druge tbžaMa kHfoatM, TRST • Ulica tv. Frančiška 20 Tel. 61-792 OOČOOOOOOOOOOOOOC'>ČOOC>OOOOOČOC Mali oglasi (CITROENI — mehanična delavnica Samarlttanl la Mlceo In prodaja na-domestnlb delov. Ulica Rittmeyer 4/s Prodam ilullo 1600 TI v zelo dobrem stanju, ugrajen Ima gramofon in rado. Cena 260.000 Ut. Telefoni ra tl na 94-638, Gledališče Pollteama Rossetti Je zamenjalo telefonsko številko uradov Teatra Stabile, ki imajo svoj sedež v gledališču Rossetti. Nove številke so naslednje: 767-441, 767-442, 767-443. NEMŠKI KULTURNI KLUB V soboto, 4. aprila ob 21. url bo v Nemškem kulturnem klubu koncert godalnega ansambla «Amatl en-semble« pod vodstvom Rainerja Koel-bla iz Berlina. Na sporedu je Beethovnov Komoert za dve viol-ni in godala BMW 1043, Brahmsov sekstet op. 18 ter Dvoržakova Serenada za godala op. 22. POLITEAMA ROSSETTI 1. aprila se bo tržaško stalno gledališče predstavilo s Pirandellovo dramo «Non si sa come«, lri jo bodo ponavljali do 12. istega meseca. Razstave Razstava o taboriščih v veži Kulturnega doma je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Opozarjamo, da bo razstava odrpta do torka, 31. marca. Znani slovenski slikar AVHELIJ LUKEZIC razstavlja v Tržaški knji-garni, v Ul. Sv. Frančiška 20, kakih deset svojih del iz novejšega časa. Dela obsegajo v glavnem folklorno motiviko. V umetnostni galeriji »La Lanter- naa bo razstavljal od 1. do 16. aprila Giulio Piccind. Otvoritev razstave bo v petek, 1. aprila ob 19. uri. V umetnostni galeriji a Russo a v Pasaži Rossoni bo od 1. aprila razstavljal slikar Sergio Cernecca. Ot-voritev razstave bo v petek, 1. aprila ob 11. uri. V stalni galeriji Cesare Sofianopulo na Largo Papa Giovanni 6 fluorescenčnega slikarstva Giuliana Kirch-mayra. Razstava je pod pokroviteljstvom deželnega sindikata lep'h u-metnosti. Razstava bo odprta vse dni od 10.30 do 12,30 in od 18-30 do 20.30 do 12. aprila. Opozarjamo na komemorativno potovanje v Dachau, jGusen, Mauthausen in Begunje (od 30. aprila do 5. maja), ki ga organizira Združenje bivših političnih deportirancev (-UI. Grtspi 3-c). Vpišite se čimprej. Darovi in prispevki ' V počastitev spomina naše mame Frančiške Novi darujeta družini Demšar vn Ramovš 5.000 za Dijaško matico, 5.000 za Glasbeno matico in 5 tisoč lir za športno združenje Bor. Jožica Martelanc daruje 4.000 lir /a popravilo plošče padlim borcem pri Sv. Ivanu. V spomin na pok. ženo in sina daruje Ivan Križmančič (Sajs-nik) 14.000 lir za športno društvo Zarja. Namesto cvetja na sveži grob Justine Carl-: in v počastitev spomina nedavno preminule sorodnice Antonije Kralj vd. Milkovič poklanjata Seraf in Lucija Hrovatin 5.000 lir za godbeno društvo Parma iz Trebč. Ob 11. obletnici smrti drage mame Apolonije Žnidarčič darujejo hčere 4.000 liir za Dijaško matico. V spomin na drago mamo Leopoldo Abram, ki smo jo te dni pokopali, darujeta hčerki Marija in Anica 10 tisoč Mr za Dijaško matico in 10.000 lir za d'jaški dom. V počastitev spomina prijatelja Ar. Vladka Sancina darujeta Karlo n Minca Sancin 2.000 lir za škedenjsko prosvetno društvo. V spomin na dr. Vladka Sancina daruje družina Angela Žerjala 2.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na dr. Vladka Sanoina darujeta družini Martelanc - Sčepa-noviič 3.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. dr. Vladita Sancina daruje družina Stopar 1.000 1-c za P. d. Skedenj. Vitorjo ln Giuliana Sos č darujeta ob drugi obletnici smrti mame Viktorije za športno društvo Polet 5.000 lir. Za novo igrišče odbojke športnega društva Polet na Opčinah so d aro. vali: Bar Vatla 5.000, unarna Alojz Sosič 5.000, trgovina Mario Sosič 2 tisoč, trgovina z gorivom Danilo Šuligoj 5.000, Skerlavaj Karlo (Lučo) 5.000, jestvine Karlo Malalan 1.000, gradbeno podjetje Malalan - Benčina 5.000, Hrovatin Ivan 500, trgovina pohištva Ren ar 2.000, jestvina Milan Ukmar 5.000, manufaktura Sichich Mario 1.000, Tavčer Riko 1.000, drogerija Karlo Podobnik 5,000, bar «Pic-colo« 2.000, Filipčič Albin 2.000, dro-gerija Sandro 2.000, avtomehanik Ludvik ljOOO, mesnica Marino 5.000, mlekarna Lučo 3.000, trgovina z gorivom Rudi Vremec 2.000, jestvine Karlo Malalan (Ul. Udine) 5.000, Guido Sosič 3.000, Franc Malalan 1.000, Matija Posega ljOOO, Central Bar 2.000, gostilna Kette 1.000, gostilna Ciano (Obelisk) 5.000, bar Maria Latin l 000, trgovina Uljan 10.000, Agraria Sosič 2.500, restavracija Danev 2.000, Milena Repinc 20.000, jestvine Josip Škabar 15.000, trgovina Tulilo Cobez 5.000, Mirella Picoimi 5.000, Lučo in Milan Skerlavaj 10.000 lir. V spomin na v Ljubljani preminulega Starec Vladka daruje Starec inž. Stanko 5j000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. gosp« Frančiške Novi roj. Čebul darujeta družini Kodrič - Sškovič 2.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na dr, Vsevladija Sancina darujeta družini Kodrič - Siškovič 2.000 lir za Glasbeno matico. POPRAVEK V zahvali za pok. Mažiido Cijak vd. Starc (Lenčko) je bilo pomotoma izpuščeno Gospodarsko društvo na Kontovelu. ZAHVALA Vsem, ki so na kateri feoM način počajstffl spomin Dr. VLADITA SANCINA prisrčna hvala. Trst, 29. marca 1970. JtENA ZOFKA In drugi sorodniki Sporočamo žalostno vest, da je umri naš ljubljeni mož, oče in nono BRCAR KARLO - Tajko te Sežane. ljubega pokojnika bomo pokopali v ponedeljek, 30. maroa 1970, ob 14. url. Zena Marija, sin Drago, hčere Danila in Zora, zet Jože, snaha Milka, vnuka Ana in Aleš ter drugo sorodstvo Sežana, 29, marca 1970. ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, M so z nami sočustvovali ob Izgubi naše drage žene, mame In none MARIJE ŽERJAL Enako se zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin in (o spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA DRU2INA ŽERJAL Bol junec, 29. marca 1970. ZAHVALA Ob Izgubi naše mame ln none FRANČIŠKE NOVI roj. ČEBUL se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami. DRU2IN1 DEMŠAR IN RAMOVŠ Tret, 29. maroa 1970. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, id so spremili na zadnji poti našo drago mamo JUSTINO KRALJ Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. DRUŽINA KRALJ Trebče, 29. marca 1970. SEJA PREDSEDSTVA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE Obširna razprava o pomembnem delu in vlogi Kmečke zveze na Goriškem Organizacija se je kljub objektivnim težavam utrdila in ima možnosti za nadaljnji razvoj - Predsedstvo je obravnavalo tudi nekatera vprašanja Beneške Slovenije in goriškega Kulturnega doma Predsedstvo Slovenske kulturno -gospodarske zveze se je pretekli četrtek sestalo v Gorici in razpravljalo predvsem o položaju kmetijstva na Goriškem ter o - stanju in perspektivah Kmečke zveze v Gorici. Daljša razprava je bila seveda ob strogem upoštevanju avtonomnosti goriške Kmečke zveze, ki je včlanjena, podobno kot tržaška Kmečka zveza, v SKGZ in vsedržavno napredno kmečko organizacijo. Razpravo je začel namestnik tajnika dr. Mirko Primožič, ki je o-risal razvoj kmečkega položaja in organizacij od povojnega razdobja, ko je sicer vse kulturno in politično udejstvovanje slonelo na slovenskih kmetih, ni pa bilo njih u-strezne strokovne organizacije. V vsem tem času so bile edine oblike delovanja na kmetijskem področju štandreško kmečko društvo, sovodenj-ska posojilnica in zavarovalnica za govejo živino, doberdobska posojilnica ter končno oslavska sadjarsko-vinarska zadruga. Ko se je leta 1955 začelo govoriti o kmečki bolniški blagajni in ko so naslednjega leta bile prve volitve v odbore teh blagajn, so bili slovenski kmetje prepuščeni sami sebi in so tako nekako postali po sili razmer člani takrat porajajoče se italijanske skrajno desničarske organizacije Coltivatori diretti. Še posebno pa je bila škodljiva politična razcepljenost, ki se je kazala med Slovenci na splošno in ki se je še posebej zaostrila na kmetijskem področju. Šele 1965. leta je prišlo na Goriškem do ustanovitve samostojne slovenske kmečke organizacije - Kmečke zveze. Do ustanovitve je prišlo v objektivno zelo težavnih pogojih, vendar pa je že ob ustanovitvi organizacija zbrala sto članov, nato pa se je utrdila in danes dosegla preko i70 članov ter ima pri volitvah za bolniško blagajno večino glasov, seveda skupno in v okviru z vsedržavno napredno organizacijo. Kmečka zveza je dosegla povečanje svojega članstva zaradi vztrajnega in podrobnega dela pri reševanju raznih prošenj, čisto preprosto zato, ker bolje posluje kot posluje bonomijevska organizacija. Dr. Primožič pa je tudi opozoril na resne pomanjkljivosti tega članstva, ki odražajo hibe splošnega goriškega kmečkega življa. Po podatkih iz leta 1967 je na približno 480 slovenskih kmečkih družin le kakih 15 družin takih, v katerih družinski poglavar nima več kot 45 let. S kmetijstvom se vsega skupaj bavi največ sto mladih moči. Kmetijstvo je zaradi tega zastarelo po močeh in tudi po miselnosti. Zaradi tega tudi na celotnem področju ni nobene prave kmečke zadruge. Dr. Mirko Primožič je nato na številna vprašanja članov predsedstva dal še vrsto pojasnil in tudi orisal nekatere pomanjkljivosti, kot npr., da takoj v začetku ni bila prepuščena Kmečki zvezi popolna avtonomija, kar je še otežilo njen položaj. Zaradi tega bi bilo treba dokončno razčistiti vprašanje odnosov z «Alleanzo», saj gre za normalno izpolnjevanje njenega statuta, po katerem je Kmečka zveza pridružena organizacija s svojo lastno avtonomijo, ne pa neki enostaven slovenski odsek. Dr. Primožič je tudi opozoril na težave zaradi položaja bonomijevske organizacije, ki uživa podporo oblasti in to od kmetijskega nadzomištva, občine pa vse do pokrajin0, medtem ko se, kljub naprednejši občinski upravi, še vedno izvaja določena diskriminacija do slovenske strokovne organizacije. Tudi glede tega vprašania je bilo predsedstvo mnenja, da je treba posredovati pri naprednejših krogih, da se doseže polna podpora slovenski Kmečki zvezi. Narav niho urejeni odnosi z ustreznimi jugoslovanskimi oblastmi in da prihaja celo do odkrite diskriminacije v korist skrajno nazadnjaške in Slovencem sovražne bonomijevske organizacije. Predsedstvo je izrazilo svoje prepričanje, da ne bo nobenih težav, da se to vprašanje pravilno reši. Splošni zaključek je bil umerjeno optimističen. Ugotovilo se je, da se za kmečki živelj predolgo ni nihče brigal In da je zaradi tega prišlo tudi do številnih nerešenih problemov. Ugotovljeno je bilo tudi, da mora biti kmečka organizacija popolnoma samostojna in da mora imeti popolno avtonomijo, da se bodo zavedali, da je to popolnoma njij hova organizacija. Potrebno je več dela na terenu, treba je izkoristiti ugodne momente in treba je imeti iniciativo. Posebno vprašanje predstavlja tudi nujnost tesnejše povezave med goriško in tržaško Krneč ko zvezo. Predsedstvo je nato razpravljalo o nekaterih vprašanjih Beneške Slovenije in sprejelo ustrezne sklepe za pomoč pri nadaljnjem izvajanju akcij, ki izhajajo iz zahtev, ki so jih predstavniki Beneške Slovenije naslovili na predsednika dežele Ber-zantija. Predvsem gre za vprašanje šolstva, za napore za njegovo dokončno ureditev in za možnosti delnih začasnih rešitev. Podpredsednik zveze in predsednik društva »Ivan Trinko* Izidor Predan je tudi poročal o sklepu društva, da bo v kratkem priredilo tečaj slovenskega jezika v Čedadu. Opozoril je člane, da so na Matajurju ustanovili tudi stično ustanovo in da se prvikrat v zgodovini dogaja, da kmetje prodajajo zemljo, ki jo kupujejo meščani za vveek-ende. Pozval je premožnejše Slovence s Tržaškega in z Goriškega, da bi se tudi oni poslužili te možnosti. Zato je predsedstvo mnenja, da je 25 let po kancu druge svetovne vojne, v kateri smo si primorski Slovenci v okviru veličastne in zmagovite narodnoosvobodilne borbe sami priborili slovenske šole, že skrajni čas, da se v skladu z zakoni in obljubami uredi tudi položaj slovenskih profesorjev, ki so se med njimi mnogi približali upokojitvi, ne da bi bili deležni takšnega ravnanja kot ostali italijanski državljani. Predsednik Zveze Gorazd Vesel je poročal o naporih za gradnjo Kulturnega doma na Goriškem ter navedel razne faze tehničnih priprav, ki se vršijo z največjo možno hitrostjo. Seveda pa bo odločitev odvisna od dobre volje goriških in drugih političnih faktorjev. Predsednik je tudi poročal, da se bodo SKGZ, Slovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza ter druge organizacije preselile v nov sedež, saj je sedanji sedež v tako slabem sta- nju, da resno otežkoča delo. Krajša razprava se je razvila tudi o regulacijskem načrtu v Trstu in je predsedstvo pozvalo upravno politično in gospodarsko komisijo, da čimprej na skupni seji razčistijo nastala sporna vprašanja in da sprejmejo ustrezne zaključke. Govor je bil tudi o Delavskih zadrugah v Trstu ter o sedanjih volitvah, pri čemer je predsedstvo ponovilo že znano načelno stališče, da je tre ba Delavske zadruge dokončno vrniti v roke njenih članov. Ob prilik! OSMICE, M Je bila v Pnebenegu St. 42, se lastnik Josip KOC1JANCIC zahvaljuje vsem gostom, ki jih je v tako velikem številu privabila dobra kapljica belega in črnega, da je v 10 dneh razprodal 20 hi vima. Vsem ljubiteljem dobre in prstne kapljice želi vse dobro in NASVIDENJE prihodnje leto! 90 let Marije Briščik «strine Marije od Rjebca» JOSIP OTA - 60-LETNIK V sredo je v krogu svojcev in prijateljev praznovala 90 - letnico svojega življenja Marija Briščik vdova Rebec in Tavčar. Kdor pozna to vedro in še vedno čvrsto ženo, se bo gotovo začudil, da je že dosegla tako visoko starost. Očitno bo tudi v njenem primeru držalo pravilo, da ostanejo najdalj čvrsti tisti ljudje, ki jim liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiii KORISTNA IZMENJAVA MNENJ IN POGLEDOV NA ŠOLSKE PROBLEME Srečanje tržaških šolnikov s šolniki koprskega okraja Obisk v Študijski knjižnici v Kopru ter v nekaterih šolah v Kopru, Izoli in na Belem križu - Sole na Tržaškem zaostajajo v opremi in učnih pripomočkih za koprskimi V teh dneh so profesorji tržaških nižjih in višjih srednjih šol obiskali svoje kolege v Kopru, Izoli, Sv. Luciji in v Piranu. Vodil jih je profesor Stane Mihelič, ki je ta koristni izlet tudi organiziral in ga temeljito pripravil. Prof. Mihelič namreč dobro po-i zna potrebe tržaškega profesorskega kadra in je zato določil obiske kulturnim ustanovam m takim šo lam na Koprskem, v katerih bodo tržaški kolegi našli potrebno oporo za svoje nadaljnje in uspešno delovanje. Prvi obisk je veljal študijski knjižnici v Kopru. Tu je sprejel pouče-valce ravnatelj knjižnice Srečko Vilhar, ki je povedal naslednje: «Knjižnica je po velikosti druga v Sloveniji takoj za mariborsko študijsko knjižnico. Šteje 120.000 zvez- Dr. Mirko Primožič Predsedstvo je nato razpravljalo o seminarjih za slovenske šolnike na Tržaškem in ugotovilo, da je nujno, da so taki seminarji tudi za strokovno izpopoljevanje slovenskih šolnikov na Goriškem. Razprava je bila seveda v trenutku, ko še ni bilo znano, da je zadeva rešena, kot to poročamo na drugem mestu med goriško kroniko. Predsedstvo je izrazilo svoje nezadovoljstvo zavlačevanja z razpišem natečaja za stalna službena mesta strokovno izpopoljevanje slovenskih tako hudi brezpravnosti, kakršne ne pozna nobena kategorija delovnih ljudi. Neurejenost njih položaja ne ustvarja samo hudega občutka negotovosti in podrejenosti z vsemi posledicami materialnega in moralnega značaja, ampak škoduje še uspešnejšemu delovanju šolskih zavodov kot enega izmed temeljev tla- kov, med temi je le ena šestina še neobdelanih. To knjlžnico obišče let- nost nezaslišano pa je dejstvo, da I šega narodnega obstoja in razvoja. no okrog 17.066 ljudi, a knjig izposodi letno 25.000. Posebno bogastvo te knjižnice so raritete, unikati, ki jih nima nobena knjižnica, periodični tisk, tri knjige še iz 15. stoletja in celo Incunabula. Zgodovinopisci, bizantologi, prihajajo k nam zaradi rokopisov v grškem jeziku. Za študiranje v prostorih, ki so sicer skromni, je na razpolago priročna knjižnica. Imamo oba kataloga: imenski in sistematični.* Na vprašanje koliko časa že deluje ta knjižnica je ravnatelj Vilhar pojasnil, da šele od 1. 1951, čeprav je sama zgradba zelo stara, zidana 1. 1702 in je služila dve stoletji in pol najrazličnejšim namenom. Zanimali so se tudi za glagolske dokumente, ki so nastali prav v Kopru, ki pa se nahajajo v Pokrajinskem muzeju. Ravnatelj Srečko Vilhar je prisrčno povabil trž. profesorje, naj obiskujejo to izredno bogato knjižnico, v kateri bodo našli knjige v najrazličnejših jezikih in tudi lastnoročna posvetila Vuka Karadžiča, Vladimirja Nazorja in Ivana Trinka-Zamejskega. Po vsem tem je izletniška skupina tržaških profesorjev šla v I-zolo. Tam vodi Gostinski šolski center prof. matematike, politolog Jože Bole, ki je obenem ravnatelj te šole. S končanim ogledom prosto- iiimiiiiiiuiiiimiiimiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinmiiiiiiiimiiiiiiiitfiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||m|||MIIIIMll||imit||||||im||||||||||||n VESTI Z ONSTRAN MEJE Pobuda za srečanje učiteljev ki so maturirali pred 50 leti Dosedanje in bodoče delo Kluba starih goriških študentov Učitelji, ki so opravili maturo na Goriškem ali v Tolminu v letih 1919 do 1922, sd pripravljajo na srečanje ob 50-letnici svojih matur. Seveda mnogi med njimi niso več živi, toda v matični Sloveniji jih živi še kakih 20, nekaj pa jih je tudi še na Tržaškem in Goriškem, pa celo v notranjosti Italije. Srečanje, oziroma proslava, naj bi bila v letošnjem juniju v Novi Gorici, ki je nekako središče za vse. Pridružili naj bi se ji tudi starejši ali mlajši učitelji, ki so se borili v dobi fašizma za slovenske šole na Primorskem. Zato naj bi bil to nekak učiteljski tabor, na katerem se bodo srečali stanovski tovariši. Organizacijsko stvar še ni povsem stekla, kajti nekdo bi moral prevzeti organizacijo na Tržaškem, nekdo na Goriškem in nekdo v Ljubljani. Zaželeno pa je, da bi posamezniki navedli svoje predloge in gledanja, kako naj bi potekala ta jubilejna proslava, ki sovpada letos s 25-letnico osvoboditve in priključitve velikega dela Primorske matični domovini. Toliko o tem za sedaj, ko pa bo organizacijsko zadeva stekla, bomo še poročali. Sedaj pa še nekaj o Klubu starih goriških študentov, o katerem je bilo sicer že marsikaj napisano, a pregleden članek o njihovem dosedanjem delovanju in bližnjih namenih gotovo ne bo odveč. Društvo je registrirano v Novi Gorici in ima 6-članski odbor, ki ga sestavljajo naslednji, sedaj že vsi upokojeni, člani: France Gorkič kot predsednik (82 let), Ludvik Zorzut - tajnik (77 let), Kazimir Saunig - blagajnik (69 let), Jožko Žigon - prejšnji blagajnik (70 let), Venče Žnidaršič (78 let) in Anton Gerbec (77 let). Eden izmed glavnih namerov Kluba je prostovoljno kulturno delo in v tem okviru zlasti skrb za postavljanje spominskih plošč ali tudi spomenikov zaslužnim primorskim kulturnim, političnim in javnim delavcem. Doslej so postavili že naslednje plošče: Andreju Gabrščku, založniku in novinarju — v Kobaridu, dr. Antonu Gragorčiču, poslancu in politiku — na Vršnem; dr. Ivanu Preglju, profesorju, pesniku in pisatelju — na Mostu na Soči; Vinku Vodopivcu, župniku, skladatelju — v Ročinju pri Kobaridu; dr. Dragu Marušiču, biv. banu in ministru — v Opatjem selu; Ivu Šorliju, notarju, pisatelju in prevajalcu — na Grahovem v Baški grapi; Ivanu Laharnarju, skladatelju — na šentviški gori. rov in modemih kuhinjskih naprav, so se profesorji zadržali na kosilu, pri katerem so stregli sami gojenci in gojenke te šole. Inšpektorica, prod. Alenka Breskvar je povedala, da je najlepše urejena knjižnica gimnazije v Kopru, kjer posvečajo skrb dijakom. Poučevalka slovenščine, prof. Hočevar Klara, je razložila prisotnim decimalni sistem po strokah, ki ga tu uporabljajo. Prof. Mihelič pa je pojasnil izletnikom, da je knjižničarstvo poseben predmet na Pedagoški akademiji, zato ima Slovenija potrebne in obvezne strokovnjake. Na poklicni šoli kovinarske stroke smo nato zvedeli, kako je s teoretičnim poukom, prakso v podjetjih in poklicnimi delavci, ki prihajajo iz te šole. Ogledali smo si učilnice in delavnice in se pogo varjah s prof. Bradaševcem, ki je tam ravnatelj. Najbolj nas je zanimalo, kako je s poukom slovenščine na tej šoli. Novost je v tem, da imajo gojenci poleg materinščine še pouk estetske vzgoje in sodelujejo pri raznih prosvetnih manifestacijah, predani so gledališču. Med njimi so celo pesniki, novelisti, ki bodo ravno te dni izdali svoj prvi časopis. Zato je nepravičen o-čitek strokovnim šolam, da nimajo smisla za lepoto in kulturo. Osnovna šola v Izoli šteje 1400 učencev in ima kar 44 oddelkov. Tudi tu nam je bilo očitno žal, da naše šole v Trstu (vsaj nekatere) močno zaostajajo s svojo opremo, učili, zemljevidi in nimajo modernih naprav, ki bi nam olajšale poučevanje, razvedrile duha dijakom za boljši napredek. Najbolj nas je presenetilo srečanje na osnovni šoli pri Sv. Luciji, kjer je ravnatelj prof. Jože Sorta, slavist. Moderna šola, bogati učni pripomočki, v pripravi kabinetni pouk in prijazen prof. zbor. V prijetnem vzdušju smo sklepali povezave med šolami in si obljubljali dopisovanje. Proseška šola v Trstu je dobila v dar fotografski posnetek Frana Levstika v primerni velikosti in s posvetilom šole pri Sv. Luciji. Nato še kratek obisk Pomorski šoli nad Portorožem blizu Belega križa, ki ima najvišje nadstropje podobno ladji. Končno smo se znašli v Piranu, kjer smo imeli družabno srečanje z vsemi že omenjenimi kolegi na Koprskem. Pri večerji nas je v imenu Slavističnega društva pozdravil prof. A. Hočevar, ki uči na Ekonomski šoli. Vsi prisotni, s prof. St. Miheličem na čelu, so bili mnenja, da bo potrebno taka kulturna obojestranska srečanja šolnikov še ponoviti. To so izredne priložnosti za izmenjavo dragocenih misli, napotkov, novejših zanimivosti in šolske problematike sploh. R. C. nega sveta Slovenije Rino Simoneti in Boris Vadnjal obrazložila glavne značilnosti republiškega srednjeročnega plana. Poudarila sta zlasti novo smer v kmetijstvu, katere smoter je vsestransko vključiti kmetijskega proizvajalca v tržno gospo darstvo. V Sloveniji bodo v nasled njih letih posvečali osnovno pozornost živinoreji, sadjarstvu in kmečkemu turizmu, za kmetijstvo pa pripravljajo tudi vrsto ugodnosti kot beneficirane kredite in drugo. Večji napredek se obeta tudi na področju izgradnje infrastrukturnih objektov. Cestni sklad Slovenije je že pripravil projekt izgradnje cest- življenje ni bilo posuto z rožicami. In tako je tudi z našo današnjo slavljenko, ki je morala vse svoje življenje delati in garati. Današnja jubilantka se je rodila na Opčinah 24. marca 1880 v zavedni kmečki družini. Ljudsko šolo je obiskovala na Opčinah pod nadzorstvom učiteljev Valentiča in Fer-luge. Takoj po končani šoli je morala na delo, kajti v starih časih je, kot veliko Opencev, tudi njen oče imel vinograde v »Bregih» in pri «Macineh», to je pri Piščancih in je morala seveda mlada Marija pomagati očetu na kmetiji. Nekaj let je tudi služila pri «Bekar-jevih*, da si je prihranila kaj denarja, ki je bil takrat redek. Kot smo že omenili, je »Strina Marija od Rjebca* ah od »Tite*, kot jo Openci imenujejo, zelo čvrsta in bistrega spomina. Povedala nam je mnogo zanimivih stvari iz svojih mladih let. Dolgo let je z Opčin pešačila v mesto ter nosila prodajat mleko, zelenjavo in druge stvari. Na cesti je bila mitnica in je morala plačevati sedem soldov trošarine za vsako kokoš, ki jo je imela v jerbasu. Ko se je vrnila iz mesta, če je nosila sladkor, je morala za to blago plačati nekaj saldov trošarine. Seveda so tudi takrat bile ženske brihtne in so skrivale čimveč blaga, da ne bi plačale davka. Povedala nam je, da so bile tudi na Oočinah na glavni cesti proti Krasu »rampe* in ko so vozniki pripeljali seno, drva in drugo blago, so morah plačati trošarino. Seveda, ko je bila Marija mlada še ni bilo openskega tramvaja in dolgo let je pešačila v mesto ter nosila kosilo za openske delavce, ki so delali v tržaškem pristanišču. Čeprav je Marija v mladih letih mnogo delala, je ob praznikih vseeno našla čas za razvedrilo in zabavo, kajti ni bilo vesehce ali plesa pod «tendo na semni*, da ne bi bila na njem prisotna. Ko je bila stara 22 let, se je poročila z domačinom Janezom Rebcem, kateremu je v zakonu povila dva otroka. Na žalost ji je mož Janez kmalu umrl in se je po nekaj letih vdovstva spet omožila in takrat z Antonom Tavčarjem. Z drugim možem je Marija imela pet otrok. Mož Anton je umrl leta 1955. Sedaj živi s hčerko Karlo. Še danes »strina Marija* vedno kaj dela in pomaga. Večkrat gre z vozičkom v «Griže», poseka in si naloži drva ter jih počasi pelje domov, kjer jih tudi kar sama spra- ce ob njegovem življenjskem jubileju. V petek je praznoval svojo 60-letnico, rodil se je namreč 27. marca 1910 v Boljuncu. Žena, vnuk in sorodniki ter prijatelji mu želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Primorski dnevnik z željo, da bi še dolgo let bral naš list in nam še marsikaj povedal o svoji rojstni vasi iz svoje bogate zakladnice. a. b, Včeraj snežinke in nato jasno vreme Josip Ota iz Bol junca je dobro znan ne samo v Boljuncu in Bregu zaradi svojega vedrega in veselega značaja, duhovitosti in navezanosti na vaške tradicije. Kdo hoče kaj izvedeti o boljunsldh običajih in o starih časih, se mora obrniti do njega. Kot brivec pozna vse vaščane in je vedno na tekočem o vseh vaških zadevah, ve pa tudi za razne drobce in vaške zgodovine. Mnogo ve povedati o nekdanjih mlinih ob Glinščici, o fantovskih urah in majnici, o pustni doti in pustnih običajih, o ledinskih imenih itd. Že 25 let je predsednik pustnega društva in spodbuja svoje rojake, naj ne 'opustijo starih domačih običajev in tradicij. Pepi Ota je zaveden Slovenec in naprednega duha, zaradi lega je v fašistični dobi okusil tudi zapor in konfinacijo, ki se mu je na srečo skrajšala zaradi splošne amnestije, bil je v partizanih, po vojni član naprednih organizacij, član domačega prosvetnega društva in zastopnik partizanskega združenja. Svojega poklica se je naučil v Dolini, da bi lahko preživljal svojo družino pa je obdeloval tudi krpico zemlje. Tudi njemu so odvzeli zemljo za gradnjo tovarne GMT in se je z nekaterimi drugimi vaščani Letošnji marec še zadnje dni nagaja, saj tako muhastega vremena v tem mesecu že dolgo let n* pomnimo. V petek je kazalo, da ne bo nehalo deževati, včeraj dopoldne pa je kazalo, da bo spet snežilo. Temperatura je padla in nekaj časa so tudi v mestu naletavale snežinke. Na Krasu so bile bolj goste, vendar ni bilo hudega, Slavnik, Vremščico in Nanos, pa je spet pobelilo. Potem se je nebo popolnoma zjasnilo, burja se ni še oglasila in upamo, da se ne bo. Vse torej kaže, da bomo imeli danes in jutri lepo sončno vreme, čeprav še nekoliko hladno. Sicer pa, takemu marcu ne gre bogve kaj vere. ST! VAN Umrla je Virginija Kocman Prejšnji četrtek je v Štivamu umrla — in včeraj so jo na prelepem štivanskem pokopališču pokopali — vdova pokojnega SBtvan-skega gostilničarja Ivana Kocmana, Virginija Kocman v starosti 87 let. Pokojna .je bila zvesta soproga Ivana Kocmana (umrl že leta 1954), ki je bil zelo popularna osebnost v štivanu, kjer je ob glavni cesti imel znano gostilno ter je bil odločen antifašist tn zaveden Slovenec. Prav taka je bila tudi pokojna Virginija, ki je bila doma iz Devina. Sorodnikom izražajo sožalje do- ne mreže Slovenije s prioriteto na ključnih cestnih povezavah, med ka-1 vi- Tudi ostala domača dela vedno tere sodita tudi cesti Trst-Reka in sama opravi. Ko smo jo vprašah, Postojna-Reka. . Na sestanku je predsednik občin-Kfcine ske skupščine Vitomil Dekjeva govoril tudi o perspektivah bistriške občine. Poudaril je, da je dokaj pereče vprašanje kmetijstva zlasti na brkinskem področju. Občina se bo morala orientirati, razen na industrijo in kmetijstvo tudi na druga področja, predvsem na terciarne dejavnosti, na ustanavljanje manjših obratov prehrambene industrije ter v turizem. L. O. kako se kaj počuti pri tolikih letih, nam je kar fShtfrosto odgovorila: »Mi niso prav nič težka ta leta, sploh ne mislim, da jih imam toliko.* Povedati moramo še, da je Marija Briščik najstarejša članica prosvetnega društva »Tabor*, katerega odborniki in vsi člani ji žehjo še mnogo zdravja in sreče. Čestitkam sorodnikov in vseh vaščanov se pridružujemo tudi mi in ji kličemo «kol’kor kaphe tol’ko let*. Mario Magajna inačini iz štivaina in iz bližnjih va-krepko zanimal ter posredoval, da j si. Pridružuje se jim tudi Primor- so prizadeti lastniki prejeli za zem-! ski dnevnik. Ijišča večjo odškodnino kot so prvotno obljubljali. Leta 1938 se je poročil z Ano Starc iz Črnega kala, nato uredil čedno hišico, ki je vsa v zelenju in cvetju od pomladi do pozne jeseni. Pepi Ota, ki je zvest naročnik in čitatelj našega dnevnika, zasluži, da smo o njem napisali te vrsti- SEBOFLEX VSE ZA KINO IN POLIGRAFSKI MATERIAL Prst, UL Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje Id eoaaoe naprošamo da nas obiščejo iiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiimiimiiiiiiiiiiintuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiitHiitiiimiiNiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiuiiuuiiiiiiiiiiiiiimiiii ŠKRBINA NA KRASU Pogreb partizanske mame Leopolde Abramove Stanje in perspektive bistriških podjetij Ilirsko Bistrico je predvčerajšnjim dopoldne obiskal član republiškega V letošnjem letu nameravajo postaviti plošče še trem zaslužnim možem iz naše preteklosti: Janezu Svetokriškemu, početniku slovenskega pridigarstva v 16. stoletju — v Križu na Vipavskem, nagrobnik Andreju Gabrščku — na Viču (Ljubljana) in jezikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu — na Kostanjevici pri Novi Gorici. S svojim prizadevanjem si je Klub pridobil med goriškim ljudstvom veliko razumevanja in sodelovanja in njegovim agilnim članom, ki jih leta nikokor ne bremenijo, gre vse priznanje za opravljeno delo in za tisto, ki ga še bodo opravili. Stanko Skočir izvršnega sveta Rino Simoneti. Pozanimal se je predvsem za stanje in perspektive bistriških podjetij »Lesonita*, »Topola* in tovarne organskih kislin. V vseh treh tovarnah so namreč pripravili temeljite načrte modernizacije in si tudi zagotovili dobršen del investicijskih sredstev. Tako bo »Lesonit* do konca leta 1972 zgradil novo lakirnico in še en proizvodni trakt, v »Topolu* bodo preusmerili proizvodnjo na eksotične furnirje, medtem ko bo tovarna organskih kislin gradila nove obrate za proizvodnjo organskih kislin ter razširila nekatere stare obrate. Popoldne je bil v Ilirski Bistrici sestanek širšega aktiva gospodarstvenikov in družbeno-političndh delavcev, na katerem sta člana izvrš V čertek, 26. marca, je dolga vrsta svojcev, sorodnikov, vaščanov in ljudi s Krasa in iz Trsta spremila na zadnji poti kraško partizansko mamico Leopoldo Abramovo in Škrbine štev. 5. Velika udeležba na pogrebu in številni venci so pričali, kako je bila pokojnica poznana in priljubljena daleč naokoli. Pogreb partizanske matere v zavedni, partizanski vasi na Krasu, kot je Škrbina, ko oživijo spomini na hude ure in žrtve, na junaški boj našega ljudstva za osvoboditev, napravi na vsakogar globok vtis. Vsaka družina, vsaka hiša ima svojo zgodovino. Tam je vzidana marmornata plošča z napisom, da je bil v tisti hiši leta 1941 ustanovljen okrožni komite KPS za Kras in okrožni odbor OF, žalni sprevod gre mimo hiše, na kateri je na marmornati plošči napisano, _ da so tam aretirali Pinka Tomažiča, narodnega heroja, ki je bil ustreljen na Opčinah, na trgu pred cerkvijo je na stari zdaj prazni in zapuščeni hiši napis, kako so vsi člani družine Derman žrtvovali življenje za svobodo: Vicence Derman — (roj. leta 1888), žena Ivana (1890) in 13-letna hčerka Mara ustreljeni leta 1944, 19-letni sin Vinko padel v borbi že leta 1942. Na pokopališču je nagrobni spomenik 52 domačinom, padlim borcem in aktivistom. V taki vasi Je dolga leta živela in garala pokojna Leopolda. Rodila se je 12. februarja 1879 v Rihetn-berku, ko ji je bilo 20 let se je poročila z Leopoldom Abramom in prišla v Škrbino. Imela sta 11 otrok, od katerih je še 9 živih. Vzgojila sta jih v zavednem in naprednem duhu. Sin Anton je bil leta 1941 obsojen od posebnega sodišča na 30 let ječe, ob kapitulaciji so ga v zaporu zajeli Nemci in odpeljali \ taborišče Dachau, Pepi, Zorko in Milan so bili najprej v fašističnem, nato v nacističnem taborišču, Mirko je bil v partizanih. Tudi sama je preizkusila zapor, leta 1943 je bila namreč zaprta zaradi sode'o vanja z NOB v zaporih »Pri jezui- tih* v Trstu. Mož ji je umrl maja 1944. Med prvo svetovno vojno, ko je bil mož na fronti v Karpatih, doma pa že 7 otrok, je morala družina, zaradi bližine fronte, v begunstvo na Dolenjsko. Trda je predla, v begunstvu se je rodila hčerkica, ki pa je zaradi hudih razmer kmalu umrla. Mož se je vrnil iz vojske, družina iz begunstva. Krepko so se lotili dela in popravili gospodarsko poslopje, ki ga je porušila granata. Prišli so še hujši časi, toda Abramova družinam je kljubovala, pri »Pedmih* je bilo varno zatočišče partizanskih borcev in aktivistov, za vsakogar vedno nekaj hrane in topla beseda. Zmaga je prinesla svobodo, sino-mova družina je kljubovala, pri be. Začelo se je novo življenje, nona je bila vesela obiskov sinov, vnukov in prijateljev iz težkih, hudih časov. Dočakala je visoko starost in ugasnila kot sveča. Ob odprtem grobu se je Abramovi partizan- ski mami poslednjič zahvalil v ime- nu partizanskih borcev tov. Vladimir Kenda, ki je omenil velik in pomemben doprinos kraških mater v narodnoosvobodilni vojni. Naj bo dragi partizanski mamici lahka kraška zemlja. Svojcem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. a. b. NOV PROIZVOD, (UNKm ELIMINIRA) SIVE LASE (ni masten — je brez vonja — ne pušča madežev) RINOVA for Men je izredni proizvod za moškega, ki vrača sivim lasem prvotno barvo. RINOVA for Men ni običajna barva in učinkuje postopoma in tako naravno, da bo po 10 dneh vaš videz kot bi bili 10 let mlajši in nihče ne bo opazil, zakaj. Če so Vaši lasje redki, sivi ali zbledeli, je učinek proizvoda RINOVA for Men še bolj dragocen, ker se lasje, ko pridobijo spet svojo prvotno barvo, zde močnejši in odpornejši. RINOVA for Men se uporablja kot krema za lase, ki ne maže in ohranja lepo pričesko. Prijatelji tn znanci, ki jih občudujete zaradi njihovega mladostnega videza, je že uporabljajo. Če Vam je ljubši neodišavljeni proizvod, ld obenem nima neprijetnega vonja, zahtevajte najnovejši tip RINOVA for Men brez vonja. To so proizvodi laboratorijev A. & G. VAJ iz Piacenze in so naprodaj i v parfumerijah in lekarnah. Kljub izboljšanju kvalitete smo znižali cene salam: ŠUNKARICA LJUBLJANSKA TIROLSKA AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA m m BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA D. D. GLAVNICA LIR BOO.OQO.CXDO VPLAČANIH UR 300.000.000 TRST - UllCA FABIO FILZI ST. 10 TEiaSF-ON S>T, 3B-1D1» 38-045 M BRZOJAVNI NASLOV* BANKRED lljlpfl mmm NEDELJA, 29. MARCA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Nabožna oddaja; 9.45 Klavirske skladbe; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Velikonočne pesmi; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Ž glasbo po svetu; 16.30 Jalen: «Trop brez zvoncev»; 17.45 Dario in Darko ter Trio Bordon; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 «Pratika»; 19.00 Jazz; 19.30 Filmske melodije; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; TRST 9.00 Orkester; 10.45 Ljudski motivi; 11.30 Komorna glasba; 14.00 El Čampa non. KOPER 7.30, 10.00, 12.30, 15.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8 00 Prenos RL; 9.30 Izberite si program sami; 10.10 Fumora-ma; 10.30 Melodije; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Novosti Ariston; 11.30 Današnji pevci: 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled: 14.00 Pevci lahke glasbe; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja: 19.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20 00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 10.00 Glasbeno nagradno tekmovanje; 10.50 Mozartove sonate; 11.00 Maša in papežev blagoslov »Urhi et orbi»; 12.28 Kontrapunkt; 13.30 Program iz Neaplja; 14.10 Glasbeni kontrasti; 14.30 Vam ugaja klasika? 15.10 Ansambel tedna; 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.50 Nedeljski koncert; 20.20 Orkestri, pevci in ansambli; 21.10 Športna nedelja; 21.25 Koncert; 21.55 Telefon med vlaki; 22.05 Večerni orkestri; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Velika variete; 11.00 Z glasbo okoli sveta; 12.00 Športna prognoza; 12.30 Program s P. Donaggiom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Aktualnosti; 15.00 Magični radio; 15.30 in 18.04 Sanremo 70 in dru-;e pesmi; 18.40 Glasbeni aperitiv; MO Sopranistka R. Pampanini in tenorist G. Mašini; 21.06 Pevec med množico; III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Verski motivi v glasbi; 12.20 Tri Caredlijeve sonate; 12.45 Na sporedu je Ravel; 14.00 Folk. glasba; 14.20 Simf. orkester iz Pittsburgha; 15.30 H. de Montherlant: «11 car-dinale di Spagna*; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 20.00 O Berliozu; SLOVENIJA 6.05, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inforfn. oddaja; 8 05 M. Kitek: Le sanjaj, stric Matic; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... — I. Bratun-Perko: Preden je bila rojena Šlandrov a brigada; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli; 14.06 Pihalni orkester; 14.30 J. Thurber: Skrivnost Macbethovega umora — humor.; 14.50 Pianist B. Lesjak; 15.05 Slov. zemlja v besedi in glasbi; 16.00 Mali ansambli; 16.20 Vaši pevci — vaše melodije; 17.05 Operni stereo; 17.30 M. Marinc; Most — rad. igra; 18.09 Beethoven in Schubert; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.15 Plesni orkester; ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša in papežev blagoslov »Urbi et orbb; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijstvo; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Spored za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.15 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 Film »I recupe-ranti»; 22.40 Športna nedelja; 23.20 Dnevnik. II KANAL 16.55 Italijanske farse 18. stoletja; 18.35 Folk. prireditev; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.30 Detektivka «D vecchio trucco». fo. PONEDELJEK, 30. MARCA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Glasba za praznično jutro; 9.30 Operni motivi; 10.00 Velikonočni motivi; 10.15 Spomladanske pesmi; 11.00 Ansambel »Miramar*; 11.35 Vokalni in instrumentalni ansambli; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.00 Marche-si: «Bla, bla, bla»; 16.50 Zborovsko petje; 17.05 Jazz; 17.20 Program za mladino; 18.15 Plesna glasba; 19.00 Gruenova Velikonočna pesem; 19.15 Znane melodije; 20 00 Šport; 20.30 Fansi; 21.45 Poje Jelka Rupnik. TRST 12.00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Drobci iz folklore; 15.40 Bee thovnova simfonija štev. 9. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po ročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8 00 Poje Shir-ley Bassey; 8.45 Otroški kotiček 9.15 Orkester Curtis; 10.15 Glasbe ni vrtiljak; 10.30 Zagrebški soli s.i; 11.00 Malo besed, veliko glas be; 11.30 Melodije; 11.45 Plošče Ri cordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezer virano za mlade; 16.05 Športni pregled; 16.20 Lahka glasba: 17.30 Otroški kotiček; 19.00 Orkester Bruhn; 19.30 Prenos RL; 22.10 Ve čemi motivi. NACIONALNI PROGRAM 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; _ 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in j jaz; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program z Luttazzijem; 14.04 Program za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Plošče za mla dino; 18.00 Glasbena paleta; 18.45 Glasbena mavrica; 19.00 Glasba za najmlajše; 20.15 Odrska glasba; 21.00 Orkester iz Salzburga. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka E. Rethberg; 9.00 Romantika; 10 00 Beethovnovo življenje; 10.15 Poje M. Remigi; 10.35 Plošče in skeči; 13.00 Program z Rascelom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 16.00 in 16.30 Sanremo 70 in druge pesmi; 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.50 Nocoj smo v gosteh pri...; 19.05 Poje Dalida; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske nove plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 W. Collins: »La donna vestita di bianco». III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Malipierova simfonija; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 14.20 Weber, Concertino, opus 26; 14.30 Na sporedu so simfonije; 15.30 Telemann: »Pimpinone*; 16.25 Dvorak, Kvartet opus 23; 17.40 Sodobni jazz; 18.00 Orkester; 18.45 Kulturni pregled: 21.50 G pema glasba s plošč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.45 In form oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže: 9.20 «Cicibanov svet*; 9.45 V ritmu dixilanda; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Dunajski Mozartov ansam bel; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14 05 Lahka glasba; 15.40 Hajdrih in Volarič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.15 Ansambel B. Kovačiča; 20.00 Komorni zbori — v od moru: «Kultuma kronika*; 21.30 Zabavna glasba; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — D. Zajc: Pohotec; 23.15 Lepe melodije; 23.40 Popevke. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Habitat; 13.30 Dnevnik; 14.30 Moto dirke; 17.00 Dežela Gioca-gio; 17 30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Srečanje z R. Salviatijem; 19.45 Športni dnevnik in ital. kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Napoli milionaria*; 22.55 Filmske premiere; 23.05 Dnevnik. II. KANAL 17.45 Večer z Morandijem; 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nocoj bomo govorili o...; 22.15 Simf. koncert; 22.45 Parlament zedinjene Italije. JUG. TELEVIZIJA OD 29.-III. DO 4.-IV.-1970 NEDELJA, 29. marca 20.00, 23.15 Dnevnik; 9.30 Po do-lače; 9.35 Kmetijski razgledi; 1.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Da-id Copperfield, risanka; 11.35 TV ažipot; 13.20 Test z glasbo; 13.35 dbojka Vardar:Mladost; 14.45 in i.25 Rokomet za ženske — Želez-ičar; Bosna; 15.10 Rezerviran is; 15.45 Boks Jugoslavija:NDR; 1.45 Festival otroške pesmi; 18.30 vezde opoldne — film: 19.50 Cik-»k; 20.35 Naše malo misto — hu-u>r. oddaja; 21.35 »Turnir šestih arodov* — finale vvaterpola; 22.25 ideofon; 22 40 Športni pregled; 1.30 Šahovski komentar. PONEDELJEK, 30. marca 20.00, 22.15 Dnevnik; 9.35, 14.25 V v šoli; 10.30, 15.20 Nemščina; 3.45 Angleščina: 11.00 Splošna iz-brazka: Fizika; 16.00, 16.50 in 7.40 Svet. hokejsko prvenstvo — vedska : SZ; 16.40 Propagandna ddaja; 17,30 Obzornik; 18.15 Re-arviran čas; 18,30 Po sledeh na-redka; 19.05 Vaš šlager sezone; 9.50 Cikcak: 20 35 E. Ionesco: lelirij v dvoje — TV drama; 21.30 'o filmskem svetu: Beograd 70. TOREK, 31. marca 20.00, 23.55 Poročala; 9.55 Govor reds. Tita v zvez. skupščini — renos Beograd; 10.55, 14.45 TV v Oli; 11.55, 15.35 Ruščina; 12.15 plošna izobrazba: Domači moj-ter; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angle-čina; 17.20 Narodna glasba; 18.15 Ibzomik; 18.30 Top-pops; 19.05 V zgoji ni receptov; 19.25 Osnove; 9.45 Cikcak; 21.35 Luchino Viscon-l: Zemlja drhti — ital. film. SREDA, 1. aprila 30.00, 22.25 Poročila; 9.35 TV v oli; 11.00 Splošna izobrazba: Bio- logija; 17.50 Oddaja za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje; 19.05 Zabavna oddaja; 19.25 in 20.30 Nogomet Leeds United :Celtic; 21.10 Propagandna oddaja; 21.25 J. Bevc: Prvi april; 22.30 Glasbena medigra. ČETRTEK, 2. aprila 20.00, 22.40 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: Fizika; 17.45 Veseli tobogan: Ve lenje; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Jerry Lewis; 19.50 Cikcak; 20.35 V. Neff: Preudarne poroke; 22.10 Kulturne diagonale; 22,45 Šahovski komentar, PETEK, 3. aprila 20 00, 23.30 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; Domači moj ster; 17.50, David Copperfield; 18.15 Obzornik; 18.30 Kvartet Ru dolfa Tomšiča; 19.05 Svet na zaslonu: Dve Nemčiji; 19.45 Cikcak; 20,35 Obtožujem — film; 22.15 Ma lo jaz, malo ti — quiz. SOBOTA, 4. aprila 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; Bio legija; 11.30 Za prosvetne delavce; 12.00 Moskva: Evropsko pr venstvo v namiznem tenisu; 15.45 in 16.25 Rokomet Crvenka: Dinamo; 16.15 Rezerviran čas; 17.45 Obzor nik; 17.50 Narodna glasba; 18.20 A. Kovačič: Pravdač; 19.15 Mo zaik; 19.20 I. svetovna vojna; 19.45 Cikcak; 20.35 Glasbena oddaja: Triny Lopez; 21.40 Rezervirano za risanke; 22.00 Getninus — ital. film; 22.55 TV kažipot; 23.25 Ša hovskd komentar. NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE V Doberdobu pripravljajo proslavo 25’letnice zmage nad natifašizmom Jutri uradna otvoritev nove župnijske dvorane v Doberdobu Doberdobska občinska uprava je v četrtek sklicala sestanek vseh predstavnikov političnih strank, sekcije Vsedržavnega združenja bivših partizanov (ANPI), prosvetn:h društev in zastopnike naselij dober dobske občine. Zaradi premajhnih občinskih prostorov, je bil omenjeni sestanek na sedež j P. d. »Je-.eru* v Doberdobu. Župan Andrej Jarc je na kratko prikazal sodelovanje prebivalcev do-berdobske občine v Narodnoosvobodilni borbi in pomen proslave 25. aprila in 25. obletnice zmage nad nacifašizmom. Občinska uprava bo ob tej važni obletnici položila ven- ce na spomenike padlih partizanov po vseh naseljih. Osrednja proslava pa bo do tega dne pred spomenikom padlim na trgu v Doberdobu. Upravni občinski odbor se je že pozanimal pri šolskih oblasteh, z namenom, da bi učenci osnovnih šol doberdobske občine pisali naloge o narodnoosvobodilni borbi. Podrobnejši spored proslave bo sestavil odbor, ki je bil izvoljen na tem sestanku in predstavlja vse politične stranke, prosvetna društva in seveda občinsko upravo. Sestal se bo že prihodnjo sredo zvečer ob 20. uri na sedežu občine. Prisotni, ki so posegli v razgo- 4IIIIIIIIWIIIIIIIIIiatllllllllllllllllll1|ll|ll|||l|ll|KIlllllllIIlllVIIlSIlIllIllIlllIlllltlllllllllllllllllllllllllllKlIlfllllllllll SINDIKALNE VESTI TEKSTILCI IZ SOVODENJ STAVKALI PROTI NASILJU Sindikati opozarjajo vodstvo tovarne naj ne izvaja represalij proti delavcem Tekstilni sindikati treh sindikalnih federacij CGIL, CISL in UIL so nam sporočili, da je vodstvo tekstilne tovarne v Sovodnjah, v zvezi z odložitvijo plačila mezd za prvo izmeno na delu, poslalo prizadetim delavcem na dom priporočena pisma, v katerih jih svari z očitnim namenom zastraševanja. Spričo tega dejstva so tri sindikalne organizacije proglasile včeraj, v soboto v tej tovarni enourno stavko in sicer od 8.30 do 9.30 ure. Obenem so sindikalne organizacije naslovile na prizadete delavce proglas, v katerem opozarjajo vodstvo tovarne naj ne skuša pod vzeti nekakšnih zastraševalnih ukrepov ali represalij, ker bo v takem primeru naletelo na odločen odpor vsega delavstva, ki je pripravljeno boriti se za zaščito sindikalnih svoboščin in za korektne odnose na delovnem mestu. Orkester in zbor iz Ljubljane nastopita v nedeljo v Gorici Ustanova za kulturne manifestacije (EMAC) v Gorici organizira skupaj s SKPZ iz Gorice gostovanje pevskega zbora in orkestra «Con-sortium musicum» iz Ljubljane, ki bosta v cerkvi sv. Ignacija na Travniku izvedla delo C. F. Haendia »Mesija*; v treh delib z nastopom solistov, zbora in orkestra. Zbor in orkester vodi dirigent Mirko Cuderman. Med solisti pa so odlični umetniki kot; sopran Marija Gorenc, alt Eva Novšak - Košuta, tenor Mitja Gregorač, bas Anton Prus. Celotna skupina šteje kakih 70 pevcev in godbenikov. Še o obisku delegacije briških vasi pri goriškem županu Pred nekaj dnevi smo poročali, da je bila pri goriškem županu. Martini posebna delegacija vaščanov iz Pevme, Oslavja in Šent-mavra. V našem članku smo opisali vrsto zahtev, ki so jih vaščani povedali županu in ki se nanašajo na življenje v teh treh naših vaseh. Zahtev je bilo toliko, da smo v našem članku nekatere na žalost izpustili. Zaradi tega moramo tu povedati, da so vaščani zahtevali tudi, da bi občina popravila pot Forte del Bosco, ki je v zelo slabem prevoznem stanju in da bi na njo dala prinesti nekaj gramoza. Poleg tega so člani delegacije zahtevali tudi, da bi pokrili odvozni kanal pred hišo štev. 6 v Pevmi. Pokritje tega kanala, vsaj začasno, dokler ne bo urejena celotna kanalizacija, je nujno potrebno. Omenimo še eno nevšečnost, ki jo morajo trpeti prebivalci Pe.„ie in vsi tisti, ki se poslužujejo g,..v-ne ceste, ki gre skozi vas. Ko je bilo v Pevmi posestvo Ente Tre Venezie, so delavci tega posestva stalno čistili mejo ob cesti. Odkar so posestvo razdelili na več majhnih kmečkih posestev in so se na ta naselili ljudje, ki so prišli od drugod, nihče več ne čisti te robide. Občina naj bi torej opozorila te ljudi, da bi to delo napravili. Povejmo, da je imel obisk delegacije vsaj en hiter rezultat. Že dan po obisku delegacije pri županu je prišel v Pevmo nov čistilni avto goriške občine, ter pričel čistiti cesto. To delo so prejšnji dan zahtevali delegati. V Pevmi, na. Oslavju in v Šentmavru upajo, da bo občina kmalu rešila tudi druge probleme, ki so bili na tem sestanku z županom nakazani. vor, so se strinjali s hvalevredno pobudo občinske uprave in obljubili vso pomoč, da bi proslava, posvečena Narodnoosvobodilni borbi, čim-bolje uspela in da bi bilo na ta dan prisotnih čdmveč žena, mož in mladine. Predstavniki prosvetnih društev (žal, so bili nekateri zaradi tehtnih razlogov odsotni), so se zavzeli za to, da bi vsa prosvetna društva občine priredila v Doberdobu, že pred tem datumom, kulturni večer z nastopom pevskih zborov, godbe na pihala in recitatorjev. Že te dni se bodo razgovarjali s predstavniki tistih društev, ki so bili v četrtek večer odsotni. Katoliško prosv. društvo »Hrast* v Doberdobu pa priredi jutri 30. marca ob priliki narodne otvoritve nove župnijske dvorane »Praznik pomladi*. Na sporedu je ob 10. uri maša v farni cerkvi, ki jo bo imel goriški nadškof Cocolin. Ob 11. uri bo uradna otvoritev nove dvorane ob prisotnosti civilnih in cerkvenih predstavnikov. Popoldne bo sledil kulturni in športni spored. Ob 14.30 bodo izvajali razne športne igre, ob 16. uri pa bodo uradni govori, nastop pevskih zborov, dramskih in folklornih skupin. Sledilo bo žrebanje dobitkov loterije. Za dobro razpoloženje bo igral ansambel »Veselih fantov*. V primeru slabega vremena odpadejo samo športne igre. V novi dvorani bo kot prvi razstavljal svoja dela goriški slikar Andrej Kosič. KLUB »SIMON GREGORČIČ* v Gorici vabi na predavanje prof. Mare Novakove, ravnateljice gimnazije v Ajdovščini, o potovanju po Egiptu z naslovom ALI STE ŽE JAHALI NA KAMELI? Predavanje bo ponazorjeno s številnimi barvnimi posnetki. Predavanje bo v torek, 31. maroa ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 Vljudno vabljeni. Odbor iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiimitiitiiniiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiniii PRED DNEVI JE BILA SEJA ODBORA Koristno delo Podpornega društva v prid socialno ogroženih ljudi Društvo že dolgo podpira tudi razne slovenske šolske ustanove Pred kratkim je društvo prejelo pomoč iz javnih sredstev Podporno društvo za Goriško ima danes večje možnosti za delovanje. Do te ugotovitve so prišli člani odbora Podpornega društva, ki so se sestali v četrtek zvečer na redni seji v Gorici. Sestanek je vodila predsednica g. Marija Bogataj. Ugotovili so, da je pobiranje članarine in prostovoljnih prispevkov med članstvom v mestu in na podeželju uspešno. Društvo je dobilo pred kratkim prvo pomoč iz javnih sredstev: po krajinska uprava mu je namreč iz fondov, ki so namenjeni za socialno pomoč, podelila določeno vsoto denarja. To se dogaja prvič in predsednica Bogatajeva je predlagala odboru, da bi izrekel javno zahvalo pokrajinskemu odborniku Marku Waltritschu, ki je to pomoč posredoval. S tem denarjem bo moč razširiti človekoljubno delovanje podpornega društva. Ob božičnih praznikih je podporno društvo dalo nekatere podpore Slovenskemu dijaškemu domu, slovenskemu sirotišču in slovenski osnovni šoli v Ulici Randaccio. Poleg zahvale dijaškega doma je do bilo podporno društvo še zahvalo šolskih otrok iz Ulice Randaccio, v kateri so se podpisali vsi otroci, ki obiskujejo to šolo. Odborniki sc sklenili nadaljevati s podporno politiko do naših šolskih ustanov. Prav tako so odobrili določene podpore nekaterim starejšim osebam, katerim društvo stalno pomaga. Delovanje Podpornega društva je koristno, čeprav ni danes več tako težkih socialnih razmer, kot so vladale nekoč. Vendar je še precej ljudi, zlasti starejših, ki potrebujejo pomoči. Istočasno pa podpira društvo razne pobude na šolskem področju. Zaradi tega deli tudi obilne podpore raznim šolskim zavo dom in drugim šolskim ustanovam, v katerih so pripadniki slovenske narodne manjšine. V Gorici bo seminar za slovenske šolnike Šolski skrbnik za Goriško dr. Si-moncini je sporočil tajniku sindikata slovenskih šolnikov za Goriško prof. Renerju, da je šolsko ministrstvo ugodno rešilo prošnjo za organiziranje seminarja slovenskih šolnikov na Goriškem ter odobrilo tudi ustrezno finansiranje. Vodstvo sindikata slovenskih šolnikov v Gorici bo takoj po praznikih uredilo tehnično plat organizacije tega seminarja skupaj s šolskim skrbnikom dr. Simoncinijem in z drugimi sodelavci, da bi lahko čim-prej določili zanj datum in pa kraj izvedbe. Sladek pozdrav iz Gorice Dve novi brošuri... Deželna ustanova za pospeševanje kmetijstva (ERSA) v Gorici je te dni izdala dve zanimivi brošuri. Frva podaja podrobno poročilo o poteku konference o breskvah, ki je bila lani v FiumiceUu, v drugi pa je govor o konzorcialnem ali zadružnem prodajanju povrtnine in sajdja. V prvi brošuri, ki nosi št. 4, je med drugim omenjeno poročilo, ki ga je podal na zborovanju deželni odibomik za kmetijstvo odv. Co-melti, ki je napovedal reorganizacijo sadjarstva, in njegovo novo usmeritev, pri kateri upoštevano zadružništvo in drugi sistemi združenega poslovanja. Dežela bo pomagala pri talki usmeritvi, s katero upamo doseči ugodnejše pogoje, ki bodo usposobili naše sadjerejce za konkurenčno tekmovanje na trgu Druga brošura, ki nosi št. 5, daje skrben in jasen pregled deželnega sadjarstva s posebnim' ozirom za prodajo na zadružni podlagi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,„,11,11,1,lunin,i,nl,,i,,iliiiiiiiiuiiiil Goriške tradicionalne potice in gu-bance so nedvomno najbolj sladek pozdrav iz rodnega kraja za vsa kega Goričana, ki živi daleč od svojega mesta ter si zlasti ob praznikih želi večje povezave z rojstnim krajem in s svojo družino. Nekdaj so te goriške specialitete pekle vse domače gospodinje. Sedaj pa to navado vedno bolj o- puščajo in jo prepuščajo pekovi. Ti pa imajo vedno dosti naročil ti vseh držav Evrope in tudi iz drugih celin, da komaj ustrežejo vsem željam. Pred dnevi je naročil go-riško potico celo neki Goričan, ki živi v Vietnamu, «da bi tako bil deležen nekaj tiste domačnosti, ki jo ustvarjajo prazniki doma*. Na naši sliki vidimo te goriške specialitete. ki vabijo na pokušnjo VESTI IZ SOVODENJ Vprašanje trase avtoceste skozi vas še vedno čaka na končno ureditev Pokrajinska upruvu bo sporočila svoje predloge občinski upravi v proučitev Z nastopom lepšega vremena, ki bo le moralo priti po sedanjih zadnjih zamahljajih zime s svojim repom, se bo nadaljevala tudi gradnja avtomobilske ceste od Villess do Gorice, ki je že lani dosegla Farro. Sedaj se pripravljajo da bodo preko novega mostu skočilj na levi breg Soče ter se približali Sovodnjam. S tem v zvezi se vaščani iz Sovodenj in občani te občine na splošno, sprašujejo, kako je z zadevo speljave cestne trase skozi središče Savodenj. Kot znano je predlagal občinski svet, ki so ga podprli skoro vsi občani s svojimi podpisi, spremembo predlagane trase, ki preseka občinsko središče na dvoje tako, da bi kos ceste speljali za staro šolo proti Piloščam pri Štandrežu. Prizadeti goriški krogi, ki imajo svoje račune z idustrijsko cono, pa so se temu uprli. Pred časom je bila občinska delegacija iz Sovodenj, v kateri sta bila župan češčut in podžupan Janko Cotič, na sedežu pokrajinske uprave in imela razgovore o tej zadevi Ko so jim sporočili, da trase iz raznih razlogov ne bodo mogli spremeniti, so predstavniki sovodenj-cev predlagali, naj bi pokrajinska uprava in vodstvo ANAS sporočili svoje predloge kako rešiti to zadevo in uskladiti gradnjo avtoceste skozi vas na ta način, da bodo imeli vaščani od tega čim manj škode Te predloge bi potem preučili na posebni seji sovodenj- skega občinskega sveta, da bi u-gotovili. če in koliko upoštevajo koristi in potrebe domačinov in v koliki meri so pripravljeni povrniti škodo, ki bo iz tega izvirala. Do sedaj še ni bilo nobenega uradnega odgovora pokrajinske u-prave na to zelo umerjeno ponudbo predstavnikov iz Sovodenj. Po neuradnih vesteh pa so v Gorici na delu za pripravo takega načrta tovornjakov mtiiiiiiiHiiiHiiiMiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniii............................................................................................................mm........mmmmmmimmm...............iilmmmn.......... SKLEP OBČINSKE UPRAVE Odobrenih 8 milijonov lir za popravilo cest v Šentmavru V sredo, 1. aprila, bo seja občinskega sveta Občinski odbor v Gorici je na svoji zadnji seji odobril občinski prispevek 4,5 milijona lir, s katerim bodo skupno z deželnim prispevkom v ta namen uredili odsek ceste v Šentmavru »na Znarišču*, kjer se je cestišče nekoliko podalo. Dalje bodo potrošili 3.27 milijona lir z državnim prispevkom za ureditev odseka ceste ki gre od Costa-bone do »Znarišča* v Šentmavru. Na isti seji so tudi sklenili, da bodo sklicali ponovno sejo občinskega sveta, ki bo v sredo 1. aprila ob 18.30. Na njej bodo nadaljevali z razpravo tistih točk dnevnega reda, ki so ostale še izpred diskusije o organiku občinskih uslužbencev In o občinskem proračunu. Kot znano je obravnava teh dveh argumentov zahtevala kar deset zasedanj občinskega sveta. Po vsej verjetnosti bo več zasedanj zahtevala tudi obravnava novega statuta za občinski zavod Lenassi. Deželno gledališče iz Trsta gostu/e v četrtek v Gorici Italijansko deželno gledališče ti Trsta bo v četrtek, 2. aprila zopet gostovalo v gledališču Verdi v Gorici. Zvečer ob 21. uri bodo predvajali komedijo Vladimira Lisianija *Co srn lontan de ti...» ki je doživela že v Trstu lep uspeh ter so jo pred kratkim predvajali tudi v krminskem gledališču. Komedijo režira znani goriški režiser Fran-cetco Macedonjo ter je napisana v tržaškem narečju, kar daje delu še poseben domač prizvok. EMAC, ki je organiziral predstavo, je zanjo določil znižane cene in sicer 800 in 500 lir. MLADINA PIŠE NEKAJ IZ PRETEKLOSTI GRADU V RUBIJAH V njem je pridigal tudi Primož Trubar Ob vznožju hriba Sv. Mihaela stoji vasica, ki se imenuje Rubije. Mimo nje teče reka Vipava, katera se nedaleč od vasi izliva v bistro Sočo. Vas je znana zaradi, starega gradu, ki je last barona Branchija. Grad je bil v prvi svetovni vojni močno obstreljevan, tako da danes ni drugega kot sama razvalina. Ta grad ima precej zgodovine, ker se je nahajal za tiste čase. na precej strateški črti. Grad pa m bil tak kakor je danes, ampak je bil okrogle oblike; najbrž so ga sezidali stari Rimljani, ki jim je služil kot nekaka utrdba. Sedanji grad je dal sezidati grof Thum, od katerega ga je odkupil baron Bianchi. Grad je doživel več vojn; prihajale so turške tolpe, to nam dokazuje orožje, ki so ga našli, ko so delali, novo cesto na Vrh. Nekaj tega orožja menda ima sedanji baronov nečak. Oblegan je bil tudi od Francozov, ker se še danes vidita na levem stolpu zadetka francoskega topništva. Najbrž so grad napadali tudi Benečani, kar dokazujejo še danes ostanki utrdb, katerim pravimo *pri šancah». V gradu je za časa grofa Thur na pridigal tudi luteranski pridigar Primož Trubar, ki je dal tiskati prvo biblijo v slovenščini Kapelica obstaja še danes, čeprav je precej razrušena. Še dandanes obstaja rov, ki vodi iz gradu v vodnjak globok kakih 34 metrov. Uporabljali so ga. da so v primeru obleganja prišli do vode. Grad je bil zgrajen leta 1111. Trubar pa je pridigal nekako leta 1563. Danes, so ostale od gradu le še razvaline, a je vredno si jih ogledati. Onorina Monti in menda bodo predlagali tudi po- non in delavka Iolanda Chersovanil kritje enega dela cestne trase, ki bo šla skozi središče vasi, da bi ne presekli vasi na dvoje. Vsekakor pa bi bil sedaj že skrajni čas, da se tudi to zadevo uredi in sicer s čim manjšo škodo za Sovodnje, ki si prav v teh zadnjih letih skušajo gospodarsko opomoči, pa bi polovična rešitev te zadeve njihov gospodarski razvoj samo zavrla. Snežne razmere na goriških smučiščih Prejšnjo noč, ko je pri nas v Gori« deževalo, je zapadel v višje ležečih krajih nov sneg in ustvaril zopet ugodne snežne razmere za smučarje. Na Lokvah je včeraj zapadlo novih 10 cm pršiča na 70 cm podlage in včeraj zjutraj so imeli —5 stopinj Enako stanje je tudi na Lažni im ceste so lepo prevozne. Vlečnice delujejo, vreme je bilo včeraj zelo ugodno. Črni vrh nad Idrijo. 10 cm pršd-Sa na 50 cm podlage, Vreme sončno, vlečnice obratujejo in cesta je popolnoma Costa Prelaz na Predelu so včeraj dopoldne ponovno odprli, potem ko so očistilo cesto Pač pa je še ved. no zaprt prehod pri Učji za Beneško Slovenijo lit {»orišk«‘f>u matičnega urada V tednu od 22. do 28. marca se je v goriški občini rodilo 31 otrok, umrlo je 16 ljudi, poročil se je en par in oklicali so jih 9. ROJSTVA: Federico Rossi, KIpu-dia Tonelli, Margherita Marinelli, Massimiliano Brumat, Lorenzo Maz zarella, Andrea Iustolin, Kristina Cum, Alessandro Colesso, Daniele Baracani, Davide Paviotti, Tiziana Troncar, Sarah Santirocco, Marco Francesconi, Fabio Marussig, Da niela Troncar, Fabio Prodoruth, Gianluca Stocoia, Francesco Mariu Vollono, NATAŠA Muzič, Ivan Fa-bris, Antonella Bolletti, Paola Plan-cher, Luca Pauluzzi, Alessandro Madonna, Benito Antonacci, Isabel la Plataroti, Giorgio Pacorig, Mi-ryam Miniussi. Davide Osmo, Bar bara Kovec in Gaia Canossi. SMRTI: Mehanik 48-letni Karlo Osbatti; duhovnik 58-letni Luigi Me-non; 80-letna Antonia Lavrenčič vd. Peric: invalidka 68-letna Jolanda De Panfilis; gospodinja 84-letna Rosa Palmigiano in Scollo; upokojenec 73-letni Francesco Fain; upokojenka 73-letna Berta Bressan; ključavničar 62-letni Fioravante Gallai; invalid 73-letni Giovanni Cu mar; gospodinja 78 letna Karmela Crisan vd. Cirillo; gospodinja 78 letna Giovanna Chersini vd. Car-lin; upokojenka 74-letna Nella Fin-zi vd. Aruch; gospodinja 71 letna Fiorina Pascutti por. Chiaselotto; gospodinja 57-letna Evelina Fran-chi; gospodinja 84-letna Italia Ma rangon vd. Marega: otrok 5 dni star Marco Francescon. POROKE: hidravlik Eddo Ceccot-ti in gospodinja Alda Grattoni. OKLICI: mehanik Aurelio Figal-lo in delavka Arturina Meneghini; geometer Silvio Posa in uradnica Maria1 Zanato; karabinjer Gino Za policist Giovanni Battista Boschetti in uradnica Nadja Marchi; uradnik Luigi Marini in prodajalka Graziel-la Troncar; uradnik Maurizio Cec-caroni in uradnica Marialisabetta Gergolet; financar Giovanni Passa-ghe in gospodinja Anna Brumat: strugar Marij Pahor in gospodinj* Angioletta Morelli. CORSO. 14.30; «1 girasolb), Soli* Loren in Marcello Ma-stroianni. Ital. barvni film. VERDI. 14.30: »Pensieiro d’*" more«, S. Dionisio m Mal del Primitives. Italijanski kinemasko-pe v barvah. MODERNISSIMO. 15.00; «QueJ-moda», Mariom Brando in E. Marguez. Ameriški barvni film. VITTORIA. 15.00: «La donna imvisi-bile», G. Ralli in C. Gravina. Italijanski lrinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 15.15: «Mezzamotte d’amore», R. Power m Al Bano. Italijanski barvni film. / rzic AZZURRO. 14.00: «1 sette di Marsa Matruh«, Ivan Razimov in M-Strebel. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 14.00: ((Agente 007 al servizio di Sua Maesta«, G. Lan-zeby in G. Ferzetti Barvni film. PRINCIPE. 14.00. (dndagini sui cit-tadino al dl sopra di ogni so-spetto», G. M. Volontč, F. Bol-kan Barvni film. SAN MICHELE 14.00: «11 ragazzO che na sorriso«, Al Bano in R. Roberts. Barvni film. v«rii ironcu SOČA (Nova Gorica); «Nuna ri Monze« (ital barv ) ob 18 in 20. DESKLE; ((Peterica za pekel« (ital. barv.) ob 17. in 20 uri. ŠEMPAS: «Umor v Baverly Hilthu* (Ital franc barv.) ob 16. tn 20. KANAL; ((Nepomirljivi« (ameriški barvni) ob 16 in 20. uri. SVOBODA: «Nuna iz Monze« (ital. barv.) ob 17., 19. trn 21 uri. PRVACINA: «Prva izkušnja« (franc, barv.) ob 16. in 20. uri DE2UKNI LEKARNI GORICA V Gorici je danes ves dan in po noči, dežurna lekarna D’UDINE, Trg S. Francesco 5 - tel. 21-24. TR2IC Danes ves dan in pomoči bo v Tržiču odprta lekarna «A1 Redento-re» dr. Emer de Nordis, Ul. Roe-sedli 23, tel. 72-340. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes bo v Gorici odprta cvetličarna Vcrigtlkruier — Ul. IX agoeto št. 3 — tel. 24-33. ISlSEBni OBČNI ZBOR SPD za Goriško bo v sredo 8. aprila ob 20. uri v klubu »S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13. Člani so vabljeni k polnoštevilni udeležbi. Darovi in prispevki Za Podporno društvo v Gorici ob 6. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Viljema Nanuta iz Štan-dreža daruje družina 10.000 Nr. - 5 - Smisel spomeniškega varstva nasploh in na Krasu posebej Že dolga stoletja se veliki znanstveniki in njihove debele knjige ukvarjajo z vprašanjem, kaj je tisto skrivnostno in nikdar do kraja dognano, kar so slikarji, kiparji, arhitekti in drugi umetniki vdihnili v svoja u-metniška dela, kar poslej veje iz teh del in privlači našo pozornost, naše občudovanje in Našo ljubezen. Vendar nimajo samo umetnine, se pravi, izdelki umetnikov, ki so to hoteli marveč tudi drugi mrtvi predmeti, ki so jim ljudje ali nemirna narava dodali nekaj svojega, nekaj samega sebe, poleg svojega mrtvega dela tudi lastnost, da izražajo tisto kar človek čuti in hoče, ponavadi pa pove s svojo besedo, narava pa z raznimi vplivi svojega neugnanega življenja. Kakor piščalka, ki jo je izrezljal pastir ali vzorec, ki ga je ob prepevanju spletlo dekle, ima tudi korenina, ki sta jo zvila kraška burja in kra-ški kamen, svoj mrtvi del in svoje zgorovne oblike, ki mu jih je prvič prispevala človekova ustvarjalna sila, drugič pa nezadržna nasilnost narave. tojco lantco postanejo i u-umetnine i drugi mrtvi predmeti, ne samo lepi ali ne, marveč tudi zgovorni, s tem pa privlačni ali odbijajoči, veseli OH žalostni, plahi ali smeli, resni ali igrivi. Zato imamo e-ne vsak dan radi pri sebi kakor dobre prijatelje, drugi pa so nam odveč in jih hočemo čimpreje spraviti s poti. Opazovane s takega zornega kota imajo gotovo umetnine ter stara arhitektura in starine mnogo, ,mnogo podobnega in skupnega. Lahko rečemo, da mnogo tistega, kar so znanstveniki rekli o umetnosti in u-metninah, velja tudi za druge oblike človekovega ustvarjanja, posebno pa za tiste, ki jih človek dodaja uporabnim medmetom zato. da bi poleg tega, da bi bili uporabni, tudi nenehno pripovedovali in razveseljevali svojo človeško okolico. Največkrat iščejo vzroke za privlačnost umetnin v njihovi lepoti. Nastale so teorije, ki razlagajo, da je to ali ono umetniško zato, ker je lepo. No, kolikokrat so razložili tako teorijo, tolikokrat je na koncu koncev tudi odpovedala. Vsi poizkusi, da bi lepoto izračunali ali 'izmerili, vsaj tisti, ki niso zadostno upoštevali, da je lahko samo človek merilo človeških stvari, s0 prej ali slej zašli v slepo ulico. Zakaj, u-metnine niso vedno «lepe», saj umetniki ne izražajo samo lepo, marveč premnogokrat tudi kruto, žalostno, bridko, grozljivo Takrat je težko reči, da je taka umetnina, taka slika, tak kip, taka povest «lepa», pa smo se primorani. zateči k razlagi, da je umetnina lepa zato, ker je umetnik «lepo» upodobil izbrano misel ati izoblikoval izbran predmet. Spet se moramo vprašati ali je lepo tisto, kar ima umetnik za lepo ali ono, kar je nam, opazovalcem všeč. Naš pregovor pravi — vsake o-či imajo svojega malarja. In spet smo tam, kjer smo bili, na začetku svojega pogovora. Zadrega v kateri smo se znašli, nas vodi v drugo teorijo, ki pravi, da oba, umetnik in znanstvenik, razlagata preteklo in snujeta bodoče življenje, le da to dela znanstvenik s pojmi ter z govorjeno ali pisano besedo, umetnik pa z zapisano, zapeto, na glasbeni instrument zaigrano ali naslikano podobo. Res je, privlačno in priljubljajo se nam le tiste umetnine, ki nam imajo kaj povedati. Ni težko pritrditi misli, da umetnika in umetnino ljubimo in cenimo toliko bolj, kolikor bolj govorita resnico, še več, toliko bolj, kolikor bolj nam znata odkrivati tiste resnice, ki nam jih vsakdanji način opazovanja ne zna odkriti in razložiti. Stari predmeti, starine, najožje sorodnice umetnin, imajo to posebno lastnost, da govo rijo na isti način kot umetnine, se pravi, ne z besedo, marveč s svojo podobo, a pri tem ne znajo govoriti drugega kot resnico, če le njihov ustvarjalec nalašč ni hotel kaj druge ga. V tem je njihov svojstven čar, v tem je njihova privlačnost, pa tudi njihova vrednost. Kar starini manjka iiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiii«iiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiii>iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiait>i>i>iv>i>ii>*viiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>tiiiiiiiiiiaiiii>iiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiini OB ZAKLJUČNI REVIJI ^PRIMORSKA POJE» V POSTOJNI O solistih in tako imenovanih «solistih» v naših pevskih zborih V prvem primeru gre za izvajalce solističnih vložkov, v drugem pa za nenaravno izstopajoče glasove-0 dinamičnem razlikovanju-Na splošno lep napredek V Postojni je bila v nedeljo, 22. t.m. IV. in zaključna revija pevskih zborov pod naslovom »Primorska poje«. Skoro nepričakovano, a vendar resnično: zadnji nastopajoči zbor je bil petdeseta. Zanimanje za petje je tudi v Postojni potrdila polna dvorana poslušalcev; toplo so sprejeli vseh 14 nastopajočih zborov, ki so prihiteli z obeh strani meje. Kakor v Kopru in v Trstu, nam je tudi ta revija nudite, vpogled v dokaj razgibano življenje zborovskega petja. Predstavili so se nam nekateri povsem novi, o-ziroma zbori, za katere smo le slišali, da obstajajo: ženski zbor iz Postojne, moški zbor z Vogrskega in iz Bilj. Nekaj zborov pa je po krajšem ali daljšem premoru obnovilo svoje delo. Sli- ............................... IZBRANO DELO MAOCETUNGA V SLOVENŠČINI Knjiga, ki olajšuje razumevanje današnje stvarnosti Kitajske V petih delih govori o revoluciji, novi demokraciji, o razredih kitajske družbe, o praksi in nasprotjih v njej Zbirka Pričevanja, ki jo izdaja Mladinska knjiga ima namen zapolniti vrzel v slovenskem založništvu. Zato naj bi v teti zbirki izhajala predvsem publicistična dela z aktualno politično in družbeno problematiko, dela, ki naj bi predstavljala nekak odmev časa. Te knjige naj bi bile predvsem hitra reakcija na svetovne dogodke, po svoji vsebini pa aktualne, zanimive in privlačno napisane, tako da bi bile koristne najširšemu krogu. Kot zadnjo smo v tej zbirki dobili knjigo Bogdana Pogačnika o sodobni Franciji, zdaj pa knjigo, ki pa je posvečena Kitajski. Ta knjiga z odlomki iz izbranih dol kitajskega voditelja Maocetunga morda nekoliko izpada iz okvira te zbirke in se zato tudi razlikuje od uruglh knjig te zbirke, ki so večinoma tudi izvirna dela domačih avtorjev. Gre pa vendarle za knjigo, ki bi jo težko uvrstili v kako drugo zbirko, za knjigo, ki sicer prinaša staro gradivo, ki pa Je vendar glede na sedanji položaj Kitajske močno aktualna. Ker avtentičnih pričevanj o kitajski revoluciji nimamo, bo torej ta izbor Maocetungovih del v slovenščini v resnici prinesel našemu človeku nekaj originalnih podatkov o Kitajski in njeni revoluciji ln pripomogel k razumevanju sedanje stvarnosti. Knjiga, ki jo Imamo pred seboj m ld je posvečena 20-letnid kitajske revolucije in ustanovitvi Ljudske republike Kitajske, ne prinaša zgodovine revolucije. Je le izbor člankov in odlomkov te Izbranih del Maocetunga. Izbrana dela kitajskega voditelja pa so izšla v Pekingu v štirih knjigah že leta 1951, ruski prevod dve leti kasneje prav tako v štirih knjigah. Slovenski Izbor je pripravljen po srbohrvaški izdaji, ki ga je Izdala lani beograjska založba Vuk KaradžJč. Avtor izbora Mio-drag Maksimovič je tega priredil po ruski Izdaji, le da Je razporedili gradivo tematsko, n® pa po času nastanka del. Prevajalka pa je ruski prevod primerjala še z angleškim. V slovenščino je sedaj to delo prevedel Stefan Kališnik. Knjiga žepnega formajtana 266 straneh pod naslovom Kitajska revolucija prihaja torej kot svojevrstno in mikavno pričevanje pred slovenske bralce. Knjigo uvaja sestavek Branka Bogunoviča — Sedanji politični trenutek Kitajske. Sicer pa obsega razdeljena na šest delov, vrsto odlomkov Iz Maocetungovih del. Ti deli govore o revoluciji, o novi demokraciji, o razredih kitajske družbe, o praksi in o i nasprotjih v njej. Zadnji del knji- I ge ima le odlomke, oziroma kraj- | ša dela. Gradiva je seveda dovolj, j Morda je marsikaj pustega, tudi zastarelega, za nas neznanega in oddaljenega. Zgodovina kitajske revolucije in problemi kitajske družbe morda za nas niso tako privlačni. Toda v času, ko je o Kitajski toliko govora, ko spremljamo aktualna dogajanja kitajske revolucije, bo vsekakor zanimivo in poučno seznanjati se o teh problemih te knjige, ki vendarle prinaša avtentične misli in ugotovitve Maocetunga Kljub u-temeljenim pomislekom, ki jih bo marsikdo imel proti vsebini in kljub relativni pustosti teksta, govorimo vendarle lahko o koristni izdaji politične publicistike. Sl. Ru. šali smo mnogo lepega, a ugotovili tudi, podobno kot na prejšnjih revijah, iste pomanjkljivosti. Zaradi tega bi jih bito odveč ponavljati še ob tej priložnosti. Sicer bi se danes dotaknili vprašanja solistov in tako imenovanih «soldstov», s katerimi , smo se srečevali na vseh štirih revijah. V prvem primeru mislim na tiste, ki so izvajali solistične vložke, v drugem pa tiste, ki so s kon-sakventmo izstopajočim glasom motili glasovno enotnost te ali one glasovne sikupdne. Med prvimi smo prav na vseh revijah srečali nekaj takih, ki so nas s svojo narejeno teatralnostjo, prepričali, da bodo s tem dali svojemu podajanju še večji pomen, spravili kar v zadrego; dosegli so prav nasprotno: nekateri so melodijo z raznimi efekti «razgri-zli», drugi jo napihnili preko njene estetske meje, tretji so ji v prenapetem glasovnem forsiranju odvzeli ali vsaj zmanjšali njeno intimno lepoto. Vse to je povzročalo občutje neprijetnosti in neprepričljivosti. Pojmo preprosite, kadar je pesem preprosta, ne maličimo njenega obraza z nepotrebnimi afektiranimi navlakami. Bodimo pristni v doživljanju in izražanju. Ne pretiravajmo niti z glasovnimi danostmi niti z nepotrebnimi učinki in skušajmo o-stati v mejah lepega in iskrenega. Vse pesmi, ki smo jih slišali na revijah in ki so imele solistične vložke, ne zahtevajo drugega kot to. «Soliiste». ki so s svojim stalno izstopajočim prizvokom rušili glasovno enotnost, lahko delimo na dve vrsti: na tiste, ki se sicer skušajo podrediti pevovodji, vendar podzavestno bolj ali manj stalno ali občasno izstopajo iz raznih vzrokov, ki jih na tem mestu ne bi mogli širše obravnavati, drugi pa skušajo na ta način uveljaviti svoj glas oziroma sebe. Zanimiv primer je bil prav v Postojni. ko je neki zbor na vaji pred nastopom zvenel čisto in e-notno — seveda v času, ko bi dirigent lahko še z besedo dal pripombo ali grajo. Toda brž ko je dirigent na samem nastopu izgubil možnost za eventualno intervencijo, se je pojavil glas csolist- Ugledni slovenski glasbeniki (Simoniti, Gabrijelčič, Munih, Vrabec) spremljajo izvajanje primorskih pevskih zborov v Postojni. jo prvi podatki o oaseOiiu v pna-zgodovinski čas iz katerega še nimamo pisanih virov. V Ptuju so najdeni sledovi te mlajše kamene dobe, pa tudi ostanki te bronaste dobe kažejo, da je bila okolica Ptuja v tej dtobi naseljena. Ob kancu bronaste dobe in začetku železne dobe ,ie zrasla v Ptuju prva obsežnejša in verjetno utrjena naselbina, druga pa ni bila daleč, pri Hajdini, kjer so našli ostanke neke druge naselbine. V mlajši železni doba .ie v Ptuju obstajala močna naselbina, na katero so Rimljani postavili svoje mesto. Zaradi ugodne strateške lege je Ptuj postal eden izmed stalnih rimskih vojaških taborov med Vzhodnimi Alpami in Panonsko nižino. Iz takratnega Poetovda so kasneje Rimljani vojaško posadko premestili proti vzhodu v Panonsko nižino, mesto pa je vendar ostalo pomembno zaledno naselje. Tu je bilo središče trgovine, središče vodnih pota, poleg gospodarskega je bal Ptu.i tudi upravno središče, id se je ohranilo do prihoda Gotov in Hunov. Vendar .ie tudi pod Goti in Hami, kot začasnimi gospodarji naših krajev, ptujski grad odigral svojo vlogo, zlasti v strateških pohodih. Prihod Slovanov je spremenil značaj naselbine v rustikalno središče, dokler ni fevdalizem pogojil nastanka sedanjega mesta. Začetek tržnega gospodarstva je izpričan za konec 10. stoletja, čeprav je bil Ptuj takrat podolžno obcestno se-lišče. Leta 1125 je mesto dobilo grad, ki se je razvil v središče salzburških posesti na Dravskem polju, mesto samo pa se ie v stoletjih izoblikovalo pod gričem in gradom ter bilo v 15. stoletju dokončno izoblikovano. Do 19. stoletja se mesto bistveno ni spreminjalo, v novejšem času .je Ptuj postal izrazito provincialno mesto, saj so mu vzeli promet dn trgovino, posebno tranzitno, niso pa mu dali v zameno niti uprave niti industrije. Napoleonove vojne in zgraditev južne železnice, ki je šla preče;! proč od mesta, so razvoj Ptuja povsem paralizirale. Tudi vzhodna železnica mesta, ni povzdignila in tudi v našem stoletju pomanjkanje industrije ni Ptuju prineslo nič dobrega. V času stare Jugoslavije ie mestece sicer bilo upravno središče, nastalo je nekaj novih stavb, vendar so šele povojna leta prinesla nagtejši razvoj mesta. O vsem tem torej govori knjiga, M jo imamo pred seboj. Govori o zgodovinskem razvoju mesta, njega splošni zgodovini, gospodarski in kulturni zgodovini ter pri-IfcBZule tako ne samo rast mesta in razvoj njegovega gospodarstva, temveč še posebej tudi vse kulturno bogastvo obdravskega naselja. čeprav je knjiga v svojem bistvu zgodovinski oris, ki prikazuje z vseh plati častitljivo slovensko mestno naselje, pa je vendar namenjena budi širšemu krogu bralcev. Tako pomeni monografija o Ptuju obogatitev naše tovrstne sorazmenoma skromne literature. Sl. Ru. Koncertanti Miloš Pahor (flavta), Vojko Ce«ar (fagot) in Dina Slama (klavir) na koncertu orke-atra GM pod vodatvom dirigenta Kruna Cipcija v mali dvorani Kulturnega dom«. ke» in ves čas motil enotnost v sopranski skupini ter s tem seveda tudi celotno ravnovesje. Na srečo je moč interpretacije nadvladala. Vsi pevci se morajo podrediti estetskim zahtevnostim zborovskega petja. Osebnost posameznika velja samo in edinole toliko, kolikor se z dobro voljo trudi in doprinaša pevskemu zboru kot enotno delujočemu poustvarjalcu in posredovalcu, ki ga u-ravnava in mu seveda daje utrip dirigent. Na kratko naj se še dotaknem dinamičnega razlikovanja: način glasovnega naraščanja in zmanjševanja iz falzetnega glasu v nenaden preskok močnega, odprtega glasu, povzroči neestetski, grobi zvok; izstopijo pri tem posamezni glasovi; vsak s svojo vsiljivo kričavostjo vodi k raztrganosti, razkroju ter raevodenelo-sti v interpretativnem pogledu. Sicer pa je to problem, ki ga na tem mestu lahko samo omenimo, ker bi sicer zahteval širše obravnave, v našem primeru seveda le na seminarjih. Kvalitetno poprečje revije v Postojni nas ni razočaralo. Med zbori je bilo nekaj prav dobrih, na drugi strani pa so bili med njimi tudi taki, ki so znatno popustili. Veseli smo bili edinega ženskega pevskega zbora iz Postojne Deluje le nekaj mesecev, a Ivo Jederčič ga je kljub temu znatno tehnično usposobil in dokaj Uidi glasbeno vzgojil. Prve, smo zaznali sicer v vsaki pesmi na razillčni stopnji, vendar je kompaktnost dosežena, prav tako homogenost v skupinah, razen v prvih sopranih, ki jim občasno prizadeva težave pamamjtaljdva internacijska čistost in še nedovoijna zSitost. Plastična interpretacija je odražala doživljanje izvajanih razmeroma zahtevnih pesmi. Zbor je deloval umetniško prepričljivo. Nič manj nas ni razveselil moški zbor te Dornberka. Svoje delovanje je obnovil pred tremi leti in ga sedaj nadaljuje pod vodstvom očitoo dobre poznavalke zborovskega petja, prof. Anice Berce, ki je pevce strnila v precej prožno delujoče pevsko telo. Dasiravno mu je dala znatno tehnično osnovo, se le še pojavljajo izstopanja, toda zbor je odstopil od pojmovanja glasnega petja. Nadaljnje delo bo zbor še bolj zlilo in ga usposobilo za še na-zomejše interpretacije, ki pa so to pot bile smiselne, muzikalno logične. Zbor je ohranil pravo mero v dinamičnem razlikovanju. Delo je na pravi poti. Solidnost svojega dela je prikazal zbor te Doberdoba, ki je od lanskega leta nekoliko napredoval; zveni bolj čisto in ubrano. Le skladen po-Ivan Silič revije (Nadaljevanje m 6. strani) LITERARNE VAJE 5 V velikonočnem znamenju (11-norez-pirn na ovojnici) je izšla 5. številka XXI. letnika Literarnih vaj. Sprehod skozi njeno vsebino nam ne odkriva vsebinsko nič novega in čeprav je res. da imajo «Literarne vate« kot mesečnik dijakov poseben pedagoški namen in pomen, bi gotovo ne bilo napak, če bi njih vsebina bila mani stereotipna in boij živahna ter tudi po tematiki bolj sodobna. Na uvodnem mestu je nadalje vanje povesti Borisa Pangerca »Neurja in viharji«, Miroslava Leban pa nadaljuje in najbrž tudi zaključuje svoj potopis »Popotovanje in Trsta v Ljuhljano». Slog njenega pisanja je še kar prijeten, vendar bi za petošalko bilo že prav, da bi razen lakote žeje in spogledovanja s fanti popisala še fcai vsebinsko bali zanimivega in globljega. Krajše prispevke objavljajo še: Tiziana Zolj in (I. r. sr. šole «Ivan Oankar») — «Kaj bi povedala tujcu o Prešernu«, Nadja Leghissa (III. r. učiteljišča) — «Premišl.iiamje o slikah te ZDA», Dani Žerjal (III. r. sr. šole sv. Cirila in Metoda) — «če bi bil astronavt«. Ester Stereo (I. a trg. zav.) — «Otrok posluša pravljico«, Barbara Bai-dassi (II. ki. licej) — «Danes zvečer sem jaz s tabo«. Božica Makole (I. r. sr. š. «Igo Gruden« Nabrežina) — «Moja srna«, Janko Beličdč (IV. r. znamstv. liceja) — «S psom po predbožičnem Krasu«. Marsikatero zrno lepih misli je v teh spisih, zlasti velja to za spis «Bremššl.1anje ob slikah te ZDA«, v katerem avtorica odkriva iz slik Ameriko in njene kontraste. V rubriki «Znanstvene zanimivosti« je sestavek «Tehni-zirani Sherlock Holmes«, med «Kudtumimi novicami« piše Martin Jevrtikar o dveh knjigah Leva Detelje, v rubriki »Iz preteklosti« pišeta Jasna Rauber in Ravel Kodrič o slovenskem zootogu-fitozofu Janezu Regenu. v rubriki »Šport« pa piše Boris Pangerc o znanem slovenskem zamejskem športniku Sergeju Veljaku. Linoreze so tokrat prispevali u-čenci srednje šole «F. Levstik« s Proseka: Franko Regent, Robert Prašelj, Magda Husu. Sonta Kante, Nevenka Pertot. Katjuša Tretjak ter Danijel Žerjal (šola sv. Cirila in Metoda), in Colja Igor (šola Igo Gruden — Nabrežina). PO KNJIŽNEM TRGU ZA MLADINO Nekaj, kar brez pridržka odobravajo tako starejši kot najmodernejši evropski strokovnjaki zs otroško književnost, je ustno prebiranje otroških pesmi otroku ▼ najzgodnejši dobi. Pozneje naj bi to prešlo v memoriranje in otroku bi tako poezija postala prav tako domača kot proza. To so nasveti, ki jih vsaj pri nas ne uporablja skoraj nihče, ker ne pozna velikega vpliva poe-zaje na razvoj estetskega čuita in igrive domišljije bodočega šolarja, da niti ne omenjam tudi razmika-nja otrokovih jezikovnih in miselnih mej, ki sledijo takšneanu u-vajanju v svet pesništva V knjižnicah naših otrok pa te knjižic otroških pesmi kar zaman iskala. In vendar naj ba že ngj-mlajši imeli v svoji mali knjižnici razdelek, v katerem bi bile knjige otroških pesmi, začenši seveda z Župančičevimi in Levstikovimi. Pa tudi sodobni pesniki so v zadnjem času poslali na knjižni trg nekaj lepih knjig, s katerimi bi po omenjenih dveh klasikih lahko obogatili domače knjižnice naših otrok. Pa okusni obliki sta na prvem mestu gotovo v lakirana platnice trdo vezani in tudii znotraj bogato ilustrirani ti dve; Manko Golar: Jaše k nam zeleni Jurij in Matej Bor: Pesmi za Manjo. Prvo je opremila že večkrat nagrajena Lidija Osterčeva. drugo pa prav tako znani Jože Ciuha. Golarjeve pesmice so lahkotne in zvočne ter otroku zelo lahko umljive, njihova največja prednost pa je v pesnikovem toplem odnosu do narave in do živali. Priporočljivo je, da bi otroku najprej prebrali tiste najboljše o čričkih, čmrljih, murnih, klopotcih, miškah — pa o Jurčku, M mora k zobozdravniku, šele nato pa bi prešli k težjim. Sicer pa bo otrok bodisi zaradi slik bodisi zaradi besedila kmalu sam odločil. katere so mu všeč. Kakšna dobra polovica pesmi utegne uga jati dn otroci jih bodo kmalu znali na pamet, s tem pa se bo obogatilo njihovo besedišče in oblikoval njihov dobri okus. Matej Bor je nekoliko težja doumljiv in manj zvočen, vendar je knjiga po zunanji opremi nekakšen dvojček prve, tako da ena tako rekoč valba drugo. Otrokom bo do všeč posebno tiste o Manji, Iti se vrti z očkom in o paičkth-pi-halčkih in palčkih piskaličkih, ki so zmeraj pri roki, če deklico kaj boli ali če ne spi, pa tista o kr tu, ki Je daril rožico. Najtopša pa je gotovo pesmica o sred ln sploh skoraj vse o živalih: o vOlfcu, lisjaku, o konjih. Na koncu Je dodal še basni, od katerih so nekatere prav dobre. Ostalo in večina u-gank je za nekoliko večje otroke. Knjigi sta Izšli v Cicibanovi knjižnici pri Mladinski knjigi. V Isti knjižnici, a v drugačni, bolj pisani opremi in velikem tor matu pa sta na izbiro spet knjižna dvojčka: Dane Zajc: Bela mačica in Tone Pavček: Strašni lovec Bumbum. Ti dve zaslužita našo pozornost že na prvi pogled, Barad: umetniške vrednosti likovne opre me. Obe je ilustrirala v barvah Lidija Osterc. Primerni sta za branje na glas, medtem ko otroci gledajo slike, čeprav mali ne bodo povsod vsega razumeli, jim b i prešla v zavest vrsta besed in rim in takšno branje ima svoj poseben učinek na najmanjše, tako čH tako rekoč nevede dn brez napori prehajajo v svet lepega, v svet izbrane slovenske besede. Bela mačica Je vrsta daljših pesmi, od katerih so nekatere lažji, druge malo težje, vendar vse umljive po večkratnem branju; Lovec Bumbum pa je daljša zgodb«, ki je lahka, le nekoliko razteguj'” na. Obe sita za otroke od na‘-zgodnejših let pa do prvih let o-snovne šole. O štirih prikupnih knjižicah o trašMh pesmi, ki so izšle letos v zbiriti Moja knjižnica pri Mladinski knjigi, pa kdaj drugič! fc* f' , .--afe & , -f i ,: > j * -T ; Jr"* : v V * 3P i * i m t 1 JfcU ***'" j , Jm JU / •••• Pretekli teden ]e v Kulturnem domu gostovalo mariborsko narodno gledaliiče s Shakespearovo romanco »Vihar«. Igralci In režiser Branko Gombač se z odra zahvaljujejo občinstvu za aplavze. jm Smisel spomeniškega varstva nasploh in na Krasu posebej (Nadaljevanje s 5. strani) ka, ki tod prebiva in o njegovi zvestobi do svoje, čeprav malo radodarne zemlje Pripovedujejo nam, kako je mogoče z naj skromnejšimi sredstvi, s kamnom in lesom, in z naj-skromnejšim orodjem, v najbolj intimnem soglasju z uporno prirodo, ustvarjati dela, ki so po svojem obsegu neznatna in ne posebno bogata po oblikah, a vendarle iz njihovega globokega bistva diha isti car kot iz del pravih umetnikov, čar, ki nas nenehno privlači in zaradi katerega jih hočemo o-hraniti pri življenju, da bi nam odkrivala starodavne resnice in nam delala življenje bogatejše in delo lepše. Res je, nočemo, da bi preminile te priče preteklosti. Naj pripovedujejo še naprej svojo bogato, neizčrpno zgodovino o naselitvi in težkem, a nepopustljivem življenju naših ljudi, ki tod prebivajo, o njihovi narodni zavesti, o njihovi neomajni volji, da tu ostanejo, o davnih in uveh nedavnih velikih vojnah, o eni tuji osvajalni in o drugi, ljudski in o-svobodilni. Naj dokazujejo, da Je proučevanje preteklosti 'najboljša šola, če mu le ne dovolimo, da bi nas zapeljalo v to, da bi jo samo občudovali, pri tem pa pozabljali, da se iz preteklosti porajata sedanjost in bodočnost, ki ju človek obvladuje in usmerja toliko bolj, kolikor bolj pozna in zna uporabljati izkušnje in preizkušnje preteklosti. O solistih in «solistih» z Vogrskega, iz Ronk, Kromberka, iz BiJj, štandreža, iz Dola-PoJijan in Briški oktet. Revijo je zaključil zbor «Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela pod vodstvom Ignacija Ota. Ta zbor se je v dolgoletnem, neprekinjenem delovanju usposobil za pristop k zahtevnejšemu programu, ki terja na eni strani precejšnjo tehnično pripravljenost, na drugi večjo poglobljenost v glasbene vrednote. Deluje disciplinirano. Najbolj nazorno je izrazil «Devin», Ignacija Ota in «Podgorske mornarje« Rada Simonitija. Mirkova «Katrica» je dobro pripravljena pa je v smislu nazornosti vendarle dosti zgubila zaradi zavlačevanja in nepotrebnih, muzikalno neutemeljenih cenzur, predvsem v prvem in zadnjem delu. Zbor je drugače zvenel glasovno sveže, homogeno v celotni glasovni sestavi, zavzet v dejsitvovamjiu in sočen v izrazu. (Nadaljevanje s 5. strani) Film o Luthru Kingu ATLANTA, 28. — Ko si je oče umorjenega voditelja tistih a-meriških črncev, ki bi hoteli priti do enakopravnosti z belci po mirni poti in sicer Martina Luthra Kinga, ogledal film, ki o-buja življenje tega protestantskega pastorja, je rekel «VeIik, zares velik film.» Film je izdelal Eli Landav in mu dal naslov samo «King». Kljub temu, da je naslov dovolj jasen, je naslovu dodal še podnaslov in sicer «Filmsko pričanje od Montgomeryja do Men-phisa.« Kakor je znano, je bil Martin Luther King umorjen pred dvema letoma v Memphi-su. Dokumentarni film o tem buditelju in voditelju ameriških črncev, ki je dobil tudi Nobelovo nagrado za mir, so hkrati predstavili občinstvu v najmanj tisoč kinematografih po vseh ZDA. Zanimivo je, da se ameriški rasisti, razen v enem edinem primeru, niso upali kazati svoje plemenske mržnje. Povsod so namreč vrteli film brez incidentov razen v kinematografski dvorani v Boiseju, v zvezni državi Iowa, kjer je nekdo vrgel v dvorano solzilno bombo. Starši Martina Luthra Kinga, njegova vdova in otroci ter ožji sorodniki ter prijatelji so si film ogledali v Atlanti. In vsi, vštevši njegovo vdovo, so izrazili svoje občudovanje nad filmom. Zdi se, da ije film naletel na odobravanje tudi pri občinstvu. Uradna kritika je delo prav tako pozitivno ocenila. Ameriški filmski ljudje računajo, da bo film prinesel 5 milijonov dolarjev dobička, kar je tri milijarde lir. tek so posamezniki motili z zavlačevanjem ob koncih fraze, škoda, da zboru ni uspelo odpraviti širokih «e» — kar je seveda vprašljivo skoraj pri vseh zborih. S premaganimi težavami, ki jih nalagajo Maškovi «Mlaitiči», je izpričal žilavost in obenem tudi sposobnost ,da bi se lahko lotil zahtevnejšega programa. Mnogo truda je vložil v priprave zbor iz Velikega Repna, M nas je predvsem prepričal s koroško v Pregljevi priredbi «Sem se raj-tal ženiti« — jasna izgovarjava, fraziranje in dinamika na mestu. Pevci so popustili v naslednjih dveh pesmih. Uspešno je zastavil delo moški zbor iz Doline, kar smo zaslutili v solidno izvedeni «Pod rožnato planino« v Bučarjevi priredbi ter v še boljše podani tržaški narodni ((Peščalka«. Mešani zbor iz Pa-drič je najbolje zapel Vrabčevo »Bilečanko«. Poleg teh so nastopili še zbor KRST PRI SAVICI /ff riše Lovro Inkret Trije pereči in nelahki problemi naglo razvijajoče se prestolnice Gost promet v središču zahteva korenito rešitev Da ima Beograd veliko ljudi s podeželja, je očitno Naglo večanje prebivalstva Beograda, poprečno za okrog 25.000 letno, in to večinoma s podeželja, je povzročilo vrsto težav in problemov, ki jih ne bo mogoče tako hitro rešiti. Na prvem mestu gre omeniti stanovanjsko vprašanje, ld je od vojne sem e-no najbolj perečih vprašanj ne le Beograda, temveč skoro vseh jugoslovanskih mest. čeprav se zadnja leta zgradi v glavnem mestu Jugoslavije poprečno okrog 12.000 stanovanj, čaka skoraj 60 tisoč družin na rešitev tega vprašanja. Ker se že zaradi naravnega prirastka število novih družin v mestu vsako leto poveča, poleg tega pa se vsako leto priseli v mesto okrog 25.000 večinoma mladih ljudi, kaže kot da je to vprašanje nerešljivo. Da bi se ta problem vsaj malo omilil, v mestni skupščini resno razmišljajo o omejitvi priseljevanja v Beograd. Med drugim se predlaga, da se da dovoljenje za stalno bivanje v mestu samo priseljencem, ki jim je zagotovljeno stanovanje in služba. Želi se torej omiliti ne le pritisk na stanovanjski sklad, temveč tudi dotok nekvalificirane delovne sile, ki v mestu ne more najti zaposlitve, pač pa še bolj zaostruje vprašanje trenutno nezaposlenih, katerih pretežna večina so prav mladi ljudje brez strokovne izobrazbe. Drugi po važnosti je problem, ki povzroča vedno hujše težave v starih delih mesta, kjer ulice niso bile zgrajene za tako intenziven promet. Trije podzemski prehodi za pešce, zgrajeni pred .....................v, letom dni na Terezijah, so sicer občutno pospešili promet skozi središče mesta, niso pa mogli občutno zmanjšati gneče vozil na Terazijiah, prek katerih morajo vsa vozila dz Banata in Srbije na poti proti zahodu in severu. In obratno. Na Ulici maršala Tita, od Slavije do Terazlj in dalje proti Kalimegdanu ,je ob urah, . Sr' --dZZj. 1 HEJ Središče Beograda, v ospredju vodomet, v ozadju skupščina STAREC SEJE sklanjal NAD PLUGOM Pogled na del Novega Beograda ko hite ljudje na delo in z dela, tolikšna gneča, da prideš prej peš v središče mesta kot pa z lastnim avtomobilom oziroma z avtobusom. Problem bo deloma rešen, ko bo odprt predor za vozila pod Terezijami in novi most ((Gazela« na Savi, prek katerega bo u-smerjen promet vozil iz Srbije proti zahodu in severu in narobe, ki nimajo nobenega opravka v središču mesta. Pri sedanjem stanju bd se to vprašanje moglo malo omiliti samo z večjo disciplino pešcev, Trajna rešitev pa bo, kolikor je sploh mogoče govoriti o trajni rešitvi kakega vprašanja, šele predvidena podzemeljska mestna železnica (metro) ter nova železniška postaja. O novi železniški postaji je več načrtov, med drugimi tudi ta, da se zgradi pod zemljo, kar omogoča lega mesta na hribčku med Donavo in Savo. Začetek njene gradnje se odlaša, med drugim tudi zato, ker se urbanisti še niso zedinili, kje naj se gradi. Naj v zvezi s cestnim prometom omenim neko povsem beograjsko zanimivost, ali bolje rečeno nevarno navado mladih ((zastonjkarjev«, ki je doslej nisem zapazil v nobenem drugem mestu. ((Viseči potniki« na tramvajih so zares nekaj povsem ((beograjskega«. Neredko, poSebno na krožni progi št. 2, visi na zadnjem delu tramvaja cel grozd mladih fantov, ki pred vsakim postajališčem spretno odskočijo, zatem pa, brž ko se vozilo premakne, ponovno skočijo na stopničko ali rob tramvaja in nadaljujejo vožnjo. Te grde navade niso mogle doslej odpraviti niti kazni ndti opozarjanja na nevarnost nesreč po časopisih niti živo svarilo: mlad ciganček, ki mu je pred leti, ko je zdrsnil med vozila, odrezalo obe nogi, danes na Terezijah berači. Tretji problem Beograda je mestna čistoča. Njena rešitev ni odvisna toliko od organizacije mestne čistoče, kolikor do samih meščanov. Res je, da se zaradi nezadostnega števila naprav pozimi sneg očisti samo z glavnih ulic, medtem ko je odstranjevanje snega z ostalih ulic prepuščeno vremenu. Drži pa tudi, da bi bile ulice ln javni lokali bolj čisti, če bi meščani bolj pazili na čistočo. Na vasi, tudi pri nas, v naših slovenskih vaseh, ni nič nenavadnega, če se vrže stran papirček ali kaka druga majhna stvar. Kaj takega pa v mestu ne gre. Mnogi «novi Beograjčani« se še niso otresli vaških navad in se obnašajo v mestu kot doma, na deželi. Ne more se reči, da illiiiiniiiiiMinimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii Glasbena «mešanica» NEW YORK, 28. — Na Gug-genheimovem inštitutu v New Yorku so «ustvarild» novo svojevrstno glasbo. Gre za glasbo za mešanico zvokov, ki prihajajo iz treh inštrumentov, katerih zvoki se po starem dojemanju glasbe, ne morejo skladati. Gre namreč za glasbo orgel, za zvoke, ki jih moremo izsiliti iz neke ročne žage, ter ropot, ld ga daje elektronski računski stroj, kadar deluje. To glasbeno mešanico so uporabili kot glasbeno spremljavo za delo Gordona Mirnima, ki nosi naslov «Conspiracy B». Morda je največje zanimanje vzbujala ('glasba», ki je prihajala iz računskega stroja, kajti v ta namen so uporabili ogromno elektronsko napravo Tej napravi pravijo «tehnološki monstrum« in z njo je v ta namen upravljal tehnik na razdaljo 350 km. Tehnik je postavljal elektronski napravi vprašanja o najrazličnejših zadevah in odgovore so nato brali občinstvu preko neke ((naprave za ozvoče-vanje«. Kritik Theodore Stron-gin je v listu «New York Times« zapisal: «Bilo je fantastično zabavno. na svojem domu ne parijo na čistočo. Nasprotno, v tem pogledu so precej vestni. Toda ulica in javni lokal se jih ne Uče. Beograd ima relativno precej parkov in krajev za sprehode in izlete. Najbližji in najbolj obiskani so Topčider, Košutnjak in Avala, kjer je posebno ob nedeljah vse polno izletnikov. Večina, zlasti ((motorizirani«, prinesejo s seboj jedačo in pijačo. Le redko pa pospravijo za seboj, tako da je videz teh lepih krajev po njihovem odhodu precej žalosten. Kaže, da te grde navade, a navada je, pravijo, železna srajca, ne bo mogoče iztrebiti brez strogih kazni, posebno denarnih, na katere so ljudje povsod še nekoliko občutljivi. S podobnimi u-krepi so na pr. v Sovjetski zvezi dosegli, da je danes na ulicah, trgih in parkih sovjetskih mest najmanjši odpadek redkost. Vsa dosedanja opozorila, prošnje, humoristični in satirični sestavki v časopisih na tono čistoče, so i-meli le malo tispeha. Sioer pa, da se razumemo, ne smemo misliti, da je Beograd nekakšno smetišče. Ne, to nikakor ne. Vendar ni tako čist, tako urejen kot je na primer Ljubljana. Božo. Božič SLOVENSKI NAROD 29. III. 1870 Iz Gorice, 24. marca (Izv. dpp.) (Verdenberški zavod — njegov vodja). — že ((Domovina« je bila naznanila, da se je kupilo za dijake verdenbeirškega zavoda drugo stanovanje. Ker se je maralo pa vse z novič predelajta, se je zavod še le začetkom letošnjega šolskega leta v to stanovanje preselil. Z novim stanovanjem je zavod dobil tudi druzega vodja, kterega dnevni red in pa sodbo o slovenskih časnikih hočem na kratko razjasniti. Novi vodja je gospod M., učitelj verstva na tukajšnji normalki, mož, ki je sicer spoštovanja vreden, za sedanji čas je pa preoster in preresen, kar se iz njegovega dnevnega reda lahko vidi. Tega pustim pa na strani in hočem le toliko omeniti, da ga je menda zato tako vredil, da ostaja dijakom premalo časa za učenje, ter preidem precej k njegovi drugi lastnosti, namreč kako modro on o slovenskih časnikih sodi. Pa ne, da bi kdo mislil, da bom bog ve kakšne govore o slov. časnikih pisal, ker tacih gosp. M. še nikdar govoril ni, ampak le en izgled hočem o tej njegovi kritiki navesti: Prigodilo se je v začetku leta, da gospod M. enemu izmed svojih odgojencev «Slov. Narod« v rokah zapazi. Hitro skoči k dijaku in mu reče llsib v roke vzemši: ((Narod« ni sicer pohujšljiv, pa vendar ga na treba brati, ker je preveč puntarski, in ker imamo drugih boljših časnikov.« Zdaj mora biti M. razsodba že vsacemu jasna, da se pa gospod vodja po tej razsodbi ravna, se lahko vidi iz sledeče prigodbe: Prve drii tega meseca prinese gospod M. celo breme časnikov v sobo in jih na zato pripravljeno polico postavi rekoč: «Pantje! tukaj sem vam tudi nekoliko časnikov pripravil, ktere bi lahko prebirali, (misli si) drugih pa ne smete še pogledati.« Pa marsikdo bd rad zvedel, kakšne liste je gospod vodja dijakom priskrbel. Dragi bralec, le v sobo stopi, pa se ti sledeči napisi iz police zabldšče: Novice, Gospodarski list, Unita catolica, Speranza, Volksfreund pa Danica; ali «Slov. Naroda«, po kterem dijaci najbolj hrepene, ne najdeš, če tudi celo stanovanje preiščeš. Pa naj bo v imenu božjem, jaz bi gospoda vodjo vprašal, iz kakšnih vzrokov on «Slov. Narod« puntarski imenuje? Gotovo zato, ker nevstrašno zahteva narodove pravice. Dobro! pri vas gospod M. je torej vsak tisti človek, ki se za svoje pravice poteguje, puntarski. škoda res, da ((Domovina« več ne izhaja, vi bi gotovo vsakemu dijaku en iztis naročili, pa — mor-tuos plango. SLOVENSKI NAROD 31. III. 18™ Razne stvari (Iz Trsta) se nam piše: V Rocoljski čitalnici, ki je prva m-Rojamsko, naš nevtrudljivi delavec na polji Slovenstva, g. Cegnar, bere vsako nedeljo zgodovino Slovanov. G. Cegnar si je pridobil že lepo množico poslušalcev in marsikateri trdovraten starokopitnež j® ravno pri teh prelekcijah spoznat kako opravičene so naše tirjatve in se je oklenil narodnega prapora. ■iiiiiiiimiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiii"111* Začasno in trajno odstranjevanje dlak Bližajoča pomlad nas opominja na odstranjevanje dlak, saj se pričenja čas tenkih nogavic in bluz brez rokavov, ko so odvečne dlake na nogah in pod pazduho zelo vidne in na pogled prav nič lepe. V obeh primerih, za noge in pod pazduho, vam svetujem odstranjevanje dlak s kremo za tako imenovano depiliranje. Na trgu je velika izbira teh krem, tako da boste lahko našli zase primemo. V tanki plasti jo namažete na mesto, kjer dlake odstranjujete, počakate nekaj minut po navodilu in jo postrgate s kože. Z njo pa se hkrati odstranijo tudi dlake s kože. Ta način odstranjevanja zahteva zatem še temeljito umivanje z mlačno vodo Veljaven od 29. marca do 4. aprila 1970 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Razgovori in pogajanja v zvezd z nekaterimi perspektivami. Pripravite se na odpor. Včasih tudi pametni predlogi naletijo na nerazumevanje. Vaš mladostni polet bodo razumeli povsem drugače kot v resnici je. Čeprav je vaše zdravje jekleno, ne pretiravajte. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Primeren predlog in možnost, da ga izvedete do konca. V začetku boste pesimistično razpoloženi, pa bo vendarle vse šlo prav. Izognite se osebnemu spopadu. Neka oseba se zanima za vas, vendar si ne delajte prevelikih utvar. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Načrte, ki ste si jih že zdavnaj zamislili in jih nato pustili vnemar, boste vzeli ponovno v poštev. Tokrat bodo kot naročeni. Tudi v čustvih imate tokrat izredno srečo. Ne sprejemajte vsakega prijateljstva kot ljubezen. KAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dela bo veliko, uspehi pa bodo še večji. Morda pa pri vsem tem ne boste povsem zadovoljni. Včasih je potrebno tudi duševno zadovoljstvo. V tem bo odtehtalo razumevanje v družini ln tudi v vašem širšem krogu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neka zadeva, ki se na prvi pogled zdi enostavna, se bo zapletla in bo razburila tudi širši krog. Skušajte biti v vsem kar se da previdni. Nervozni boste, deloma tudi utrujeni, zato iščite počitka in miru v domačem krogu. Ne pretiravajte s kajenjem. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Ne bo šlo vse tako, kot ste predvidevali. In vendar boste posel speljali do konca, še več, ta vam bo odprl nadaljnje posle in še večje dobičke. Tudi v čustvenih to v družbenih zadevah nasploh bo ta teden aa vaj pozitiven. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Uspeh si boste morali priboriti. Prav vam bo prišla previdnost, a tudi podjetnost ne bo odveč. Drugič več sistematičnosti. Prišla bo do izraza ljubosumnost. Napetosti ne zdravite s pomirjevalnimi praški, ker to zaleže le začasno. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne mislite, da bo poseg neke vplivne osebe mogel rešiti to, kar ste zanemarili sami. Tokrat se boste še nekako izmazali, drugič bd znalo biti huje. Tudi doma včasih prekoračite vse mere. Prej ali slej pridejo grehi na dan. Glavobol. STRELEC (Od 23. n. do 20. 12.) To- krat boste morali nekomu vrniti uslugo, ki vam jo je napravil. Ne bo vam lah- ko, ker niste pripravljeni popuščati. Tudi v ljubezni se boste morali nečemu odreči. Temeljitejši zdravniški pregled vas bo povsem pomiril. KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) V majhnih zadevah se zgubite še bolj kot v velikih. Prej ali slej boste morali za to plačati račun. V ljubezni bd bili lahko povsem srečni, če bi ne težili za nečim, kar se trenutno ne da doseči. Pazite na zdravje, vendar naj to ne postane bolezen. VODNAR (od 21. I. do 19. 2.) Vsako poslovno življenje more biti tudi predmet spletkarjenja. Ne spuščajte se v to, ker boste ceho plačali vi. Tudi konkurenca vas lahko spodnese. V ljubezni boste imeli tolikšno srečo, da je ne za-stuždte. Ne mislite, da si sme-ifc privoščiti vse. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Naključje bo pripomoglo, da bo-| ste uspeli tam, kjer niso uspeli drugi. Zato naj vam sedanji uspeh ne gre v glavo. Z ljubljeno osebo bodite nekoliko bolj vljudni. To bo prineslo toliko aaželeno mimo vzdušje v w družino. Pazite na srce. o UW IC DViCi ® brez mila. Postopek prav nič ne boli in je za urejen videz ženske nujen. Ponavljate ga enkrat mesečno, pač po potrebi. Po depiliranju, kot ta postopek imenujemo, se še nasladnji dan izključuje uporaba mila na tistem mestu, prav tako parfuma in alkohola. Priporočljivo pa je, čim več umivanja z mlačno vodo in nanašanje telesnega pudra na osušeno kožo. Odstranjevanje dlak s kremo je postopek, ki ga brez težav sami opravite doma. Veliko bolj zapleteno pa j® trajno odstranjevanje dlak. To pride v poštev predvsem tam, kjer depilatoflne kreme ne smete uporabljati: na obrazu. Koža na obrazu je namreč za kremo preobčutljiva. Poleg tega zrastejo dlake na obrazu že p® nekaj dneh zopet in bi morali depiliranje vedno znova ponavljata, kar preveč prizadene kožo. Trajno odstranjevanje dlak pa opravi kozmetičarka v kozmetičnem salonu. S prav tanko iglo z električnim tokom vam uniči vsako dlako posebej, in to v korenu. Taka dlaka nikoli več ne zraste. Včasih jih nekaj ponovno zraste zato, ker niso bile požgane popolnoma. V takem primeru se dlake ponovno požgejo. Odstranjevanje dlak z e-lektrično iglo izvršujemo v vsakem dobro opremljenem kozmetičnem salonu. V eni seriji odstranimo dvajset dlak. Na tistem mestu, ki je bilo depilirano, se nekaj dni poznajo kraste, ki zatem odpadejo in se na tem mestu prav nič ne pozna. E-lektrično odstranjevanje dlak svetujemo kot najboljši postopek Glede na mesto, kjer se pojavljajo dlake, je najbolje, da se s svojo kozmetičarko posvetujete, kaka, na vsak način pa zagotovo odstranite dlake po enem od opisanih postopkov. V zadnjem času pa zdravniki pred odločitvijo za depilacijo a-li epilacijo svetujejo zdravni; ški nregled zato, da se ugotovi vzrok poraščenosti. Nemalokrat nan reč opazimo pri ženski, ki ni nikoli trpela zaradi poraščenosti, nenadoma močno dlakavost, Vzrok je takrat notranji, na pr. jemanje hormonskih tablet ali uporaba kreme, ki pospešuje rast dlak: V takem primeru pa najprej ugotovimo 'e-nega od vzrokov dlakavosti Dlakavost je prav gotovo ®-stetsko nezaželena. Prepričajte se, kje tiči njen vzrok, odločite se za najboljši postopek za odstranjevanje dlak in pričakajte pomlad sveži in dokončno e-stetsko urejeni. MANJA PEČNIK - VOVKOVA PARIZ, 28. — Pariško sodišče je mnenja, da je film «1 com-medianti«, posnet po knjigi Gra hama Greena, ki v njem našlo pajo Richard Burton, Elizabeth Taylor, Alec Guinness in Peter Ustinov, žaljiv za haitskega predsednika. Predsednik Francois Duvalier je namreč zatteval 10 milijonov frankov odškodnine za žalitev izrečeno v filmu na njegov račun in pa na račun njegovega režima. Film, ki obravnava razmere na Haitih le bil v resnici posnet v Afriki.'Sodišče je tudi razsodilo, da morajo nekateri prizori filma v Franciji biti črtani, ravnatelja družbe, ki je film v Franciji razpečala, pa je obsodilo na 500 frankov globe. Kar zadeva vso-to, ki jo je bil zahteval Duva-lier> jo je sodišče znižalo na simbolični 1 frank. MORDA RES PRENAGLJEN UKREP TEHNIČNEGA VODJE Raul Cardenas izključil iz vrst kandidatov Nuneza in Cisnerosa Nogometaši, ki se pripravljajo za svetovno prvenstvo, so na počitnicah v Acapulcu - Izključena igralca sta se prepozno vrnila v hotel ACAPULCO, 28. — Tehnični vodja mehiške nogometne reprezentance, ki se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu, Raul Cardenas ne trpi kršitve disciplinskih norm, ki bodo ostale v veljavi do zaključka priprav nogometašev. Kratkomalo je izključil iz vrst kandidatov za reprezentanco dva najbolj čislana in slavna mehiška igralca: Gabire-la Nuneza in Ernesta Cisnerosa. Oba sta prišla prepozno na trenig in vrhutega sta bila pijana. Strog ukrep je neugodno odjeknil v vrstah ljubiteljev nogometa. Ostali reprezentanti so izjavili, da ' bodo skušali prepričati Cardenasa, da bi preklical izključitev. Cardenas je mnenja, da Mehika še nikoli ni imela take priložnosti, da bi se Uvrstila v četrtfinale nogometnega prvenstva. Toda za dosego tega cilja je potrebna absolutna disciplina kandidatov za nogometno reprezentanco. Cisneros in Numez sta marala haprgiviti kovčke in oditi iz Aca-PUlca, kjer so mehiški reprezentanti na oddihu. Spočetka se je govorilo, da sta oba odlična igralca (prvi je srednji napadalec, dru-• v pa stoper) prišla na trening prepozno in pijana. Zadeva pa kaže, da ni tako huda: prišla sta le prepozno v hotel, to je po 23. uri. Tehnični direktor Cardenas je neizprosen. Novinarjem je izjavil, da morajo vsi spoštovati disci-p inske norme. Kdor se bo pregrešil bo moral zapustiti reprezentanco. Kapetan državne reprezentance G-ustavo Pena se je skupno z najbolj znanim mehiškim nogometašem Einriquejem Barjo postavil na čelo igralcev, ki so protestirali proti tako strogemu ukrepu. Pena je poudaril, da ne on ne njegovi soigralci niso proti disciplinskim ukrepom, vendar je mnenja, _ da je bila izključitev iz vrst kandidatov vseeno prestroga kazen. Podobnega mnenja so budi številni mehiški športni novinarji, ki pravijo, da je zaradi okoliščin ta ukrep brez dvoma prestrog. »Igralci so na počitnicah* piše _ v nekem častniku, »ir kadar je kdo na počitnicah je logično, da tudi včasih zakasni*. . . Giatavo Pena je star 28 let m je odličen branilec ter nastopa za barve kluba »Cruz Ague», ki ga trenira Cardenas. Mol mehiških navijačev Enrkjue Borja Garcia se je prav tako potegnil za oba izključena nogometaša. »Zbrali smo se v Acapulcu* pravi Borja, »da bd se pred napornimi pripravami za svetovno prvenstvo zabavali. Mislim, da bi moralo biti nekoliko strpnosti. Nekaj minut zamude ne opravičuje izključitev iz reprezentance*. Borja je najavil, da se bo skupno s soigralci v ponedeljek, ko •e bo sestala tehnična komisija nogometne zveze, potegoval za Nu- neza in Cisnerosa. Tehnična komisija bo morala ali potrditi sklep Cardienasa o izključitvi obeh igralcev iz reprezentance ali odrediti samo odstranitev Nuneza in Cisnerosa iz Acapulca. Odlični branilec in tudi napadalec Mario Perez Guadiarrama, ki je bil po splošnem mnenju najboljši igralec prvenstva 1968/69, je izjavil, da Cardenas ni hotel slišati o protestih igralcev. «Garili se bomo* je poudaril Guadarrama, »proti tako strogemu ukrepu proti našima tovarišema, zaradi česar bomo morali govoriti o tem tudi z na j višjimi nogometnimi organi*. Novinarji so zaman iskali Nuneza in Cisneroso, da bi od njiju dobili kako pojasnilo. Sicer to trenutno ni važno. Vazno je le kar je rekel strogi tehnični vodja mehiške nogometne reprezentance Cardenas: «Ne bom ju vključil v enajsterico. Ne vem še kdo ju bo nadomestil, vendar je jasno, da sta Nunez in Cisneros izven kroga kandidatov za reprezentanco*. KOŠARKA Dvanajste izvedbe mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja za «pokal tržaškega pristanišča* se bodo udeležile peterke tržaškega Mivarja, ki organizira turnir, tržaške Calze Bloch, Spoinje iz Gdanska (Poljska) ter Maribor 66. Turnir bo 13. in 14. junija. VATERPOLO BEOGRAD, 28. — V nadaljevanju mednarodnega turnirja v vaterpolu so zabeležili naslednje izide: Italija — Francija 9:4 (2:1, 2:1, 1:1, 4:1) Holandska — Španija 7:6 (1:2, 1:0, 2:0, 3:4) Jugoslavija — Zah. Nemčija 6:6 (3:4, 1:1, 1:0, 1:1) MILAN, 28. — V torek bodo v milanskem študiju RAI-TV uradno predstaviš letošnjo 53. kolesarsko dirko po Italiji. Kot vsako leto bodo novinarje seznamih s tehničnimi in organizacijskimi prijemi etapne dirke, ki jo organizira športni dnevnik «La Gazzetta delo Šport*. MIRANDOLA, 28. — Današnja kolesarska dirka za veliko nagrado Cemab, ki je v okviru tekmovanja za trofejo Cougnet, se je zaključila z zmago Pietra Guerre. Vrstni red na cžliu je naslednji: 1. PIETRO GUERRA (Sa.vareni), ki je prevozil 185.400 km v 4 urah 40’ s poprečno hitrostjo 39,643 km 2. Tumellero (Ferretti) z zaost 15” 3. Biitossi (Filotex), 4. Soave, 5. Mofea, 6. Armani, 7. Dancelli, 8. Zilioli, 9. Gualazzdni, 10. Vercelli 25”, 11. Sgarbozza 3’40”, itd. AtiaA (11. povratno kolo) BARI — H. VERONA Torelli BOLOGNA — CAGLIARI Carminati BRESCIA - TORINO (v Comu) De Robbio INTER — FIORENTINA Lo Bello JUVENTUS — MILAN Angonese NAPOLI - LAZIO OoucIId SAMPDORIA — PALERMO Acemese A SKUPINA c: IJLVI, (9. povratno kolo) TRIESTINA — SOTTOMARINA Levrero ALESSANDRIA — VERBANIA BIELLESE - TREVISO LECCO — MARZOTTO LEGNANO — SEREGNO NOVARA — SOLBIATESE PADOVA — DERTHONA ROVERETO — PRO PATRIA k*.--. tj 4. in 5. aprila bo s pobočja Kanina mednarodno tekmovanje_ v veleslalomu. Organizatorji pričakujejo, da se bodo tega tekmovanja udeležili ne le najboljši italijanski, temveč tudi tuji smučarji. Na sliki: progi s Kanina in Bele peči NOGOMET RIM, 28. - V tekmi 11. povratnega hoda nogometnega prvenstva italijanske A lige je Roma danes premagala 1:0 (0:0) Lamenossi Vi-cenza. Edini gol je v 32’ d.p. dosegel Scaraiti. HOKEJ NA KOTALKAH MONTREUX, 28. - V okviru turnirja v hokeju na kotalkah za pokal narodov je Italija včeraj premagala Holandsko 8:5 (6:2), PO KONČANEM KOŠARKARSKEM TEČAJU V NAŠEM MESTU Trener prof. Milutin Pavlovič o naših ekipah in igralcih Njegov predlog: uvajati košarko tudi v šolah TREVIGLIESE — MONFALCONE. Portugalska je odpravila Nemčijo VENEZIA — UD3NESE |5:2, Švica pa Španijo 5:3. Pavlovič: kako mečemo žogo Te dni je treniral naše košarkarske ekipe priznani slovenski strokovnjak Milutin Pavlovič. Tečaj, ki ga je vodil prof. Pavlovič, je trajal skupno 4 dni in je vseboval teoretične ure, katerim so prisostvovali naši trenerji, in treninge vseh naših peterk (razen ženske ekipe Poleta). Nedvomno je tečaj uspel, saj je Pavlovič v preprosti in zanimivi obliki obrazložil osnove, ki jih mora dojeti vsak košarkar. Zanimivo je bilo tudi, kako je treniral razna moštva. Z zavidljivim psihološkim čutom se je lotil treniranja najmlajših: «Skušajte pripraviti o-troke do tega, da že od vsega začetka mislijo, obenem pa naj se tudi zabavajo.* Z naraščajniki je seveda trening zahtevnejši: telesna priprava, tehnika, taktika. Mladinci v glavnem trenirajo kot člani. Za vse ekipe pa je ena stvar nujna, če «hočeš uspeti, moraš delati resno, športno*. In prav to nas je najbolj presenetilo: na treningu mora vsakdo dati vse od sebe, ker je le tako korekten do svojih soigralcev, trenerja, moštva. Po končanem tečaju smo Pavloviču zastavili nekaj vprašanj. «Ste zadovoljni s teoretično-prak-tičnim tečajem, ki ste ga vodili našim košarkarjem?* Pavlovič: »Sem. Zaradi izredne volje in zanimanja vseh sodelujočih.* Čeprav sta danes pri nas najbolj popularni športni panogi nogomet in odbojka, menite, da bi se lahko tu v zamejstvu uveljavila tudi košarka? »Vsekakor, še več. Prepričan sem, da bo košarka kmalu športna panoga številka ena. Vedeti DOMAČI ŠPORT JUTRI Ponedeljek, 30. marca 1970 ODBOJKA Moška D liga 10.30 v Gradiški Torriana — Bor • * • 10.30 v Trstu ACEGAT — Olimpija * * * 10.30 v Turjaku Turriaco — Kras * * * ženska C liga 10.00 v Trstu OMA - Bor moramo, da je ta že pri nas v Jugoslaviji in da je tudi v Italiji visoko uvrščena. Mimogrede pa naj povem, da je na svetu po vseh uradnih statistikah košarka na prvem mestu.* Bi lahko tehnično ocenili ekipe, ki ste jih te dni trenirali? Kakšne perspektive imajo? Najmlajši so seveda začetniki in jih je težko oceniti. Novi so mi mladinci, med njimi pa je nekaj prav dobrih. Člane Bora pa že poznam. Je to zelo dobra ekipa, visoka in perspektivna. Vsekakor zasluži boljšo uvrstitev, kot jo trenutno ima.* V teh letih smo skušali zajeti v košarkarski «krog» tudi najmlajše. Zato smo pri Boru in Poletu sestavili ekipe mini-basketa, nara-ščajniška moštva in eno mladinsko ekipo. Po vašem mnenju daje košarka mlademu športniku poleg pristne agonistične zabave tudi druge elemente: to je, da ga moralno in socialno izoblikuje? «Da. o tem sem prepričan. To, da je košarka šport, ki v celoti izoblikuje mladega človeka, je /e dokazano. Raziskave sociološkega karakterja, ki smo jih opravili v zadnjem času v Ljubljani (Olimpija, državna reprezentanca in druge) na visoki šoli za telesno kulturo, pa kažejo, da moramo prav od sociološke priprave moštva največ pričakovati. Oziroma, da so re- zultati raziskovanja malih skupin (to so vsekakor košarkarska moštva) omogočili nada1 je trditve: v košarki dosegamo i. rtdne rezultate tovarištva, skupnega življenja (tudi izven kluba), povezovanja posameznikov v čvrsto, monolitno skupino. Kaj to pomeni za zamejske Slovence, ni potrebno razlagati.* Bi bilo koristno, da bi se naši fantje še v bodočnosti udeleževali takih tečajev in treningov? «Da. Vaši fantje se morajo še izpopolnjevati. To bi lahko dosegli na tečajih in treningih v Sloveniji, kjer bi lahko tudi odigrali več tekem s kvalitetnimi moštvi.* Ali ste zasledili med našimi igralci kakega še posebno perspektivnega? «Sem zasledil, ne bi pa jih hotel imenovati, ker to lahko samo škoduje. Govoril pa sem že z njihovimi učitelji — trenerji.* Kaj bi svetovali za bodočnost? «SvetovaI vam bi samo dve stvari: a) širite košarko v šole, tako da boste še bolj razmahnili osnovo in ustvarili visoko množičnost, b) sodelujte vsi skupaj (člani, igralci, trenerji in funkcionarji), da boste še bolj utrdili svoje slovensko združenje. In ne pozabite, da je košarka šport mladih, sodobnega časa in da se bo še bolj razmahnila.* b. 1. Mladi igralci z zanimanjem poslušajo Pavloviča Disciplinski ukrepi deželnega odbora FIGC J. Afrike niso sprejeli v mednarodno amatersko Dva surova nogometaša dosmrtno diskvalificirana kolesarsko federacijo CAPETOVVN, 28. — Po izključitvi Južne Afrike, ki se noče odpovedati politiki rasne diskriminacije z olimpijskih iger, svetovnega nogometnega prvenstva in teniškega tekmovanja za Davisov pokal, je mednarodna amaterska kolesarska zveza zavrnila prošnjo južnoafriške federacije za uradni vpis med članicami. To pomeni, da se Južna Afrika ne bo mogla udeležiti svetovnega prvenstva amaterskih kolesarjev, ki bo avgusta letos v Leicesterju (Anglija). Zavrnitev prošnje je predsedniku južnoafriške zveze Cyrilu Geogheganu sporočil glavni tajnik mednarodne federacije Giuliano Pacciarelli. Geoghegan je izjavil, da bo ta ukrep hud udarec za njihovo zvezo. ki je hotela poslati na prvenstvo tudi temnopolte kolesarje, med katerimi bi bi! južnoafriški prvak v cestni vožnji Edwin Bi ko. Deželni odbor FIGC je objavil kazni, ki so jih prejeli posamezni igralci in društva 3. amaterske lige za prvenstvena kola, ki so jih odigrali marca. Od posameznih igralcev sta bila najstrožje kaznovana kapetan Pin-zana Giancarlo Franceschina in igralec Poggia Aldo Fabris. Oba sta bila dosmrtno diskvalificirana. Kar zadeva igralce skupine L so bili za eno kolo diskvalificirani Teodor Možina in Edoard Kralj (oba Primorec) in Boris Tence od Vesne B, Prva dva zaradi izključitve, tretji pa zaradi četrtega opomina. Za dve koli je bil diskvalificiran Lucio Buzzin (Primorje), ki je bil prav tako izključen iz igre. Od društev naj omenimo le Union, ki bo moral plačati 5000 lir globe zaradi nespodobnega obnašanja svojih navijačev. SKk NEGI SMOL PR0BL SMOLA NEZAUPl NEGOTOVt. UMI NEZAUPANJE X 4» §8* mm KARANJE SMOLA V0ST PROBLEMI 'SKRBI SMOLA EG0T0V0ST - 'fJOČARANJE VELIKA NOČ JE TU Spri? ŽIVLJENJE SE . spremeni sTotocatcte VOJNI II O M A N SLOVENSKEGA NARODA Ilustrira dr.' R. Hlavaty Lebring «Pa greva!« je prvi dejal Meglič. .... . «Pa greva!« se je vdal tudi štefanič in še dodal: «Ce ;orlsti ne, škodovati ne more.« Pred barako invalidov so Usti, ki *> se na Ute koman-lanta Smuka pripravili na odhod v cerkev, že nestrpno stopi-M Iz cerkve je bilo vsak čas pričakovati drugega vabala, ml pa še vedno niso bili gotovi. Nekateri so se oblačili. Danes je bilo prvič, da se Jim invalid Dervodel m prr iružil. Čeprav so ga znanci vrste J To te Ml f pravico tor z »Jo tu* W»J» v božjo provco ii popolnoma omajala. ... . , «No, ali pojdeš?« ga je začel goniti Ožep, ki je že stal t pripravljeni četi. «Ne - saj sem že rekel, da ne grem!« Je srdito odbil Dervodel. Njegovemu glasu se Je poznalo, da ima poseben vzrok za to. «Ali se je kaj zgodilo?« ga je vprašal Blažun, ki je ležal na slamnjačd. Toda Dervodel ga je zavrnil z odurnim glasom: «Nič se ni zgodilo! Pustite me že v mdru!« Toda Dervodel je lagal sam sebi; z njim se je zgodilo nekaj trpkega, poraznega, kar je iz okrevajočega invalida napravilo potrtega, trpkega bolnika. Prejšnji dan, preden je Demark odšel v bolnišnico na operacijo, je stopal z njim malo po taborišču. Baraka št. 24 je bila zadnja v vrsti, takoj za njo je bil obširen, a ograjen prostor, ki je bil namenjen za staivbišče, ako je bilo treba taborišče še razširiti, začasno pa je služil za odprto skladišče vojaške komande. Tja sta zašla Dervodel in Demark. Toda ta sprehod je moral Dervodel zelo drago plačati, in sicer s svojim dušnim mirom. Kmalu sta namreč prišla do kupov starega železa in razbitih tor celih cerkvenih zvonov vsake velikosti. V Le-bringu je namreč tudi bilo skladišče pobranih cerkvenih zvonov, ki so od tod romali v tovarne za topove. Nenadoma je Dervodel zavpil: «To je naš zvon, zvon iz moje fare!« Njegove oči so bile uprte v velik, težak zvon, ki je bil z glavo zarit v mehko zemljo, odprtina pa je bila poševno obrnjena proti nebu. «Naš zvon! Poznam ga po tejle zarezi!« je skoraj ganjeno nadaljeval invalid. S težavo se je hotel skloniti, da bi na zunanji strani našel še napis, toda pohabljenost mu je to preprečila. Namesto njega se Je sklonil Demark: «Tu je napis!« «Beri!» je skoraj zaprosil Dervodel. Demark je bral: «Sveti Peter, nebeški vratar, Tebi je posvečen naš farni klicar!« «Naš zvon, naš veliki zvon. Pri nas imamo svetega Petra za farnega patrona. To je moj zvoni« Malo je manjkalo, da Dervodel ni z berglami vred poskočil. Bilo mu je, kot bi se srečal s svojo lastno ožjo domovino tukaj v tem neprijaznem, tujem kraju. Na mah so ga vsega objeli mladostni spomini, ki so bili zvezani s tem velikim, v zemljo zaritim zvonom. Zdelo se mu je, da mu v ušesih brni njegov veličastni, domovinski glas, ob katerem je sredi vasi rastel, se razvijal, živel, dokler ga nekega dne niso odtrgali od doma. Demark je molče stal poleg zamišljenega tovariša, boječ se, da ne bi motil njegovih občutkov. Saj nuna tak invalid razen občutkov, če jih še ima, in razen spominov — tako in tako nič drugega na svetu... Toda Der vodelova ganjenost ni trajala predolgo; kmalu je začutil, da mu davno brnenje zvona skeleče po ranah in pohabljenih uddh, tako skleleče, da znova čuti zarasle brazgotine. To ga je spomnilo, da je siromak, — da pravzaprav kot siromak stoji poleg drugega siromaka, narobe obrnjenega farnega zvona. Česa čaka tukaj ta zvon, česa čakajo ostali okrog njega? Ničesar več, saj niso več zvonovi — saj on ni več človek... «Pojdlva!» je nenadoma dejal in se že zagnal proti baraki. Hodil je tako naglo, da ga Demark še ni videl takega. «Ald si videl, kaj se godi?« je dejal Demark grede. »Zvonove zbirajo, da nam potem z njimi uničujejo naše življenje.« Toda Dervodel ga ni poslušal; štorklja! je dalje, kar je mogel. Nič novega ni povedal Demark, saj je vedel vendar ves svet in tudi on sam, kaj se godi z zvonovi. Srečanje z zvonom v Lebringu, v mestu, katerega ime je že samo po sebi pomenilo prekletstvo, pa ga je silno presunilo. Doma se je takoj zvrnil na posteljo in se bolestno zagrizel v kljuvajoče misli. Kaj je to, kaj je vse to, kar se godi? Deset in desetkrat si je ponavljal to vprašanje. Ali bi smelo biti tako, ali bi moglo biti tako, ako bi — ako bi nekdo bil...? Ponoči je spal zelo nemirno in nekajkrat je imel tako hude prikazni, da je v spanju naglas vzkriknil. Iz njega je kriknila groza vojne... Strašno spoznanje ubornega invalida, ki se je pogrezal v kruto, neusmiljeno resnico. In drugi dan je Dervodel ves izčrpan, a strastno odgovarjal klicem tovarišev: «Ne grem — pustite me pri miru...!« — V cerkveni baraki je pravkar pozvonilo pred oltar. Vojni kurat Fanedl, tisti, ki je blagoslavljal bataljon št. 100 ob odhodu na fronto, je nagnil glavo in začel mrmrati črno mašo. Ministranta, ki sta klečala tik za njim, sta prav tako sklonila glavi in se zamaknila v duhovnikov adventni plašč. Na desni strani je klečal mehač Leča, na levi pa njegov tovariš. Leča, ki si je bil sam prestrelil nogo in je poslej šepal, ni prišel pred vojno sodišče, kakor so mu grozili, temveč v Lebring, kjer so ga spoznali za sposobnega le za lažjo vojno službo. Ker se je s pomočjo svojih mehov znal povsod znajta, se je znašel tudi v Lebringu in postal sluga vojnega kurata Fa-nedla, obenem pa tudi nekak cerkovnik, ki je upravljal cerkveno barako. Vojni kurat je imel človeka, na katerega se je lahko zanesel. (Nadaljevanje sledi) p BOJ MED GVERILCI IN OBLASTMI V LATINSKI AMERIKI Ugrabitelji so izpustili paragvajskega konzula Santheza Argentinska vlada ni pristala na osvoboditev dveh političnih zapornikov, ker je bil talec nepomemben BUENOS AIRES, 28. - Paragvajski veleposlanik v Buenos Airesu je danes sporočil, da so gverilci osvobodili paragvajskega kon-4ula WaJdemara Sancheza ob 8.20 po krajevnem času (12.20 po srednjeevropskem času). Veleposlanik je pojasnil, da so ugrabitelji spustili na svobodo konzula Sancheta v jutranjih urah blizu železniške postaje «Florida» mestne podzemske železnice, v strogem centru velikega argentinskega mesta. Takoj nato so Sancheza odpeljali na paragvajsko diplomatsko predstavništvo. Pozneje se je zvedelo, da je bil konzul Sanchez izpuščen točno ob 11.15 po krajevnem času. Tako se J» zaključila neverjetna dogodivščina južnoameriškega diplomata, za katerega so dalj časa mislili, da sploh ni bil več živ. Konzul Joaquin VValdemar San chez je prišel pred dnevi v Buenos Aires, ko je bil tam na obisku paragvajski predsednik Alfre-do Stroessner. Sanchez je namreč paragvajski konzul v mestu Atu-zaingo, ki se nahaja v argentinski pokrajini Corrientes. Skuoaj z n.iim je bil ugrabljen tudi šofer, katerega pa so ugrabitelji spustih' na svobodo že 40 minut po ugrabitvi Takoj potem, ko so ga osvobodili, se je konzul Sanchez povezal po telefonu s policijo, ki ga je poiskala in ga nato prepeljala na paragvajsko predstavništvo. V trenutku ko so ga spustili, je imel Sanchez še vedno zavezane oči. Takoj potem, ko je prispel na naragvaisko poslaništvo, se je srečal z ženo, medtem ko so številni policijski a-genti obkolili poslaništvo. Joaouina Wald°mara Sancheza so ugrabili triie mladeniči, ki so se baje izdajali za kupce avtomobila, ki ga je on hotel prodati. Mladeniči so prepričali konzula in šoferja, da jim dovolita kratko vožnjo z avtom, da bi ga preskusili. Ko pa so dospeli v neki samet°n kraj, so mladeniči zvezali diplomata in mu potem rekli, da ga bodo osvobodili v zameno za osvoboditev dveh bojevnikov »argentinske osvobodilne fronte*, ki jih je baje argentinska policija aretirala nekaj dni prei v mestu Lujan, k' je oddaljeno 75 km severovzhodno od prestolnice. V naslednjih treh dneh so se v tisku, agencijskih poročilih in raznih drugih obvestilih sledile vesti, pisma, brezimni telefonski pogovorih in podobno. Na kraju je prispelo tudi pismo paragvajskega konzula v katerem je ta rotil oblasti, naj ukreneio vse kar je mogoče, da bi mu rešili življenje. Argentinske oblasti pa so medtem sporočile, da od dveh oseh. za katere so ugrabitelji zahtevali izpustitev, ena je bila sploh ne poznana, oziroma da je oblasti niso bile aretirale. Izjave policij- skih oblasti niso prepričale ugrabi- teljev, ki so trdili, da je policija ubila mladega Alejandra Ko dolfa Balduja. Zato je prišlo ze lo hitro do ponovnih groženj. Gverilci so zagrozili, da bodo napravili atentate na voditelje severnoameriških podjetij v Argentini. Prvi rok za izpustitev dveh argentinskih pripornikov je bil določen za polnoč pretekle srede. Pozneje pa so gverilci podaljšali ta rok do predvčerajšnjega poldneva. Medtem so se začele širiti vesti, da so Sancheza že ubili. Policija in gasilci so začeli preiskovati vsa bližnja področja v Buenos Ai resu, posebno dno struge neke rečice, ki se zliva v morje La Plata. Davi pa je paragvajski veleposlanik izjavil, da je prepričan, da je Sanchez še vedno živ, ker je malo prej prejel neko obvestilo od ugrabiteljev. Na paragvajskem veleposlaništvu je bila pozneje tiskovna konferenca, na kateri je Sanchez izjavil, da ne bi mogel identificirati svojih ugrabiteljev, ker so bili ti vedno zakrinkani in tudi on sam je imel skoraj zmeraj zavezane oči. Stanovanje, kjer so ga zadržali, spada v vrsto sodobnih stanovanjskih hiš. Ugrabiteljev je bilo verjetno več in ne samo trije mladeniči, ki so ga materialno ugrabili. Včeraj zvečer so mu ugrabitelji sporočili, da ga bodo usmrtili ker je v argentinskih zaporih umrl mladenič^ ki ga je policija strahovito mučila. Davi pa so ga zbudili, ga naložili na avto in potem izpustili. Paragvajski diplomat je pristavil, da so ugrabitelji ravnali z njim dobro. V določenih krogih je zaključek afere paragvajskega diplomata povzročil domnevo, da so južnoameriške oblasti raznih držav začele drugače ravnati v primerih ugrabitev diplomatskih predstavnikov. Pripominjajo, da se je to pot zgodilo prvič, da neka južnoameriška vlada ni hotela osvoboditi vsaj enega' od zahtevanih pripornikov, čeprav bi to njeno ravnanje utegnilo povzročiti smrt nekega tujega diplomatskega predstavnika. Prevladuje pa mnenje, da se je argentinska vlada požvižgala na usodo paragvajskega konzularnega predstavnika, ker je pač šlo za diplomata majhne in dokaj nepomembne južnoameriške državice. yerjetno bi čisto popolnoma drugače ravnale, če bi ugrabljeni bil diplomatski predstavnih ZDA. Karabinjerja strmoglavila v obcestni kanal MILAN, 28. — Karabinjerski avto tipa «gazzella» se je davi prevrnil v bližini vasi Vimodrone v kanal. Ko je prišlo do nesreče, sta bila v karabinjerskem avtu brigadir Gianteleforo Bernardi in agent Guerrino Zof. Agenta sta malo prej sprejela po radijskem sprejemniku sporočilo, da je v bližini prišlo do tatvine v nekem gradbišču na področju Cologno Monzese. Tatiča sta takoj po opravljeni tatvini sedla na motor ter se odpeljala proti Vimo-dronu. Karabinjerja sta ju zasledovala z «gazzello». Na nekem o-vinku pa je na sprednjem kolesu avtomobila počila guma. Šofer se je skušal izogniti tatinskemu motorju ter je skupaj z vozilom strmoglavil v kanal. Na srečo se agenta nista hudo poškodovala. Tatiča sta seveda izginila brez sledu. Velikončni »priboljšek* atlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllilltllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIlIlllIllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllIlOIlllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllll ZARADI POSESTI MAMIL Rimska policija aretirala bivšega boksarja Mitrija profesorja Mazzoienija Med preiskavo so v stanovanju našli majhno količino hašiša RIM, 28. — Agenti letečega od- j nasilni vdor v tuje stanovanje, o- >1 Ir o en donoc Tiutrai r rrl r*l i etn. • CoKno ivičlrArlKA in rvrofonon no nrr_ delka so danes zjutraj vdrli v sta novanje bivšega evropskega boksarskega prvaka srednje kategorije Tiberia Mitrija in ga aretirali zaradi posesti mamil. Pred nekaj dnevi je prišla v neko rimsko bolnišnico ženska francoske narodnosti, ki je bila ranjena po obrazu. Policistom je kasneje povedala, da je v nekem baru spoznala moškega, ki ji je predstavil Mitrija. V Mitrijevem stanovanju so ji ponoči ponudili hašiša, dali so ji tudi »vohati neznano omamno sredstvo. V družbi je bila tudi Mitrijeva prijateljica Cinzia, ki je Francozinjo nenadoma napadla in jo opraskala po o-brazU. Mitri ju je z veliko težavo ločil. Še med policijskim zasliševanjem je bila ženska v nekoliko zmedenem stanju, zato so agenti letečega oddelka sklenili, da aretirajo boksarja in preiščejo njegovo stanovanje. Med preiskavo so našli majhno količino hašiša in še nekaj drugih mamil in omamnih sredstev. Sod- trija aretirajo. Odpeljali so ga na kveštilro, 'kjer ga je načelnik letečega oddelka * dr. Rotella začel zasliševati. Sumijo ga ne samo zaradi nezakonite posesti, temveč tudi zaradi uživanja mamil. Po zasliševanju so Mitrija odpeljali v zapor Regina Coeli. Tiberia Mitrija policija sicer že precej dobro pozna. Aretirali so ga pred dvema letoma, ko so mu očitali tatvino v obtežilnih okoliščinah, •MiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiif 11. APRILA IZSTRELITEV S CAPE KENNEDYJA Tvegana odprava «Apolla 13» na dnu kratera Fra Mauro Sodelovanje z vsemi znanstveniki na svetu - Nixonovo darilo predsedniku Saragatu WASHINGTON, 28. — Čez dva tedna, to je 11. aprila letos, bodo s Cape Kennedyja izstrelili raketo tipa «satum», ki bo v tretjič ponesla na Luno človeško posadko. Člani odprave James Lowell, Thomas Mattingly in Fred Haise se že dalj časa pripravljajo na ta pomemben podvig, ki bo, če se bo posrečil, posredoval človeštvu še večjo zakladnico spoznanj in odkritij kot prejšnja dva, ki sta ju opravili posadki odprav »Apollo 11» in »Apollo 12». Naloga, ki čaka pogumne može odprave »Apollo 13», je še bolj zahtevna in težka kot sta bili nalogi njunih predhodnikov na Luni. Dva člana te odprave se bosta morala namreč spustiti na področje kraterja Fra Mauro, ki je neprimerno bolj razklano in nevarno, kot področji »Morja tišine* in »Morja viharjev*, kamor sta pristala prejšnja dva «pajka». Vse naokrog kraterja Fra Mauro se dvigajo prepadne stene, površina je prepolna manjših kraterjev, spričo česar bi bila najmanjša napada lahko usodna za življenje pogumnih raziskovalcev. Aprilska odprava je še posebej pomembna, ker bosta raziskovalca prehodila po Lunini površini veliko večjo pot kot njuni predhodniki, zbrala več Luninega kamenja ter se pri raziskavah Lunine površine posluževala celo dveh pnevmatičnih svedrov. Ustanova NASA je povabila znan stvenike vsega sveta, naj sodelujejo pri proučevanju Luninih kamenin, ki jih bodo prinesle na Zemljo prihodnje odprave poletov «Apollo». Predvidevajo, da bo odprava «A-pollo 14» odšla na Luno v prihod njem oktobru. Odpravi «18» in «19» pa bosta zaključili 1. 1974 načrt ustanove NASA »Ljudje na Luni*. NASA je povabila konkretno okoli 200 skupin znanstvenikov ZDA in driigih 16 držav. Te skupine že raziskujejo kamenine, ki sta jih prinesli na Zemljo odpravi »Apollo 11» in «Apollo 12». Čimprej jim bodo posredovali tudi kamenine odprave »Apollo 13». Novi poziv so naslovili med drugim tudi znanstvenikom Sovjetske zveze. Učenjaki, ki so že proučevali kamenine z Lune, morajo dostaviti svoje zahtevke do 1. maja, ostali pa do 1. junija. NASA je že v preteklosti povabila na sodelovanje znanstvenike SZ, toda do sedaj še ni prejela nobenega odgovora. Med državami, ki so že prejele kamenine z Lune, je ena, ki pripada vzhodnemu bloku, in sicer Češkoslovaška. Včeraj je predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat sprejel ameriškega veleposlanika v Rimu Martina Grahama, ki mu je v imenu predsednika "ZDA Nixona izročil italijansko zastavico, ki jo Je ponesla na Luno odprava »Apollo 11» in nekaj luninih kamenin. Predsednik se je zahvalil za darilo v imenu vsega ljudstva italijanske republike. Krivd eksplozije v rudniku Breza BEOGRAD, 28. — Preiskovalna komisija je ugotovila, da je prišlo do nesreče v premogovniku Breza zaradi nevarnosti odgovornega o sebja. Pred začetkom dela bi bili morali vključiti ventilator. Tega niso storili in v jami se je nakopičil metan, ki je eksplodiral, ko so rudarji stopili v jašek. Okrožno javno tožilstvo v Sarajevu je uvedlo kazensko preiskavo proti dvema odgovornima nadzornikoma. Eksplozija v San Franciscu policije, je eksplodirala bomba, ki je povzročila škodo za kakih 10 tisoč dolarjev. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Predstavniki policijskih sil so izjavili, da se utegne povezati eksplozija s smrtjo 25-letnega črnskega družbenega delavca Milesa Beaver-ja, ki so ga neznanci ubili pred tremi tedni v omenjeni restavraciji. Nekateri domnevajo, da je Beaver-ja uhil neki policijski agent. Pravijo nadalj^ da so črnci vrgli z restavracije, nakar se je vrnil tja oborožen s pištolo. Menda je prišlo do prepira, potem do pretepa in končno do streljanja. Žeblji na cesti v južni Franciji PARIZ, 28. — Na južni avtocesti je prišlo do nenavadnega sabotažnega dejanja. Več kot sto vozil se je prejšnjo noč moralo u-staviti kakih deset kilometrov pred Lyonom zaradi poškodb na gumah Neznanci so namreč natresli na cesto v dolžini več sto metrov veliko žebljev. Služba za pomoč na avtocesti je bila tako prisiljena, da je ustavila ves promet za štiri ure. Uslužbenci so morali namreč dobro pregledati vse cestišče in odstraniti vse žeblje. NEW YORK, 28. — V ameriškem velemestu so priredili v zadnjih dneh veliko fotografsko raz- stavo «ZSSR - Photo 1970», na ka- teri so prikazani prizori iz življenja v Sovjetski zvezi. Neznanci s< z rdečo barvo popackali 28 slik Domnevajo, da so krivci tega vandalskega dejanja predstavnik’, ne katerih zagrizenih judovskih sku pin, ki so hoteli na ta način pro SAN FRANCISCO, 28. - V neki restavraciji v San Franciscu, ki je I testirati proti uradni politiki ZSSR nasproti osrednjega sedeža mestne | glede arabskega vprašanja. sebne poškodbe in pretepanje, izsiljevanje in še celo vrsto prekrškov. Vsega je bila takrat kriva ženska. Mitri je bil poročen z bivšo »miss Italije* filmsko igralko Ful-vio Franco. Približno eno leto go poroki se je od nje' ločil in odpotoval v Ameriko s Helen Davis. Ko sta se po enem letu ločila, je ženska trdila, da ji je Mitri izsilil približno deset tisoč dolarjev in se polastil njenega avta. Ko se je Davisova preselila, ji je Mitri slpdil in jo pretepel. To se je zgodilo 1965 ali v začetku 1966. leta. Ko je sodnik dobil poročilo letečega cddelka, je izdal za Mitrija zaporni nalog. Okrog leta 1950 je bil Mitri med najbolj znanimi in oboževanimi boksarji. Ko je bil star komaj 22 let. to je leta 1948 je bil italijanski prvak srednje kategorije, šele leto kasneje pa že evropski prvak, kar je ostal do leta 1950. Dve leti kasne je si je zaželel svetovnega naslova in se je spoprijel z Amerikancem Jackom la Motto, ki ga je premagal. To je bil njegov prvi poraz, ni pa bil zadnii. Kasneje se je Mitri spet polastil evropskega naslova, ko je premagal Angleža Raya «Sugar» Robinsona v eni minuti in petih sekundah boja. Šest mesecev kasneje je Mitrija premagal neki boksar v Milanu, nakar .je Mitri izginil s športnega torišča in iz kronik. ZARADI UMORA 19-LETNEGA ŠTUDENTA Politi ja še vedno išče Bil je v šoli do 25. marca, ko so se začele velikonočne počitnice Beograjska konferenca balkanskih držav BEOGRAD, 28. — S podpisom protokola o nadaljnjem sodelova-nju na področju turizma se je sinoči končala tretja konferenca balkanskih držav o turizmu. Na konferenci so se dogovorili za ukrepe, ki so potrebni za povečanje turističnega prometa, in za skupne nastope balkanskih držav do drugih držav, posebno iz Severne in južne Amerike. Proučili so tudi vprašanja v zvezi z izboljšanjem pogojev sodelovanja in prometnih zvez med balkanskimi državami. Ugotovili so, da je v interesu množičnega turizma potrebna večja liberalizacija in omejitev mejnih formalnosti. V ta namen bodo delegacije na konferenci prisotnih držav dale pristojnim organom ustrezna priporočila. Udeleženke konference so se dalje sporazumele, da morajo neobhodno in nemudoma ukrepati za nadaljnje povečanje turistične propagande, to je izdajo skupnih propagandnih informativnih brošur in snemanje Južne Amerike. Proučili so tudi osnutek sporazuma vlad balkanskih držav o sodelovanju na področju turizma, ki ga je turška delegacija predložila na zadnji konferenci v Ankari 1967. leta. Na sedanji konferenci so ta osnutek skupaj pregledali, da hi ga lahko predložili vladam za podpis. LJUBLJANA, 28. — Na cesti Ljubljana . Postojna pri vasi Kalce sta danes zjutraj ob 6.30 trčila tovornjak s prikolico ljubljanske registracije in avtobus s tablico iz Beograda, v katerem so potovali člani kultumo-umetniškega društva »Polet«. Pri trčenju se je poškodovalo 24 potnikov. Takoj so jih od-peljaU v ljubljansko bolnišnico. Komisija je ugotovila, da je do nesreče prišlo, ker je šofer tovornjaka nepričakovano zavrl vozilo in ga je na zasneženi cesti zaneslo, RIM, 28. — Kljub temu da a-genti letečega oddelka že od včeraj iščejo profesorja Virgilia Mazzoienija, ki je osumljen umora 19-letne-ga študenta arhitekture Sebastiana Luccarellija, ga doslej še niso našli. Danes so sicer agenti odkrili še nove sledi, ki kažejo, da je profesor umoril študenta, obtežilna okoliščina za Mazzoienija pa je dejstvo, da se še ni prijavil policiji. V pralnici, kjer so očistili hlače, ki jih je imel študent na 'sebi, ko so ga našli mrtvega, je policija izvedela, da je profesor francoščine nekaj ur po umoru prinesel čistiti modro obleko, ki je bila na več krajih okrvavljena. Obleko, na kateri so ostali kljub pranju madeži krvi, je policija zaplenila. O Mazzoleniju so agenti izvedeli, da je samec. O drugih podrobnostih, ki so jih odkrili, policisti nočejo govoriti, povedali pa so, da če niso našli profesorjevega avtomobila fiat 124 bele barve. V tem avtomobilu naj bi prišlo do zločina. Profesor je pred časom kup.l večsobno stanovanje v mestni četrti Giannicolo, kmalu za tem pa ga je prodal, ne da bi ga plačal Zaradi tega ga je lastnik stanovanja tožil. Od tedaj dalie je profesor stanoval z Lucarellijem in ga sosedom predstavljal kot svojega nečaka. Decembra se je Luccarelli MOSKVA, 28. — Blizu Magadana na Daljnem vzhodu so na področju rudnika «Eksperimentalnaja» našli štiri kose zlata, od katerih tehta eden 3 kilograme in 36 gramov. Zlato je našel neki rudar na kraju, ki je znan pod imenom «Medvedov kotiček*. Rudar Nikolaj Maksimčuk je našel že prej več drugih kosov odločil, da prekine poznanstvo z Mazzolenijem in se je zaradi tega preselil v penzion «rlaeslin». Zdi se, da je do tega prišlo, ker se je študent nameraval poročiti. To naj bi bil tudi vzrok umora. 11. marca je Virgilio Mazzoleni prosil za policijsko dovoljenje, da kupi pištolo. Profesor je bil v šoli do 25. marca, ko so se začele velikonočne počitnice. Od tedaj pa nihče ne ve, kam je šel. Policija ga išče po vsej Italiji. PO 12 LETIH POGAJANJ Japonsko letalo prvič preletelo Sibirijo «Prekosibirska proga» Tokio-Moskva je prva stopnja poživljenih sovjetsko-japonskih stikov MOSKVA, 28. — Danes je japonsko letalo prvič preletelo Sibirijo in tako utrlo novo pot, po kateri se bo začel verjetno odvijati v kratkem zelo razgiban zračni promet. Letalo «DC-8» družbe «Japan Airlines* se je dvignilo danes zjutraj iz Tokia s 77 potniki, med katerimi so bile vidne osebnosti japonskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja in dospelo v Moskvo ob 14,15, kar bi odgovarjalo italijanskemu času 12.15. Iz Moskve je odpotoval eno uro kasneje in dospel v Pariz ob 16.50 po francoskem času. Jutri bo letalo «Iljušin 62» družbe «Aeroflot» prevozilo isto pot v nasprotni smeri. Da bi se lahko posluževale iste proge, so s Sovjetsko zvezo sklenile pogodbe tudi francoska družba «Air France* in angleška »British Overseash Airways». Nova proga je zelo pomembna, ker so do sedaj letala morala zavijati severno ali južno, da niso letela čez Sibirijo, in je to pomenilo veliko zamudo časa ter precej večje stroške. Sovjetske oblasti do pred kratkim niso dovoljevale poletov čez Sibirijo, ker so prav v tem predelu zelo važna jedrska središča, ki so jih Sovjeti hoteli varovati pred «indiskretnimi» očmi. Zadnje čase pa je vsaka previdnost odveč, v kolikor krožijo po nebu sateliti, ki jih imenujejo tudi »zračne vohune* in ki že itak beležijo vse potrebne podatke. Civilna letala in opazovalci na njih bi lahko zelo malo ali nič doprinesli mednarodni vohunski službi. Po 12 letih pogajanj so se torej sovjetske oblasti odločile. Sovjetski minister za civilno letalstvo Jevgenij Loginov je med tiskovno konferenco izjavil, da bi Sovjeti verjetno dovolili tudi ame riškim letalskim družbam letati po «prekosibirijski» progi, ko bi se- veda za to zaprosile. Pogodba * Japonci pomeni verjetno prvo stop; njo obnovljenih stikov z državo, ki je poleg SZ najmočnejša v Aziji- IIIIIUUIII Ulili iiiii lili iiiiii ■iimiiiii Hlinili niiiiiMiii** POZIV (Nadaljevanje s prve strani) izstreljenih 4.580.000 ton bomb. se pravi šest in pol krat več kot nad Korejo; temu je treba dodati še mundoijo iz kopenskega orožja, ki je leta 1966 znašala 577.000 tori, v prvih enajstih mesecih lanskega leta pa kar 1.278.000 ton. Uporaba dušljivih plinov se je v odboju od 1965 do 1969 povečala 24 krat. In epizode barbarstva in slepega uničevanja: med Tetom 1968 je ameriško topništvo uničilo polovico mesta My HW» ki je štelo 70.000 prebivalcev, 4/5 središča Hueja, več ko* 1/3 Chaudoca. Več tisoč civilistov je bilo ubitih v Ben Treju, tri tisoč v Hueju, da ne govorimo o neštetih Song My- jih, ki jih listi »demokratičnega sveta« ne objavljajo. Gre samo za nekaj suhoparnih številk, ki pa zgovorno pričajo o neizmernem trpljenju vietnamskega ljudstva. Iz teh razlogov pozdravljamo stockholmsko konferenco in se pridružujemo pozivu, * prihaja iz švedske prestolnice1 Da bi bile spoštovane temelj* ne nacionalne pravice vietnarn* skega ljudstva: neodvisnost, enotnost in ozemeljska nedotakljivost; da bi bila spoštovana pravica juž* novietnamskega ljudstva do samoodločbe zahtevamo popoln, takojšen in brezpogojen umik ameriških in zavezniških čet iz Južnega Vietnama. zlata. PO SEDEMURNI SEJI DELAVSKEGA SVETA Položaj v koprski luki se je včeraj normaliziral Posebna delegacija bo obiskala predsednika izvršnega sveta Slovenije Kavčiča in ga seznanila s problematiko Zavrnjena ostavka direktorja luke Položaj v luki Koper se je včeraj po predvčerajšnji prekinitvi dela normaliziral. Delavci so danes zjutraj ponovno prišli na delo. Kakor smo že poročali se je včeraj pozno popoldne začela izredna seja delavskega sveta, ki je trajala polnih sedem ur. Na seji so skle nili, da bo posebna delegacija obiskala predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča in ga podrobno seznanila z nastalim položajem. Delegacija se bo tudi pozanimala, ali je možno dobiti premostitveni kredit iz republiškega rezervnega sklada. Na izredni seji delavskega sveta so nadalje zavrnili ostavko generalnega direktorja Danila Petrinje. Po mnenju sveta bi bila taka ostavka v sedanjem položaju in spričo zaslug direktorja za razvoj luke neprimerna. Na izredni seji so sprejeli še vrsto drugih pomembnih sklepov. Med drugim so razveljavili sklep prejšnjega samoupravnega organa z dne 24.11. letos, po katerem niso plačali čakalnih ur in režije ter izglasovali suspenz za vodjo priprave dela Ivana Žigona in tehnologa Franca Čehovina. Delavski svet je tudi sklenil, da se vrednost točke zviša od 10 na 11 starih dinarjev z veljavnostjo od L februarja, v najkrajšem času pa bodo proučili možnosti za dodatno zvišanje vrednosti točke. V najkrajšem času bodo tudi proučili možnosti, da bi uvedli delo v eni izmeni in ne v dveh ali v treh, kot se je to doslej dogajalo. komplicirani zlom leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti 60 dni na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice. Dva tržačana mrtva pri Lokvi Pozno zvečer je prišla vest, da so ob 17. uri prejeli v splošni bolnišnici Dietnega pleskarja Maria Causija iz Lonjerske ceste 173/5 in njegovo 10-letno hčer Nadio oba pridržano prognozo. Ranjenca je v Trst prepeljal jugoslovanski rešilni avtomobil, čigar osebje je povedalo, da je ranjenca našlo na cesti iz Lipice v Lokev, kjer je menda prišlo do prometne nesreče, ko je Causi vozil avtomobil fiat 850 proti notranjosti Jugosalvije. Ob 17.15 je na II. kirurškem oddelku Mario Causi izdihnil, 40 minut kasneje pa umrla tudi 10-letna Nadia. Za znanstvenofantastični film Natečaj za izvirno televizijsko ali radijsko igro Odbor mednarodnega festivala znanstveno fantastičnega filma v Trstu razpisuje natečaj za izvirna »fantastično* televizijsko ali radij' sko igro. Tema je svobodna, mora pa zajemati bistvene komponent® in smeri fantastičnega pisanja. Vsa predložena dela, ki morajo biti označena s siglo ali z geslori in napisana v osmih izvodih, ne smejo biti krajša od petih in ne presegati 20 tipkanih strani. Avtorji, ki se nameravajo udele' žiti natečaja, morajo napisati v P°' sebno kuverto svoje ime, priimc* in celotni naslov ter odposlati vse na tajništvo festivala, Grad -jV-Justa, 34121 Trst, najpozneje do K* junija 1970. Sedemčlanska komisija ki jo imenovalo predsedstvo festivala 1 ki jo sestavljajo nekateri znani it?' lijanski filmski režiserji, kritiki 1 pisatelji, bo podelila dve nagrad sicer prvo v višini 1 milijona *' drugo pa v višini pol. Nagrad «e*' acquo» ne bo. Vse nagrade bodo podelili v Trstn ob priložnosti VIII. mednarodne* festivala fantastičnega filma, ki J** na Gradu Sv. Justa od 11. do T"-julija letos. Lažje trčenje na stari Istrski cesti Včeraj so nekaj minut pred 14. 18-letna »avtomobilska* lepotica Luciana Pegoraro OD 30. APRILA DO 3. MAJA IZLET V PRAGO Z letalom z letališča v Ronkih. Cena 52.500 lir. Prijave sprejema potovalni urad «Aurora» — Ulica Cicerone 4, tel. 29-243 uro sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 50-letnega Armanda Giglia iz Ulice Metasta-sio 15, ki se je poškodoval na Stari istrski cesti pri lažjem trčenju. Ko se je Gigli peljal s svojo vespo po tej ulici proti predmestju je pri Ulici Zugnani prišlo do trčenja med vespo in avtom fiat 500, ki ga je vozila 31-letna Selma Mi-cheluzzi iz Ulice Bartoletti 1/1. Gigli se bo moral zdraviti 10 dni zaradi udarcev po zatilju in desni nogi. Delavec padel s kopalnega stroja Ko je včeraj dopoldne 49-lečni delavec Gdovannl Vidoni ta Križa št. 474, ki Je zaposlen pri tvrdki «Sco-ria« z Istrske ceste 212, delal v to-vami Ital&idor za tvrdko «Fabbro eit Richetti«, Je nerodno padel e kopalnega stroja. Ko Je namreč hotel stopiti s stroja, je Izgubil ravnotežje, se oprijel vrat kabine in takoj za tem padel na tla z dveh metrov vladne. Pri padcu je dobil I Kranjske lepote v 30 čudovitih klišejih napravljenih po originalnih litografijah Jožefa VVagnerja iiiiiiiii BRANKO R EIS P AGNERJEVE VEDUTE KRANJSKE 1842.1848 Uiaika kttiigatota TRST UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTBCCH) 6, D, TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 9« Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne 950 Ih - »naprej, četrtletna 2 700 ut poUetna 5 200 Ur, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številke v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (lhOO starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starte dinarjev) • Poštna tekoči račun: Založništvo tržaškega n«*« Trst 11-5374 - Že SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljana - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm » Sirim enega stolpca: trgovski 150 Hnančno-upravru 250, osmrtnloe 150 Ua . Mali ogla* ■1 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško ln gorlško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Sodetš PubbUdtš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja te tiska Založništvo tržaškega tiska, Trn Še neobjavljeno dopisovanje o izvajanju določb o pravicah Slovencev v Italiji SVETOZAR POLIČ Narodi in narodnosti ter položaj njihovih jezikov v Jugoslaviji Korespondenca »Pravnik"-Cappellini V novoletni številki smo objavili korespondenco, ki jo je dr. Frane Tončič izmenjal v imenu društva «Prav-nik» od novembra 1965 do septembra 1969 s sedanjim predsednikom republike Saragatom, z bivšim predsednikom vlade Morom in z bivšim zunanjim ministrom Nen-nijem. Danes objavljamo še pismo vladnega komisarja Cappellinija in odgovor dr. Tončiča. zadeva še posebej zaščito etničnih in kulturnih značilnosti manjšine, zakon z dne 19. julija 1961 štev. 1012, ki urejuje bistveno snov šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom. Znana so tudi jamstva, ki jih Posebni statut, priložen Londonski spomenici o soglasju z dne 5. oktobra 1954 določa za zaščito slovenske etnične skupine v tržaški pokrajini. Uveljavljanje norm, ki se tičejo ravnanja z manjšinami, nadzira poseben organ, »Mc-šani italijansko - jugoslovanski odbor za manjšinsko vprašanje* (člen 8 Statuta), ki se periodično sestaja, letos že šestnajstič, o-pravljajoč malogo, da pomaga in daje nasvete* o vprašanjih, ki se tičejo zaščite manjšinskih etničnih skupin. Poleg tega je še argument, ki ga. ne da bi z njim nameravali kritizirati politični sistem naše sosedne prijateljske države, ni mogoče prezreti na dialektični ravni. Če se upošteva pravica vsake etnične skupine do popolne enakosti ravnanja v odnosu do ostalega dela krajevnega prebivalstva, izhaja iz tega, da na dejanski ra v ni slovenske manjšine v Italiji uživajo državljanske pravice^ in najširše individualne svoboščine, ki jih zagotavlja demokratični režim.* Lepo Vas pozdravljam Prefekt Cappellini 1. r. Pismo Cappellinija Trst, 7. januarja 1970 I Prefektura v Trstu Kabinet j N. 6/10-6/70 Gab. di prot. Predmet: Pismo Predsedniku republike ! Odv. Frane Tončič i Predsednik društva »Pravnik* Ul. XXX Ottobre 13 TRST Z ozirom na vsebino Vašega pisma gospodu Predsedniku republike, s katerim ste načeli nekatera vprašanja v zvezi s položajem slovenskih manjšin v Italiji, Vam Ministrstvo vnanjih stvari želi preko mene posredovati zahvalo Poglavarja države ta vljudni način Vašega sporočila in mi obenem naroča, naj Vam ■Blede meritornega dela predočim sledeče: «Zaščita manjšin v Italiji, zajamčena z normami splošnega Značaja, vsebovanimi v členu 8 republiške ustave, se praktično ■Uveljavlja, kolikor gre za slovensko etnično skupino, v členu 3 Posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine, ki pri-j tnava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, katera ko li je jezikoma skupina, ki ji pri padajo, ob zaščiti zadevnih etničnih in kulturnih značilnosti. | • Na podlagi te norme, katere namen je ščititi načelo enakopravnosti manjšine, uživa etnična skupina slovenskega jezika demokratične svoboščine in pravice, ki jih pravni sistem zagotavlja vsem državljanom, vštevši pravice združevanja in svobodnega izražanja misli preko tiska, propagande ter ■ lastnih političnih, družbenih in gospodarskih organizacij. Nadalje je omembe vreden, kar Odgovor Cappelliniju 13. januarja 1970 Spoštovani gospod dr. Lino Cappellini Prefekt Trsta Predmet: Odgovor na pismo s dne 6/10 - 6/70 Gab. Spoštovani gospod prefekt! Potrjujem prejem Vašega pisma z dne 7. t. m., ki ste mi ga naslovili v mojem svojstvu predsednika društva «Pravnik* in se Vam zahvaljujem, za kar mi je preko Vas sporočilo Ministrstvo zunanjih zadev. Moram pa žal ugotoviti, da Ministrstvo v svojem gornjem sporočilu prav nič ne omenja konkretnega in bistvenega vprašanja, na katero so bili svoj čas opozorjeni tedanja ministra za zunanje zadeve Aldo Moro prej, Pic-tro Nenni potem in končno Predsednik republike. Gre namreč za to, da doslej niso bile izdane izvršilne norme glede splošnih načel, ki jih predvidevajo republiška ustava, Posebni statut, priložen Londonski spomenici od 5. oktobra 1954 in končno čl. 3. Posebnega statuta za deželo Furlanija - Julijska krajina. So to splošna načela, ki se tičejo slovenske manjšine v Italiji. ki pa jih ne bo moc praktično uresničiti, vse dokler ne bodo izdane ustrezne izvršilne norme. Naj mi bo dovoljeno, da tu omenim samo dobro Vam znani spor med deželo in osrednjo o-blastjo glede zakonodajne moči, kolikor gre za praktično uveljavitev določb zgoraj omenjenega čl. 3. Posebnega statuta. O-srednja oblast smatra, da je vprašanje glede ravnanja z etničnimi manjšinami in glede rabe jezikov, ki so drugačni od italijanskega. «pridržano državi*, ki pa žal do slej ni rešila tega pridržka. Iz tega razloga in z namenom, da bi lojalno prispevalo k ustrezni rešitvi gornjega problema ter v prepričanju, da bo tako slovenska narodna manjšina v Italiji lahko — kakor si želi — uspešno izpolnjevala posredovalno vlogo med obema sosednima državama, si društvo «Pravnik* pridržuje povzeti to poglavje na pristojnem mestu. Izvolite, spoštovani gospod prefekt, sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja. Že omenjeni članki dajejo na to vprašanje v bistvu negativen odgovor. «še posebno, ko je govor o sferi enakopravnosti jezikov, se nam zdi, da je vsako razglabljanje s stališča državotvornosti v veliki meri neustrezno.* (17). Nasprotno, po teh stališčih «mora biti načelo enakopravnosti jezikov v splošnem smislu v njegovi najširši interna-cionalistični vsebini.* (18). Zato: «Izhajajoč iz enotnega idejnega izhodišča glede vprašanja enakopravnosti jezikov celotnih nacij in nacionalnih manjšin v sklopu splošnega političnega pogleda na položaj manjšin v socializmu, je mogoče povzeti tele bistvene postavke za uresničevanje tega idejnega izhodišča: a) Enotno izhodišče glede vpra sanja o položaju jezikov nacionalnih manjšin se ne more izolirano postaviti v okvire nacionalnih manjšin, temveč mora izhajati iz širšega okvira enakopravnosti jezikov vseh nacionalnih kolektivov...* (19). In še: «Zakaj bi mi v socialistični Jugoslaviji morali določati uradne jezike nasproti neuradnim, vnašati neenakopravnost med jezike, prisiljevanje?* (20). Pri tem se avtorji teh stališč sklicujejo tudi na Lenina, ki je bil, kot je znano, proti priznavanju kakršnegakoli načelnega privilegija kateremukoli jeziku kot tudi proti konceptu obveznega državnega jezika v večnacionalnih državah. (21). Pa vendar, ali je pravica naroda do afirmacije svojega jezika v svoji lastni in v skupni federativni državi takšen privilegij, na kakršnega je mislil Lenin? Mislim, da ne, kar izhaja tudi iz zadevnega citata. Tudi tu namreč Lenin razlikuje nacije in nacionalne manjšine. Le v odnosu med nacijami !n njihovimi jeziki namreč ne sme biti noben jezik privilegiran in je torej nujna popolna enakopravnost. To je tudi razumljivo. Jezik je .namreč praviloma eden izmed naj- važnejših konstitutivnih elementov ............................................................................................................................................................................................................................lu»»n»...............'■■■■■■■■'i.......................... JOSIP KRAVOS Prigode iz mojega življenja na vasi Sedaj, ko mi o moji pozni jesenski dobi misel kaj rada uhaja v preteklost, mi je najdražje obujati spor niine na otroška in mladostna leta, ki sem jih preživel v dobravskem zaselku Kozjipari na Vipavskem. Rodil sem se v hišici pred dobrimi šestdesetimi leti tik potoka Vrnivca, ki živahno žubori malo pred izlivom v reko Vipavo. Že po petem dnevu me je nesla , Gulčavka v Sv. Križ, kjer mi je takratni župnik Kodre v prisotnosti botre Pavle Pečenko in starega U otka podelil sv. krst. In od takrat se je začelo moje krščansko živ ijenje v zaselku, Kozjipari in nje ‘ govem okolju, kjer sem rastel in " dorastel do svojega dvajsetega le ta. Prav ta leta sem se zdaj na m°nil vsaj na kratko opisati. Hvaležen sem svoji usodi, da sem I Srečno doživljal v trdih življenjskih pogojih na naši zemlji in med našimi ljudmi, ki so mi dali vzor v ■ odporu premagovanja težav, kar mi je krepilo značaj in zagon za na-' daljnje življenje, brez katerih bi mi bilo gotovo nemogoče prebresti trde preizkušnje, ki so me čakale v življenju. »Trda je bila ta naša pot ' in koliko sem moral prestati*, si k mishm, ko se po malem kar samemu sebi smilim. A je že tako, | da človek nikdar dovolj ne ve, če prav ima šest križev na plečih iti bi ga morala taka butara naučiti vsaj skromnosti, če že ne pameti h To sem spoznal, ko sem kmalu pu končani vojni posedal v dobravski gostilni Tedaj ie Maks Sejkač, še ves zbit. pravil, kako je bilo Buchenvvaldu, da še sam ne ve. kako se je moeel'sploh živ vrniti. »Eh*. ga je z vzdihom zavrnila vaška že 1 ostarela babica. Gulčkova, «srečo ste imeli vsi, ker ste bili odgojeni tako na trdo, pa ste postali uporni, odporni in žilavi. Če ne, bi vas so-- vražni hudiči že vse uničili in po iri učakali, da smo enkrat, hvala Bogu, doma.* Seveda sem moral tudi jaz pripovedovati,. kako je bilo z menoj v fašističnih taboriščih in da tam ni bilo takih strahot kot v nemških. Pa me je stara Gulčkovka hitro požegnala: »Seveda, srečo imaš, saj ti si se sploh rodil v «srajčki». No ja, če pravi tako tista, ki mi je na svet pomagala, bo že res. Samo še to mi sili v glavo, da me je ta srajčna sreča včasih hotela kar za dušiti, tako nekam čudno dosti je je bilo. Sicer pa tudi soseda Kristina Kovačeva je v pripovedovanju o meni enako začela: «Ti si imel vso srečo, da si se rodil v poletju, da te ni bilo treba zavijati in ne pokrivati. Mati te je pustila kar ta ko golega, torej brez vsake srajčke v velikem bekovem košu, za katerega je že pred tvojim1 rojstvom oče olupil dolge šibe in ga v ta namen izpiel. Na dnu ti je mati postlala s koruznim olubjem, in tam si podnevi spal, kobacal in vekal ob preredki materini čuječnosti, ker je pač bila po večini odsotna pri delu. Sele ko je oče utrujen, priklampal domov z dela pri gradnji kraške železnice, te je zavil v staro jopo in te odnesel na posteljo. A že po devetih mesecih take nege si začel hoditi in potem urno tekati, ker si bil droben in te ni težilo meso. A vedno si bil silno ješč, tako da si grizel tudi lubje in vse, kar ti je prišlo pod ročice. Nekoč sem te jaz komaj rešila, ker si pravkar goltal velikega črnega polža lazarja. Morala sem te prijeti za nožiče in te obrniti ter z vso silo stresati in s prsti pomagati, da sem ti izvlekla iz ust ogabno žival, da bi se ne zadušil. Od tedaj ti ni bil več potreben koš: tekal si po malem o-grajenem dvorišču prost, brez ni-kakih oblačil.* Ko sem vprašal Kristino, kako sta pred mano zrastla pet let starejši dejala, da z njima jsr^ijo bolje, ker brat je bil prvorojenec, za sestro so pa domači vzgojitelji, kot župnik in patri iz Sv. Križa, ppporočaii staršem večjo pa/njo, ker se je rodila s pohabljeno roko. Od dveh let dalje pomnim, da so me včasih pestovali in ko so me odpravili za k maši, so mi oblekli podedovano rožnato krilce. Pri maši se mi je zdelo strašansko lepo in občudoval sem posebno petje ter orglanje; tedaj se je tako že zgodaj oglasil moj pevski dar, ker sem glasno vpadal z lo -la - lo - la, da so mi marali mašiti usta z roko. Ko so me učili doma molitvice, sem jim v odgovor momljal «Pejmo maši, pejmo maši — maši moli, maši poje, lo - lo - lo -la.* Ob mojem tretjem letu je oče dogradil zraven hišice malo štalo, ter nastanil v njej prve naše domače živali, kokoši in par mladih rjavo lisastih kunčkov Teh smo bili otroci zelo veseli in jih pridno krmili z zelišči. V tistem poletju sem bil tudi prvič na praznovanju dobravskega patrona sv. Petra, katerega so Dobravci z udeležbo tudi okoliš- kih vasi v tistih časih slavnostno častili. Že predvečer so zažigali kresove in pokali z možnarji. Oče je spremljal nas otroke v jutranjih u-rah na to veliko slavje in med potjo pripovedoval o našem največjem dobravskem prazniku ter o cerkvi, ki so jo že v davnih časih imenovali sv. Peter pred gozdom, ker je oddaljena od vseh zaselkov in Uoji osamljena sredi zelenih dobrav, obdana z debelim obzidjem Ln s košatimi lipami. Ko smo po stezi dospeli čez travnike in njive v bližino cerkve, se mi je odkril prvič nenavaden razgled na množico, ki je vrela v cerkev in se zbirala pod lipami. Novost zame so bili kramarji, ki so razstavili na prodaj razno blago in tudi zapeljive medene kolače. Odpiral sem na široko oči. ko se je med zvonenjem, oirglanjem in petjem zbora pričela iz slovesno o krašene cerkve uvrščati procesija, krenila je ob zunanji strani olrzidja, ter postajala pred štirimi začasnimi, za ta praznik z zelenjem in preprogami okrašenimi oltarji. Pred njimi (Nadaljevanje na 10. strani) naroda kot takega in važna komponenta suverenosti oziroma samostojnosti naroda je tudi kulturna in jezikovna enakopravnost, kar praktično pomeni pravico naroda, da svoj jezik kot uradni jezik (22) uveljavi v celotnem javnem in družbenem življenju v okviru svoje države. Seveda, tak položaj uradnega jezika more jezik nekega naroda imeti samo tam, kjer ta narod živi, se pravi, predvsem v mejah nje gove lastne države. Iz tega pa sle di, da načelo o teritorialni omejenosti popolne afirmacije oziroma enakopravnosti nekega jezika ne velja samo za jezike nacionalnih manjšin, marveč tudi za jezike na rodov. Zato n. pr. slovenščina na Hrvaškem ni enakopravna s hrvaško - srbskim jezikom, in nasprot no, čeprav ima Slovenec na Hrvat skem kot tudi Hrvat v Slovemji pravico do svobodne uporabe svo jega jezika. V tem smislu tudi ustava SR SJo venije v 2. odst. 74. člena določa, da se «poslovanje vseh državnih organov ter delovnih organizacij, ki izvršujejo družbeno službo na območju SR Slovenije, vodi v slo venskem jeziku*, v 2. odst. 77. člena pa še, da je «na območjih, na katerih živijo poleg pripadnikov slo venskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narod nosti, v javnem in družbenem živ ljenju italijanski oziroma madžarski jezik enakopraven s slovenskim jezikom*. (Podčrtal S. P.). Torej se vprašanje popolne enakopravnosti jezikov (to je, da sta dva jezika ali več jezikov uradni jezik) zunaj nacionalnih držav oziroma zunaj narodnostno mešanih območij postavlja in se lahko postavi samo kot vprašanje enakopravnosti jezikov v organih federacije, za jezike narodnosti — na-jionalnih manjšin pa tudi v organih republik oziroma avtonomnih pokrajin, v katerih žive. Kar zadeva uradni jezik oziroma vprašanje enakopravnosti jezikov v federaciji oziroma v njenih organih, vštevši diplomatsko in konzularno službo, pa tudi vojsko, menim, da vendar ni brez pomena okoliščina, da so neposredni tvor ci in osnovni nosilci jugoslovanske federacije jugoslovanski narodi in da so torej v teh organih in službah lahko popolnoma enakopravni oziroma uradni jeziki le jeziki narodov Jugoslavije. (23). V tem smislu je v 1. odstavku 42. člena zvezne ustave popolnoma pravilno in dosledno določeno, da so «jeziki narodov Jugoslavije m njihove pisave enakopravni*, medtem ko je, _z?i jezike narodnosti, v 2. in 3. odstavku amandmaja xtK določena (enakopravna) «uporaba jezikov ip pisav narodov in narodnosti na območjih, na katerih žive posamezne narodnosti*, oziroma pravica pripadnikov narodnosti «uporabljati svoj jezik izven teh območij*. (Podčrtal S. F.;. Skladno s tem je v 131. členu zvezne ustave še določeno, da se »zakoni in drugi splošni akti zveznih organov objavljajo v uradnem listu federacije v avtentičnih bese dilih v jezikih narodov Jugoslavije: srbohrvatskem oziroma hrvatsko srbskem, slovenskem in makedonskem*. V že omenjeni resoluciji, ki po drobneje ureja uresničitev teh u stavnih načel, pa je med drugim rečeno: »Zvezni organi in organizacije, ki izvršujejo javna pooblastila iz pristojnosti federacije, so dolžni v svojih samoupravnih aktih in v svojem delu zagotoviti pogoje za uresničevanje ustavnih načel o enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije in njihovih pisav; pravici občana do svobodne rabe svojega jezika in pisave in o pravici pripadnikov narodnosti do ra be svojega jezika pri uveljavljanju svojih pravic in Izpolnjevanju svojih dolžnosti.* »Uporabo načela o enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije in njihovih pisav je treba zagotoviti tudi v mednarodnih in meddržav nih odnosih zveznih organov in or ganizacij in pri delu diplomatskih in konzularnih predstavništev Jugoslavije v tujini.* Seveda pa pri vsem tem ne gre samo za načelni vidik. Gre tudi za čisto praktično vprašanje, ali ne bi tako nenačelno izenačevanje vseh jezikov na ravni federacije je zikovno vprašanje v organih fede racije tako zapletlo, da bi se samo po sebi čedalje bolj vsiljevalo vprašanje enega samega uradnega (državnega) jezika ali vsaj tako imenovanega dogovorjenega _ jezika za najlažje medsebojno občevanje ali »občevalnega jezika*. Gotovo ni naključje, da se hkrati s tezo o načelno popolni enakopravnosti vseh jezikov pojavljajo tudi razmišljanja o takšnem »občevalnem jeziku.* (24). Zoper tak (edini) uradni oziroma državni jezik v večnacionalni državi je bil, kot že omenjeno, tudi Lenin, ki pa s tem gotovo ni imel namena, kot to nekateri razlagajo, zanikati suverene pravice vsakega naroda do popolne afirma cije svojega jezika v svoji kot tudi v skupni državi oziroma skupnosti, kar jasno izhaja iz njegove že na vedene misli o jezikovni ureditvi v Švici. šem zvonili*VZam 'sVpa^"rSiveh 1'brat in eno leto za njim sestra, je PALAČE HOTEL P«noR«ž TERME bo-letna tradicija Kvaliteta na visoki ravni, ugodne. Možnost rekreacije ODPRTO CELO LETO OB DELAVNIKIH IN PRAZNIKIH Cene Izredno ln razvedrila. AVTOMOBILISTI! Prav spomladi je čas, da mislite na vaš avtomobil !!! Poskrbite — da bo leP*1 — da bo zanesljivejši — da bo udobnejši z vsemi avtomobilskimi potrebščinami, ki vam jih nudi v veliki izbiri in po najugodnejših cenah oMo autoforniture TRST - Ul. Coroneo 4 V zalogi: neadrobljiva stekla »Via* in kompletna izbira delov za karoserijo MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA ELEGANCA KVALITETA TRIESTE - TRST CORSO ITALIA 1 - TEL. 29-043 Pomladanski modeli Enakopravnost jezikov narodnosti z jeziki narodov, ki se izraža v dosledni dvo — ali večjezičnosti v celotnem javnem in družbenem živ ljenju, je torej možno in potrebno iz načelnih, pa tudi organizacijsko-kadrovskih in drugih razlogov zagotoviti samo na narodnostno me šanih območjih, ne pa tudi zunaj njih, še zlasti ne v organih fe deracije, kar seveda ne pomeni nobenega »ustvarjanja rezervatov*. Takšno stališče, namreč da jezikov narodov in narodnosti v or ganih federacije vendar ni mogoče v vsem izenačiti, kajpak nikakor ne pomeni, kot to nekateri razumejo, zanikanja pravice in možnosti, da republike, avtonomne pokrajine, občine, sodišča in drugi državni organi kot tudi delovne organizacije vse dokumente zvezne skupščine in drugih zveznih organov prevedejo v jezike narodnosti ali da za ne katere stvari oziroma dokumente to store zvezni organi sarm. To bo v mnogih primerih celo nujno, tako npr. da sodišče, ki posluje dvoje žično, prevede v jezik narodnosti kako odločbo vrhovnega sodišča Jugoslavije, ki posluje v jezikih narodov Jugoslavije. To tudi ne pomeni, da se ne bi moglo in tudi moralo dejansko in kar najbolj omogočiti (z zagotovitvijo prevajalcev in celo simultanega prevajanja) svobodne uporabe jezikov najštevilnejših, pa tudi drugih narodnosti v zveznih organih in organizacijah, kot sicer povsod po Jugoslaviji. Ni dvoma, da bo v tem pogledu in tudi za zagotovitev dejanske enakopravnosti jezikov in pisav narodov Jugoslavije v poslo- ■ vanju zveznih organov in organi-I zacij treba še veliko napraviti. I V tej zvezi je vsekakor vredna posebne pozornosti tudi teza, da, čeprav načelno številčnost določene narodnosti — nacionalne manjšine sama po sebi ne more biti osnova širših pravic, to ne izključuje možnosti, da za nekatere nacionalne manjšine »prirodno omejujoči faktorji* (kot so majhno število, ne-koncentriranost itd.) ne dovoljujejo popolne afirmacije oziroma uresničitve teh pravic. (25) In še: »Samo takšna specifična situacija (večja ali manjša števil^ nost, teritorialna razpršenost ipd. — S. P.), in nič drugega, lahko * omenjenem obsegu pogojuje in o-pravičuje določeno specifično izhodišče v obravnavanju institucionalne uporabe jezikov nacionalnih manjšin nasploh kot tudi specifično izhodišče o odnosu do posameznih jezikov nacionalnih manjšin * (26) Podobno dajejo spet drugi, v zvezi z reševanjem teh vprašanj, zelo velik pomen konkretnim gospodarskim m političnim situacijam določenih območij. (27) Ni dvoma, zelo različne »faktične situacije*, še posebno glede števila in koncentrira nosti posameznih narodnosti, in to velja tudi za narode, so imele, imajo in bi morale imeti velik vpliv na sam teritorialni obseg nacionalnega oziroma narodnostno mešanega območja, na oblikovanje posebnih avtonomnih družbenopolitičnih skupnosti, na število in vrsto šol, vštevši visoke šole, na založniško dejavnost, pa tu- (Nadaljevanje na 10. strani) VELETRG0VSK0 PODJETJE CENJENI POTROŠNIKI! M anoS « POSTOJNA Ali že veste: da je v Sežani odprta blagovna hiša z imenom »NANOS* Supermarket da bo vaša kuhinja bogato založena z vsem, kar potrebujete za dobro in zdravo prehrano da boste lahko modno in kvalitetno oblečeni da vas kolektiv «NANOS» Supermarketa v Sežani pričakuje in se priporoča da je naše geslo hitra in solidna postrežba ter konkurenčne cene NASVIDENJE) aparat za fotokopije na suho za samih 78'000 lir! (ža 15 dni na brezplačno poskušnjo) S Professional naredite takoj* brez kislin in praškov in na zelo enostaven način popolne fotokopije pisem, dokumentov, knjig, risb. Pošljite ta odrezek ali pa se osebno oglasite na označenem naslovu: dobili boste napravo Professional na 15-dnevno poskušnjo z ustreznim zavojem papirja v dar. Želim dobiti na 15-dnevno brezplačno in brezobvezno Doskušnjo napravo Professional skupno z zavojem I 3M Minnesota Italia iRST Via Milano 11 ^tel. 68111 -29614 KONCESIONAR ZA TRST, VIDEM, GORICO, PORDENONE BAZZANELLA - UL. MILANO, 11 - TRST - TEL. 29.614 POMLAD 1970 VSE, KAR KUPITE PRI L I N E A VELJA VEČ, KOT VAS JE STALOIII 1 " f“»j mam JS E mL-l: 1K51I1 ZA SPOMLADANSKO SEZONO ■ novi spomladanski modeli plaščev, kostimov ■ klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAK USNJU OKRASNE BOBKE iz KUNE in v različnih barvah NERCA OBOGATITE SVOJO GARDEROBO ! Narodi in narodnosti (Nadaljevanje z 9. strani) di na to, da se npr. za jezike Številčno močnih narodnosti v zvezni skupščini organizira simultano pre vajanje in da se, v večji meri kol za druge, prevaja določeno gradivo, posebno še gradivo, ki je namenje no širši javnosti, itd., ipd. Vendar te razlike ne pomenijo in ne smejo pomeniti nobenega raz vrščanja narodnosti v kvalitativno različne kategorije, ki bi po nekih bistvenih, načelnih vprašanjih bile v različnem položaju. Vpraša nje jezika pa je, tako menim, vsekakor tako načelno vprašanje, ker je jezik praviloma eden bistvenih elementov »kvalitete* naroda, pa tudi narodnosti. Ko torej gre za jezik, se zaradi različnih dejanskih situacij rili zaradi bolj ali manj zaostrene politične situacije na določenih območjih nikakor ne bi smelo dozirati različnih pravic. Če sprejmemo takšno logiko, potem se tudi za maloštevilne narode, kakršna sta npr. slovenski in makedonski, lahko postavi vprašanje, ki se dejansko tudi postavlja, ali je zaradi njihove maloštevilno-sti treba ali ne dejansko uresničiti ustavno načelo o enakopravnosti njihovih jezikov v vseh organih o-ziroma službah federacije. Na koncu bi želel v tej zvezi izraziti svoje trdno prepričanje, da bi bilo mnogo bolj koristno, če bi se napori vseh naprednih sil usmerili v to, da se zagotovi in uresniči dejanska enakopravnost jezikov vseh narodnosti tam, kjer je to najvažnejše, tam, kjer te narodnosti akupaj z jugoslovanskimi narodi žive, delujejo in ustvarjajo, ne pa, da se za jezike nekaterih narodnosti zahteva v organih federacije poseben položaj. Konec 17. G. Z&jml v že omenjenem ilanku v «Borbi». 18. Isti avtor v svojem že omenjenem članku v «Soctelizznu» str. 1266. 19. Prav tam, str. 1266. 20. D. Popovič v svojem članku v «3orbi» z dne 18. 11. 1968. 21. Gre zlasta za tete Leninove misli, ki jih navaja G. Zajmi v •vojem članku v «Socializmu»: ((Nobenega privilegija za nobeno nacijo, za noben jezik! Niti najmanjšega tlačenja, niti najmanjše nepravičnosti do nobene nacionalne manjšine! — to so načela delavske demokracije.« «Mala Švica ne izgublja, temveč pridobiva od tega, da v njej ne obstaja en splošen državni jezik, temveč potni trije: nemški, francoski in italijanski:,) (V. I. Lenin, O nacionalnem i kolaniainom pitanju, Zbornik radova. «Naprijed)>, Zagreb 1958, stran 63 oz. 96.) 22. Zvezna ustava in republiške ustave ne poznajo pojma »uradni jezik«. Poznajo pa ga oziroma u-porabljajo razni zakoni. Tako npr. temeljni zakon o podjetjih v 172. členu določa, da se mora firma podjetja glasiti v katerem izmed »uradnih jezikov narodov Jugoslavije« 23. Kar pa zadeva Finsko in e nakopravnost jezika švedske manjšine s finskim jezikom na vseh ravneh, kar je tudi za G. Zajmija D. Popoviča primer, ki potrjuje tezo o načelno popolni enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti na vseh ravneh in tudi v federaciji oziroma v njenih organih, pa je vendarle treba pojasniti, da enakopravnost teh dveh jezikov tžhaja iz nekdanjega privilegirane ga položaja švedskega jezika kot jezika nekdanjih gospodarjev, ki so več kot šest stoletij vladali Finski, Gre torej za čisto posebno situacijo, pa bi zaradi tega ta primer težko mogel biti za «g'ed pri reševanju teh vprašanj. 24. V tem pogledu je značilno ŠOLARJI! «DINOS» LJUBLJANA ' PRIPRAVLJA VELIKO NAGRADNO ZBIRALNO AKCIJO ODPADNEGA PAPIRJA V MESECU APRILU IN MAJU. RAZPIS NAGRAD IN AK^)JE BO OBJAVLJEN V PIONIRSKEM LISTU IN GLASILU DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE. SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuj* s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli svata, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 Ion nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ■SPLOŠNA PLOVBA. — Piran, Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu Telezi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Talefon: 73-470 do 73-477 tole razmišljanje G. Zajrm.ia v njegovem članku v ((Socializmu« št 10-68, stran 1259: »Na koncu je treba reči. da za vračanje državnega jezika ne Domeni, da ni možno, da se v danem ožjem ati širšem okolju v večji ali manjši meri svobodno konstituira in obstoji občevalni jezik, ki ga narekujejo predvsem pogoji gospodarskega življenja in trga. V tem smislu te svobodna večja komunikativnost v enem od jezikov, kot svobodno dajanje prednosti, naravna dokler to ne začne veljati kot obveznost ali pa se ne začno delati napačni sklepi o družbenopolitičnem položaju enega jezika.« 25. G. Zajmi, v članku v «Borbd». že omenjenem 26. G. Zajmi v svojem članku v ((Sodjalizmu)). 27. Tako D. Popovič v svojem že omenjenem članku v «Borbi». iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitimmimi Josip Kravos PRIGODE... (Nadaljevanje z 9. strani) so se pod nebom ob špalirju štirih velikih svečnikov ustavljali a ije duhovniki, odeti v zlato vezane plašče. Tedaj se je pri vsakem oltarju cula glasna prošnja, blagoslavljanje in petje. Vse to me je pa tako prevzelo in omamilo, da sem v očetovem naročju truden zaspal. Pomnim pa še, da je mati za praznik pripravila boljše kosilo, cmoke z zajčjo omako. To pa pomnim zato, ker sem takrat prvič okusil meso. Pri tej pojedini smo bili vsi zbrani v mali izbi okoli domače mentrge. 0-če pa me je držal v naročju in pomagal pri jedi, da sem bolj slastno hlastal. »Stlašno dolu*, sem se glas no čudil novi jedi. Oče je pa ponavljal: «Vidiš, to je meso, to je meso.* In prav v tem trenutku, sre di uživanja moje prve pojedine, pa je sestra iznenada prinesla '»krvav-ljeno kunčevo kožo nasajeno na roki in se pomikala proti m>mi, da sem od groze začel neznansko jokati in vpiti «Zajčka učili! zajčka ni več!*. Mati je stekla za sestro, a udarila je ni. Oče pa me je tolažil, da bomo kupili drugega zajčka, in da se pomirim, mi je dal kolaček, ki ga je prej kupil pri sv. Petru. To je bila moja prva, čeprav neveselo prekinjena pojedina, ki mi je v lačnih letih internacije večkrat živo stopala pred oči. V četrtem in petem letu me je mati že privajala k lažjim delom, kajti brat in sestra sta že obisko vala šolo. Vodila me je s seboj na vrt ter mi je kazala po lehah, katero zelišče je plevel in katero so žlahtne rastline, in moral sem izru vati mali plevel v njeni prisotnosti Učila me je tudi, kako obirati in luščiti grah in fižol. V tisti dobi so napredni sosedje Breščakovi u rejali v bližini velik sadovniak jablan in hrušk. Mati je to večkrat izrabila, da me je, ko je šla v Aj dovščino prodajat zelenjavo, pustila pri Breščakovih na delu v sadovnja ku. Priporočala jim je, da če imajo potrebo vode iz studenca ali kaj iz trgovine pri Kuski, ki je bila oddal iona kakih štiristo metrov od za selka, da me povsod pošljejo, ker imam že dovolj dobro glavo. In ko so videli, da jim ustrezno po potrebi donašam v malem vrčku iz studen ca vodo, so mi nekoč zaupali tudi. da jim grem h Kuski po tobak vrste »grencar*. Dali so mi pet krajcarjev in še zabičevali ime tobaka, ki ga imam kupiti. Vesel sem bil zaupanja in vso pot sem v teku ponavljal »gren-cair, grencar*. A ko sem dospel nrrd staro Kusko, ne vem kako sem hitro izrekel »Dajte mi za pet soldov hrena,* in Kuska mi je dala v roko veliko korenino hrena. Ko sem se vrnil, so se modri Breščak in ostali od srca samo veselo nasmejali in rekli, da je že vse prav ter mi podarili še en cel sold. Ko se je v našem zaselku nekega jutra izvedelo o napovedi vojne Italije sva takrat s sovrstnikom Gu-stelnom ravno pregrajala vodo z blatnim nasipom iz grape v večjo lužo ob strani razširjenega klanca pred malo vaško kapelo, ki je imela eno samo stopnico iz grobega kamna. Nanjo sta zamišljeno sedla dva glavna kozjeparska prvaka: starokopitni Stopar in napredni Breščak ter vneto razpravljala o važnem zame tako novem dogodku. Napenjal sem ušesa, zato se še spominjam, da je Breščak ogorčeno ugovarjal Stoparju, da je Avstrija obsojena na razpad in da je nevarnost za Primorce, da pridemo Iz dežja pod kap. »Ali iz grape v lužo, kot delata to pred nama ta fantiča*, je zaključil. Od tedaj smo pričeli občutiti vedno večjo težo vojne, ker je postalo tamkajšnje ozemlje vojno zaledje. Ljudje so tarnali o vedno večji draginji in pomanjkanju vsega, poseb no pa živil. (Nadaljevanje v torek) :::::::: ::::::::: VESELE VE3LEKOMOČME IFIRAZIMOCE GOSTILNA «P0D TABR0M» Lastnik LUDVIK GUŠTIN COL (Repentabor) štev. 8 Tel. 227-120 — Kraški pršut — Klobase — Domača vina i ::::::::::: Kmečka banka r. z. z o. z. GORICA — Ulica Morelli 14 — Telefon 22-06 ! ::::::: <3>Xyista TRST, Ulica Cerducci štev. Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala i TRGOVINA POHIŠTVA Pupis SESLJAN — Tel. 20-269 Velika izbira sodobnega po- hištva — Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji — KMECKO-DELAVSKA posojilnica SOVODNJE Odprto tudi ob nedeljah J Restavracija VLADI LUXA ŠPORTNA TRGOVINA VUGA GORICA — Ul. Carducci 13 TOBAKARNA in PRODAJALNA ČASOPISOV PROSEK 539 Telefon 225-398 f ! I i :::::::: ::::::: i::::::i:::i:i:Uii33S PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN Prosek 160 Drogerija ANTONI i PROSEK 140 Pekarna in slaščičarna MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM STOJAN FRANC UDOVIČ Velika izbira moškega in že nskega blaga ter vsakovrstne konfekcije TRST, Trg Ponterosso 5 in P.zza Vecchia 2 - Tel. 29-686 Prosek 151 Trgovina jestvin in zelenjave KALC GROPADA 97 GOSTILNA in TOBAKARNA ir > i Zaloga gradbenega materiala I ANDREJ TERČON -::! !!! SESLJAN 27/A - Tel. 20-259 S I Gostilna iii OSTROUŠKA ‘ip L TRST - Ulica S. Nicold 1 - Telefon 37-918 ..MILIČ BRIŠČIKI - Tel. 211-480 i Trgovina posode in elektrogospodlnjskih predmetov KERZE Elektromehanična delavnica VLADO ŠVARA TRST Ul. Giulia 23 — Telefon 96-742 TVRDKA 1 TRST — Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35 019 TRGOVINA VELJAK - ŠPORT TRST Ul. deli’ Istria 13 Telefon 744-237 GIACOMO VATOVEC Succ. Import-Export TRST — Ulica Torrebianca 19 Tel. 69-077, 73-567 DROGERIJA VASILIJ GULIČ Trgovina jestvin, sadja in zelenjave KLAVDIJ ULIVETI RICMANJE 88 Samopostrežna trgovina jestvin EDVARD GRUDEN JAZBEC NABREŽINA (center) Trgovina .jestvin EDI KALC PADRIČE 71 Gostilna GRGIČ PADRIČE 36 - Telefon 226-112 Železnine JOSIP TERČON NABREŽINA 124 - Tel. 20-122 1 Gostilna GUSTINČIČ FRANC JEZERO 7 i Trgovina ženske in otroške konfekcije I »NUNI MODA« BOLJUNEC 42 Gostilna UMEK NABREŽINA (center) GROČANA 47 1 OPČINE, Narodna 48 Zaloga drv, nafte, premoga in kerozena I Sari lil TRST — Ulica Rismondo 9 — Tei. 761-884 - 761-819 DANILO ŠULIGOJ Opčine, železniška 5 - Tel. 211921 Ul. del Cardl - Tel. 211172 Trgovina Jestvin In zelenjave ZDRAVKO KANTE i Ekskluzivna glavna zaloga: Naravna mineralna voda: RADENSKA in ROGAŠKA Ustekleničena ISTRSKA, BRIŠKA in DALMATINSKA VINA — KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNTINGAM in REININGHAUS — GRAZ (Avstrija) fr TRGOVINA JESTVIN PROSEK 152 ji! :::::::::::::i:::c ............8 JOSIP ŠKABAR OPČINE — NARODNA 42 — Telefon 211-9*6 danamlnii ! r TRST, VIALE XX SETTEMBRE 38/A štukature — mavec — vsakovrstno orodje za pleskarje — tapetni papir in blago za prevleke z istimi vzorci ZADRUŽNA PRODAJALNA OPČINE, Alpinska 85 Tel. 211 054 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ELVIRO JERMAN BAZOVICA, Ul. I. Gruden 64 I DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK (center) Telefon 225-137 Poš Abt GORIŠKA NABAVNO - PRODAJALNA ZADRUGA GORICA, Ul. Don Bosco 104 - Tel. 26-08 Podružnice: ŠTANDREŽ - SOVODNJE — GABRJE TVRDKA ELIJA ČUK P‘ ča GORICA Trg Cavour 11 — Tel 35-36 KMEČKA ZVEZA GORICA Ul. Ascoli 1 KMETIJSKA ZADRUGA TRST, Ul. U. Foscolo 1 - Tel. 94-386 Poslovalnice: TRST, MILJE Ul. Flavia 62 - Telefon 99-902 Trg Curie! 1 — Telefon 98-000 GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & Co. d. z o. z. TRST. Ul. Mateliča 1/T - Tel. 90-821 Restavracija in trgovina jestvin KRIŽMAN V, REPEN 76 - Tel. 227-115 Radio — TV — elektrogospodtn.jski stroji BRUNO BRESCIANI OPČIN E Narodna 47 - Telefon 211-7H Cvetličarna NADJA PROSEK 142 Telefon 225-450 UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGINC TRST, Ul. Gatteri 5/IH - Tel. 96-941 KAROSERIJA »PROSEK« Lastnik ALBIN PERTOT PROSEK l - Telefon 225-367 Izvršuje vsakovrstna popravila Cestna pomoč URE ZLATARSTVO SREBRNINA DRAGULJARSTVO T R S T — Ul. S. Lazzaro 15 - Tel. 37-186 (za cerkvijo sv. Antona Novega) MALLARDI & Co. Mednarodni prevozi TRST, Ul. Roma 15 - Tel. 37-823, 36-370, 61-082 Telex: 46-078 MALLSPED Vse carinske operacije — vkrcavanje — izkrcavanje — kontrola blaga UNIVERSALTECN1C A - trst CORSO U. SABA 18 PIAZZA GOLDONI 1 VIA DELLE ZUDECCHE 2 Ji! 0? «5