fldobl. 1j. U. HolbibliotlieK, "VVien St. 30. V Gorici, 28. julija 1882. Tecaj 3tEL „So6a" izhaja vs?k potek in velja s pošto prejemaiia aH v Gorici na doni pošiljana: Vse let#.....f. .l.-ju Pol leta.....,. -.'.2U Čet?rt leta . . . . .. l.io Pri oznanilih in j>iav tako i>r. .,]>»¦ s.anieah" se plačuje /.a navadno iristt»p- do vrsto: 8 kr. č» se tiska 1 krat 7 „ „ „ ., 2 t. 6 „ „ „ „ 3 „ Za veče črke po prostoru. Po?amosne stovilke Be dobivajo po 8 kr. v Goriei v tobakarnici v go« sposki nld, liluo „treh kron". na shirom rr-jti; hi imnski nlici; v Ajdov-. SSini pri (rgoveu g. Dolencu liopisi uaj se blagovoljno po§iljajo •irotlnigtvn ..Poce' v GnricivHilarijanski riskami, liai-ooiiinapa opravfli8tvu„So6o" Via Rabatta (RabatiSSe) ht 20. Rokopisi se no vrafcajo; tlopisi naj se blagovoljno franbujejo. — Delalccm in drugim liepromofcithn bo lmvoCnma sniia, akoue ogla»e pri uredniJHvu, Dezelni zbor goridki. | 10. iu 11. seja. j Seja X. je pridela 20. Jul. ob 4 urah pop. 0 prvi todki dnevnega reda predlaga porodevalec del odbora Gasser, naj sklene zbor: 1. PooblH^uje so j del odbor, da predplaga vi«. c. k. vladi in proti po- ! vrnitvi v 1. 1883 znusek 3000 gold, iz del zaloga; ) 2. pooblaSSuje se dalje, da poStcje znesi-k 1000 gld., t dovoljen v seji 9. sept. 1881 — vse to v namen, da se konefino doftsnejo dela za izrao6iri»nj« (izsuSenje) doline za Kobaridom; 3. omenjena zneska naj -se iz-plaeata ttsti oblastntji, katero bo v, vlada v to po-oblastila. Posl, pi. Dottori predlaga k I. toLki odborovih predlogov naslednji dostavek: „Kakor hitro prwjine i od v. vlade dolo&etio zagotovilo, da se denar povrne" Posl. Paglmruzzi ugovarja tenro predlogii, — poroSe-valec pa se mu pridruzi. Pn glasovaoji obvelja 1. tofika po odborovem predlogu in potent z vecuio gla-sov tudi Dottorijev dostavek. 2. in 3. dostavek so »prejm<'ta brez ugovora. Porofievalee peticijakoga odseka Dottori. Pcticijo obfiin kanalskega okraja, katerim m m pridru^le tudi obclne bovskega okruja v namen, da bi se za pro-si!o znifcanje btetiega davka, odstopijo se del odium % naroC.lom, da puda v zmislu teh pro§enj utemelje-no porofiilo pristojnim oblastnijam iu da raztegne proSnjo na imc prebivalstva kmeckib obfiin eelc deSele. Vdovi rajukega uCitelja Iv. Botghes-a 6ani gotovo poroCali, kuko garni stvai-i proBojiijeJo. Pnyiie se potem k nadrobni razpravi ceatnega policijskega reda; ali posaini&ii odstavki poberejo to* hko casa, da se aklenc koncc seje. XI. ali poBlednja geja se je zafiela 21. Jul ob 9. ut*i zjutraj. Na predlog posl. Dottorija sklene zbor, da so nacit 0 ceitiiem polieiJBkcin redu vrno del odboru v namen, da naCrt in popravke iz obravuave dcz. zbora pregleda iu ga zopet predlo^i v prihodnjem za-sedauji. 0 diugi totki dnevnega reda razvija posl. Co-ronini svoje razioge, s katerimi podpira naslednji, od veL poslancev z obeh stranij podpiaani in za danad-njo sejo odlofieni predlog: „NaroCuje se de2eluemu odboru, naj scstavi zaprihodnjo sesijo nacrt postave, po kateri se prepov6 vsem avtonnmuim zastopom in oblastnijara, da pode!6 svojira udom podvzetja, odvis-na od zalogov, ki jib oni oskrbujejo, ali da jiiu iz-rote preiskave, zavetniStva, naLrte ali druga naiocila, za katere gre kaka odSkodba v denarji. Posl. dr. Tonkli predlaga, naj zbor prestopi na dnevni red 0 tern predlogu. Tonklijev predlog se za-vrne in sprejme se Coroninijev predlog. Poslunci so podpirali ta predlog gotovo vsled grenke sku§uje, ka-koriuih le premnogo do^ivimo v raznih korporacijah. PoroCevalec pravnega odseka dr. Departs predlaga, naj sprejme zbor naCrt postave, obsegajod stav-beni red za Gorigko mesto. Posl. Dottori pa predlaga, naj se uaCit odstopi del odboru, da ga lin- danes vidijo krilati levi. Se le zunaj teh bastijonov stoji petero predmestij (Bvaro5i") spletskih. To so prave tesne, umazane v a s i in njih prebivalci sami k me tje, ki zjutraj na svojih oslih na polje jezdijo in se zveCer ravno tako domov vraeajo. Vsak kmet ima razen tega se svojo ovco in ta teka za gospo-darjevim oslom, kakor pri nas za tisto ovco, ki zvo-nec nosi. Na osla pa se ne spravi le kmet, nego spredej in zadi tudi" njegovi ctroci, vse to po vrhu. butare drv all trave, katero mora ubogi osel vladi tL Spletski varosani so naturec" zelo sirovi in neusmiljenu In ti ljudje, chili Hrvati, ki ne znajo ni besede t a 1 i j a 11 s k i, so prava garda spletskega demagoga Bajamontal VaroSauke so vse umazane in raztrgane ter opravljajo po najvefi slu^bo fakinov, preuasevaje blago z ladij in na ladje, Tudi v mestu je vefiina prebivalcev siromakov, te^akov in beracev, (teh po-slednjih je nepopisljivo muogo). Le maujSina me§ca-nov sestoji iz srednjih in inalih trgovcey ter malih obrtnikov (mizarjev, sodarjev iu konoparjev). Urad-nikov iu vojakov ni posebno mnogo. Vsi pa, s prav neznatno izjemo, so hrvaike naroi'uostt in vsak Sple-dan govori oba jezika, ne kakor v Zadru, kder je. mnogo pravih Italijanov. tancno pretrese in zopet predion ali samega all zdru-zenega z onim za celo dezelo. Ta pTedlog se sprejme z vecino glasov. .. Poro& d**. odbora Gasser. Obrtmjski soli za koSaije"? Fojanu se dovoh za dobo od 1. maja do 1. nov. 1882 podpore 260 gld. ProSnja GoriSkega mesta, da bi se garancya za poflojilo 100.000 gl., katere utegne mesto naposodo vzeti, vrae se z ozirom na ze omeojem sklnp dei. ©dboro, da Jo primeroo raSi. Posl. dr. Tuukli poroca v linenu fioancnega ott-seka o proracunu dez\ zaloga za 1. 1883. Pri splosni razpravi spominja gospod vladni za-stopnik na to, kar je lani pri enaki prink opomnil glede davSfine od piva, opazuje da visoko mioister-stvo ui priporocilo za ces&rsko sankajo enake dav-Scine, kakor se misli letos naloftti in da tndi ni pri-cakovati, da bo zanaprej tako dav&ino predloiilo ˇ potrdbo, ce se ne dene v pravo razmerje z deielno doklado vina. Ker ne praSa nikdor drugi besede, sklene pred-sednik razpravo in zacnejo se pretreaovati posamezna poglavja proracuoa in odsekovi konefiui predlogi. Proracno se potrdi tako-le: A. PotreMcine. 1. Stroski za deielm zbor gld. 2300. 2. SpIoSni oskrbniStveni stroski gl. 22.417. 3. StroSki, ki jih prizadeva nepremakljivn deielno pre-moienje gl. 3497. 4. Kwetijski in obrtnijski stroSki gl, 1212. 5. Stroski za javuo vaniost 16.085 6. Zdrav-atveni stroski gl. 3584. 7. Humanitarni zavodi gld. 08.945. 8. Stroski za splosni poduk in odgojo gld. 29.565. 9. Podpore obemam za skladovne ceste gld. 10.950. 10. Stroski za vozoje in drug« vujaSke na-Biene gld. 916. 11. Deielni dolg gl. 2593. 12. Razni stroski gld. 5258. 13. Izredni stroSki gld. 5375. 14. Predplace, ki se imajo povrnitl gl. 8178. Vse potreb-Seine skupaj gl. 210.875. B. Zalozba. 1. Dohodki iz dezVlnega premoze-nja gld. 24.150. 2. Dohodki iz javnih naslovov gold. 75.272. 3. Drugi dohodki gld. 860. 4. Vsa zalozba skupaj gl. 100.i'82. Ce se primerja znesek proracu-njen za potrebfieine leta 1883 gl. 210.875, se zalo2« bo gl. 100.282, pokaze se premanjkljejja gl. 110.593. Da se zalozi premanjkljej del. zaloga za leto 1883, sklene zbor, da se bo terjala; 1) Doklada po 12% od celega zneska vseh ne* posrediijih drzavnih davkov. 2) Doklada po 20% na vzitnine vina, mosta in Pri odhoda iz te dvorane bodi naia najvisa mi- j sel pokloo in voSSilo srece presvitiemu Cesarja inee-sarski hiii." In sledili so Zivio, Ewiva Franc Josip I PopM. JZ Kanala, 25. jol. — Od ineseca maja sem dohajali so rSoci* ptigostonia dopisi iz Kauala. Pred-uiet vsem je bil kanalski zapan blagor. g.Fi. Mal-uiC% in kakSei* i*asprotiiik da je on vpeljavi slov. jezika v urade- -Manwu ncdostojnib napadpv pa je , bil, njiga spodkopati pri pribocvijih obfiinskih volit-vah. — S kaksnim vspt hnm ? — Pri volitvi novega j starelinstva 27. jnn. bil je g. Fr. MalniC enoglas* n 0 izvoljeu ? 3. ?oHInem redu za starelipa; odda-ni so bili ˇ ten reda 104 glasoi. Nasprotniki nje-govi pa so propadli v vscb volilnih redih. Pritoiba proti volitvi ni se nobeiia ilozila. 20. t in. je Mia volitev novega Inpana vpriCi okrajnega glavarja in dvorn. svetovalca barooa Reebbacha. Za ^upana je bil zoptt enoglasno .zvuljen g. Fr. Maliiic. S tem je on nastopil 18. leto iupanovaiija, ker ^upanuje nc-prenehoma od 1. 18f>4 naprej. Da je ujegovo 4apa-novanje obcini ne le po tolji, ampak ludi koristno, kaie to, da skrbno varwje svojoobfiiwo novih doklad, kjer je le mogoLe. Da ni nasprotnik vpeljavi slov. jezika v uradp, vidi se iz tega, da se \ ^opanijski pisarni se atrankarai slovenski nradnje. — Izid vo-iitve naj nasprotttike (ici. da ni varno napadati in spodkopavati mol, ki nzivajo splo&no zaupanje zarad svojih zaslag za obiinski prospeb — Dopisniku, ali dopisnikom, pa svetujem, da se preil vsem dobro na ufirjo 9olikanpga Slovenca", da ne bodo pisali „z vi-lami", ampak spodobno. Tako vsaj ne bo olikanemu cloveku pod cast, da odgovori in ovrze neresuicne trditve. Da bi pa olikati fclovek o«igovarjal na tako robate dopise, kakor so bill oni iz Kanala, ni Castno. Potem naj dopisniki skrbijo, da le resnlco pi§ejo. Z obrekovaujem in z lazmi ne koristijo ne stvati, ne doticnemu listu. _______ fZ Trsta, 20. Jul. Prf sv. Tilha v Svetera na Krasti je bil 11. t. m. novi som«nj, ki je bil ze to-liko let opuScen, ali obfiinski svetovalci in pusebuo Jane^ Pipan si so toliko priza.Ieli, da je som.-nj zopct ozlvel! Zavoljo tega truda gre fiast in hvala naj- .v _ »». . ... . . .. ,.t i prei g. Janezu Pipanu in potem drugim udotn obfiins- 3) Davlc.ua ednega goldmarja za vsakhektohter j lke*&\veUt w rol za ko!1st oUiJ sv. Tilha in vse na drobno potocenoga piva. Po predlogu poslauca grofa Coroninija sprejme se kot 4 tocka finanLne postavc sledeCi predlog: Doklada po 500/0 na drzavne davg^ine vpeljaye vsled okolice skrbeli. Semenj bo tudi 7. oktobra t. I., po-sebno za ^ivino^ someuj 1. septeipbra t I. je pa dan sv. Tilha in tedaj z& navadiii somenj za v i n s k e UOKiaaa po ou«/0 na arzaviie uavavine vpeyaye vaieu | ^ jeg j0 ^im ?°^l^Jh ^i-3111 S'Jl ^SfbtS***' ! Bil sem 11. t. nu pri sv. Tilha in videl sem, da je vse prav lepo iz§Io; — veliko prodajalcev, iz Go- jofca kuptijo in prodajo na diobao 2ganih pijaC. Kot 5. tocica se sprejme odsektiv predlog : j Zastvan naSina, po katerem se iwa pobirati de-2elna davScinaod piva zlasti zastran oseb, p» katerih is pogojev, pod katerimi *e ima terjati, glede kon-trolne oulasti organov, kojim je pobiranje izrofieno in .glvde kaznovanja prestopkov, yeljajo enaka piavila, kakor za pobiranje viriske iifitnine. SlednjiC obyeljajo.sledece resolucije: ! Nalo^eno je dezelnemu odbora: 1) Da predlozi s prorafiunom za leto 1884 raz-dol^itveni nafirt za dolg 80.000 gld., ki ga ima de-zela pri goriSki zastavljavnici (Monte di Fieta) in I njo zdruleni hranilnici; 2) da se ima s c. kr. kniotijskim dru§tvom v Gorici pogajati za odstop nje krnetije dt»Leli v last za kupuo, ceoo ki se ima dolo&ti, in da predlozi svoje dozdevne predloge dezelnemu zboro v prihodnji sesiji. Po predlogu porocevaha potrdi se finaudna po* stava za leto 1883 tudi v zadnjem branji. Eer je dnevni red koncau, vstane predsednikin se poslovi blizu takd-le: nS tem, dastita go^poda, je pritisoen pe^at na poslednjo dobo„ na§ega delovauja. Re'sna sodba je ta, gospoda moja! Z njo prehaja skup-nost naSih Linov post? ;1aje in uprave v preteklost; 2 njo se izroCa sodba o na§em delu bodoSnosti; z njo se na§i vesti vsiljuje veliko pra^anje, ali nam je mo2no stopiti mirno pred razsojevanje bodoCnosti...... Spbiniojajmo se patriotizma, s katerim smo delovali v dobicek de^cli, katera nas jc rodila in zanpajmo se svoji vesti. Zaupajmo v?aj v to, da, kakor koii nas bodo sfrogo sodili, nikdor se ue bo predrznil dvoniiti, da bi mi ne bili storili vselej tfga, kar smo mogii in znali, in nikdor ne bo mogel sumniciti, da smo na-laSC to ali ono opustili. — Nezmctljivost kdo bi mogel zahtevati zlasti v javnih stvareh, na politienera boji§ci, kjer v strankar?-kem boji zavist, dobifick, stiast zv.ja, paci, kvari to, kar je ptavo in dobro; kjer nevednost in prekritost (hinavscica)... spravljajo v obup onega, ki Me pra-sice? Lelimo, da bi milo sodili o nas^ in da bi znali, mogVt in hoteli aa§i nasledniki vladno krmilo rocuuj^e sukati. Evatom Slovenccm Le zahvalim za slozno posto-panje. V naporih za to, kar smo za dobro pas ne prekosi n'kdor, rice razuega blaga (kramarji) in zivine veltko iz vseh krajev okolice, in veliko ne je prodalo po dobri coui. —Fantje so popoludne napravili pa veselico z doraado godbo, in vse je §Io prav po rcdut da ni bilo se bati nobene neprilidnosti. Fantje so z godbo pocasfcili tudi zaslu2ni§e obdhiarje in njih druge dobre prijattlje. ^e pozno v hladni nofi se je vse srCno razve-seljavalo pri kozarcu prav dobrega doraacega terana. _______ A. K. fe Rojana. (izv. dop.) (Konec.) n. ^aluj mi, Echu I — tvoje to2be glas naj odmeva do Urana, naj se raz&rja po Empireju. To^no tozi, preto^no vest J — ne nad okostjem ljubavi, mini, pokenja, znaeaja; ne uad okostjem zvestega ti Bijatinta, belefiim se v hladni vodi, — peneeega se vodovja reke Citerona. Jadikovanja glas, od starodavtie Jadredo opuske Vene— naj ti odmeva pecevje, strmo ? nebo moIeCih se slemena velikana Nanosa. Naj se ti razlega v stra-Silo, enako glasu Ahileja, — ne nad Citero zemljo miru, sprave, presr^iie Ijubezm; ampak nad strle&uri peeinami kamenite Koreire. Glasom, zemljo potresajoeim, to2t priSlecti: Po-potnik, povej Sloveniji, da ta je verolomstva domovje* jadni stan! Duh bozji pravi apostelju Ijubeznii Pi§t i zapi-§i! — kar vidi§ i dnjes ? Vila, radi verolomstva za-pugfiajofia filovekovo bl^ino, iduda v podzemeljsko hiamovje, i meni veleva: Pi§i i zapi§i { PiSr*m i za-pisem ; Slovenija, tvoj rod je sli6»n sinovom mocnega Izracla v okovih trdosrenega Faraona ob bregovih leno i kalno tekofiega Nila. Nebrojne srage, solze, joka i stoka, trada i tr-penja prifiaja mu visoko v nebo se vzdvigajoCe pira-mide; spomeuiki, ki cel6 po2resni Kronos ni jtm kos. Narode moj f tvojega trpenja piramide segajo §e vi§e — do pretttola »AIfett i nOmegett; „Prvega* i BPoslednjega"; nad teboj on mora imeti dopadaje-nje: Blagor krotkim, ker oni bodo nebe§ko kraljestvo poseli. Ali potomcem Abrahamu poSlje Jehova re§itelja v osobi Mojsije; kterim s»n"raz nog in rok zdrobi je-klene okove i n-Si jih zemlje Geseaske. Narode moj, kedaj tebi se bode prikazal Mojsije • ali Jozva, ki bi te prepeljal Cez razbuykano valovje Eritreja, i dereLe vodovje Jordana v tolikanj za^eleno Jeribon! Pri5ela je tebi svitati Zora, dan se dela nad go-milami padlih junakov; — nad grobom Samovim, ki uze toliko stoletij na kraju nepoznanem smrtno spa-nje spi Bodi pripravljen, ko Sionska nevesta, da sprej-me§ dostojno njega, ki ima priti. Ali slifien si §e cedi jagned, mirno se pasofii — od stranij na tebe preM voikovi, i cel6 v svojej sredi hrani§ krvoloCno zverjad: katero dejanje meni ne ugaja. Usta njim so medena, beseda njim je sladka, ve-denje njim je nedpl2no; a vedi, njim v srei tiCita zavist i otrov! Di'loum si sliCen sinovom pa§Lave, puntajoLim se Hvojemu wsitelju, zavoljo pomaiijkanja polnih loneev mesa i egiptovske eebulje. Naj se tebi sline ne cede po egiptovskein bogotastju, kakor mokcim Arona ;— naj jim zgotovi nzlato tele" da se mu poklonijo: uklo-nijo Mamouu, Kakor si pokazal! Pokori se 1 obzaluj tvoje grebe i se pobuljSaj! Delonia si sli&m '/idovom v Babilonu, na bregovih Evfiata, kadcciia piijrtiio di§ave Molohu; a sree njim je ostalo svesto le svojemu Jehovi. A to ni cast-uo, ker pred svetom je treba pricati svoje prepriCanje. Ne budi jenako ovcam, gredoLim iz zaprte staje — pteje jedna, potem dve, po tri i druge obstoje plaSlji-ve z glavo i ocima v tla gledaje; kar cini preduica, druge je posnetnnjo, ako se ona intavi.se ostale k njej ptislune, priproste i mirne, i to: ker nimajo razuma. Narode moj, ljubi pred vsem pravico i svobodo. Voikovi se v tebe zadirajo, te hodejo oropati zemlje, katero si dobil v last od Boga zagovornika resnice. Kakor kobilice a svojimi perutnicamt zakiijejo solace I pokoncajo vse, kamor se nastane, tako tebe sovrasJ-niki 1uh6 vropati osebne svobode, pravice i narodo-ljubja. Ne udaj se! In vi, ki ste nam sovra^iiki I pri vsaki priliki povdarjate slavni izrek don Margotta, moralj bi spoz-nati, da ravuo ta izrek stoji vam slehern dan, vsako mo pred va^imi ocmi, pisaje vam, z neizbrisnimi znaki na stene slpvoloka, na kose rnzpadajofiega obliko sod' be Baldasarja: Mene, Tckel, Upharesin. Ali povdarjana od vas ^Ijubezen do naroda", to vi hofiete po svoje razkladati, nnpraviti iz nje avto-matifien kip, ki bi se moral gibati prisiljen po zakri-tih /icah va§e sebicnoiiti strankarske i scktarskt1. Nevednost se v tem slucnju diii^i 8 hudobnostjo — ker hudobnez le ugovatja napram- zakonom v na-ravi, ki stnje zapisaui so zvezdnatimi znaki na nebe-su; hudobnez" le zanikuje bo^jim ukiepam v redu pro-videiicijalnih dogodkov; hudobnez misli izbrisati iz cloveSkega srea najplemenitcji obfintek: Jjubezen do domovine, da bi ga nadomestil s prestujeuim robstvom i samega sebe uegatijo. Delajte na to, da se umire za veCno poslednji srditi vaiovi, ki butajo ob na§c nepremakljivo pe-Cevje. — Mojim sodrugom, vstalim na slavnem openskem popri§Lu ~ pa reccm: Na§e 2ivenje je vedno le bo* renje za lastiii obstoj. Bratje! — mi smo enaki bo-rit^ljima v bipodromu; eden zadobi zmage veuec, ko drugi vrtoglavi v pogubo, v propad. Osrfiiino se, sli6ui Ilerostavu, ki je Hydro zrael, zmel Icoua — le pazi" moT da snntonosni ko2i v last ne pademo, kakor on» t. j. zavisti, neslogi. Zmaga je potem na§at I veruj. mo, da Zlobe cia se v prah razpade, Spe za grrhom kazen koj, K'T h vi§ Krotiides dade Le pravici fiverst obstoj. A. B. Politidni pregled. Dez. zbor bakovinski sklicau je na 1. dan raeseca avgusta; drugi dez. zbori se otvorijo fJ. in 4. sept. Najlepsa novica tega tedna za Hrvate, pa tudi vse druge avstr. Siovane in za Avstrijo je ta, da so Hrvatje sijajno zmagali v Spletu v mestnem zastopu. Oni imajo vsled poslednjih volitev 28 (ali celo 30) svojih v mestnem sta-resinstvu; Lahi so po najhnjsi agitaciji proaMi samo s 7 kaudidati. Pa se te imajo po krivici, ker v Spletu je narod hrvaski. In veudar so italianissimi gospodovali v Spletu okoli 20 let, so italija.ieili, strahovali in premo^enje ob6in-sko strasatisko zapravljali. Tem nezgodam so bile prejsnje vlade krive, ki so hodile z usta-voverci in so ti podpirali lahone, kakor jih pod-pirajo z vso zvija6o tudi zdaj. Tudi zdaj ho-5ejo neki dr. Kpppa najeti, da bi pri upravnem sodisci na Dunaji deloval na to, da se posled-nje Hrvatom ugodne volitve uni6ijo. Pa apati je, da jim vse lazi niL ne bodo pomagale. 2 lazjo ia zvija,eo so se obflrlaU fa^ j 3 laijQ so hoteli slepiti po telegrafski ""poti svet tudi' zdaj, de§, da so Hrvatje premagani. Z zmago v Spletu se priSenja preqbrat na jngu v prid dr-gavi in Slovanom; naj vpliva ta zmaga tudi na Primorsko v zmislu, kakorsnega nam ni treba pojasnjevati. V Egiptu niso naredili se mini in ga ne bodo se tako brz\ Po vecih krajih soEvropejce v velikera stevilu razme«arili. Arabi pasa zbira cete ali prav za prav mohamedansko druhal, jo §5uvar 5e§T da gre za vero in za odpravo ev-ropskih triuogov. Tudi je napovedal vojsko An-glezem in hoce se z njimi do zadnjega bojevati. Zdaj se je dokazalo z zajetimi pismi, da je Porta bila sporazumtjena z Arabijem! Turfiija hoCe zdaj sodelovati z Evropo, da bi se mir naredil v Egiptu, zdaj, ko so toliko Evropejcev pomorili, zdaj ko ji gre za ko2o, in ste Anglija in Francija oborozeni in z velikimi ekspedicijami na poti v Egipet! V Aleksandriji se mir sicer povraea; ali Arabi je neki vodo zaprl, in bati se je, da bo voda primanjkovala. Angled varujejo mcsto. Kedive je razglasil Arabija kot pnntarja; pa iuga mu ne s smrtjo, kakor bi tiso^krat uajiiujse smrtno mueenje zasluzil. Sue§ki kanal varujejo; Lesseps, ki ga je vstvarii, je doli in zagotavlja, da se tu ni bati hudega, dokler je on navzoc. Menijo, da hoSe tudi Italija pridruftti se Angliji in Franciji. V KavkaSkem Rusija zbira neki svojo voj-sko; Turcy'a da je zarad tega osupnena. Doma6e stvari. J?OSi. Del Torre je v poslednji seji dd. zbora goriSkega s krepkmri besciiumi vtcmelj«val svoj pred-iog kot iTsulucijo, da se vpelje slov. in ital. kot ufni jezik v arednje Sole gotiSke. liesolucija, euoglasno sprejeta, nalaga dez\ odboru,da naj i& toiikokrat tudi od dez" zbora ponavljeno pro§ujo izioCi miui.sterst-vu eventualno tudi oborna dr2avnima zborniearaa. Go* riSki dopis v „Cittadiiio" objavlja, ko omenja to reso-lucijo, da je ua Gorisktm Solarjev slovenskih 11799, la§kiU 7350, neroskik pa sauio Sestdesetl In vendar trdijo dopisi o d i s t e strani, da je nasa po* krajiua la§ka, v kateri da ume vsakdo ital. jezik kot jezik „dei paese", potein pa tudi, daslovenski gorja-ni ao manj izobrazeui, nego Lahi, in da vsled toga morajo Sloveuci Se le dozurevati, u. pr. za laz&rjenje volilne pravice v.de2. zbor. Pae italianissirai imajo na kako stran kiatck spomiu. Dr. pi- Mauravich, 5. t. m. kot 2upan go-riSki od cesa ;a potrjen, je bil preSlo soboto slovesno nastavljeu. Pripi>rocil se je c. k. vladucmu komisarju bar. Bechbacbu, da naj sporoCi njegovo hvale^aost in zvestobo pred cesarskira prestolom. Povdarjal je na to, da hoce neumorno delovati v blagor inesta, da se vresnici izrek Buulla dies sine linea", damu bo prva skrb, deti v red denamo gospodarstvo, zhsti pa tudi prestrojiti mestno upravo. V obee novi zupan je mnogo, mnogo obecal; bulj§e razmere bi motale uastati, ko bi se kohckaj tega uiesuicilo. Ljudstvo pri instalaciji ni bilo kaj navduseno, ker govori in pise se o Gorici veduo se toliko, da obciastvo mka-kor ne more zaupuo gtedati v bodocnost. Po trzaSkih listih je brati, da meni§ca, kjer so dobivali duliovsko odgojo in poduk v duhovskih opravilili, Edeu bogoslovec iz tdaske Skonje je proti koncu SoLskega leta umrl na oCetovem domu v Istri se ne 20 let star za suSico, ki si jo je bil nakopal na pazinskeui giuinaziji. Bigoslovske dole in BememSko odgojo je dovisilo letos 8 gospodov, in sicer: 3 Goricani iz tolminskega c, k. okrajnega gla-varstva, 3 TrLacani in 2 KrLana. Gori^ani in Krcana so zi' posve^eni v nmsiiikc; zato ne bo leto^njo jesen ma§ni§kcga posvcfiuvanja v teh Skoiijah. Pribodnje solsko leto zacne 5. oktobra s6 slovesno ,sv. ma§o v semeni§ki kapeli. Utopil se je po nested v Soft Sc^tnajstleten mladeuic A, Mdok, edeu najboljih ufiencev trotjega razieda na realki, Njegovi starsH stanujejo v Gorici in so vsi pottti zavoljo veliko zgube. Porcijuukula se bo obbajala prihodnjo sredo v Gorici pri oo. kapucinih v mestu. Pri kapucinih bo imol slovensko pridigo ob 6. uri zajutra profcsor bo-goslovja dr. Gregorcic. Nadvojvoda Karol Ludovik pride 1. avg. v Trst, da odpre raz»tavo, nstaue 2 dni tain in odido 3. avg. v Oglcj, da bo mmoc ob odprtji starinskega nnueja in 4. avg. se povrne skoz Gorico ua Dunaj. To6a je dne 22. t. m. popoldne v D e s k 1 i na Kanalskem tako potolkla, da je joj t Sadno drevje, kojega ni na Kanalskem nikjer toliko, je letos tako lepo kazala, da je bilo veselje,— a po par minut tra-jajoci toci je vse golo. Na ujem ni uiti lepega sadja, niti zelenega perja, tako je, kakor bi bilo pogoielo. Tursica in fizol, tako tudi ajda iu sploh vse, kar je zemlja rodda, je tako koneauo, da je strah! Vse morajo poaekati ter drugo — ajdo, kdor jo dobi — na-sejati. Trta, ki je tudi §e precej dobro kazala, je ta-ka, kakor po zinii, uoicena je za vec* let! Veliko gc« rje je zadelo ubozega kaicta! Neveduo ljudstvo se huduje nad wbraniteljem to5c," a istega optaviiujejo — da je spal!! Zalostua nam majka v obeli slucajih! Y. Medanski pevski zbor je napravil dne 23. t. in. popoldne iziet v tiraduo do c. g. vikarija, da mu pokaze vznameuje spoStovanja sad svojega truda. Vdelezilo se je izleta 8 pevcev, med kterimi je tudi zelospostovani g. 2upau Jan. N. Toro§, pa pevovodja g. ucitelj Zorzut, kteri je s avojim neutrudljivim pri-zadevanjeiu v kratkem casu veliko dosegel. Zapeli so v Gradnem nmogo pesnij, ne le slo* venskih, ampak tudi hrvatskih iu Cesko, vse dobro, da se je g. vikarij cudil tidikemu vspehu. Ta vecer ga je potrdil v upanji, da so tudi med Brici §e zaio^-ni iu za dobro vueti niozje, ktenm za narod alovenski Se bije srce. Slava jun! Posebno veselje za Slovenijo je v tern, da Medana, ki je zadnja slovenska postaja na skladovni cesti proti laskeuau Karminu, tako cvrsto uapreduje. Slava takemu ufiitelju, kt z lepim petjem slovensko ljudstvo budi iu izobrazuje. Slava takemu zupanu, ki svoj iepi glas in dragi cas za pospesenje slovenskega petja daruje! Slava Medauskemu p^vske-mu zboru, ki na pragu Furlanije siovenske pesmi pre* pcva! Naj bi se mnogo takih pevskih zborov ob laski meji osnovalo! V petji je narodna mo6; tojenarodna vojska. X. Vabilo k veselici, katero pri redi v nedeljo, due 6. avgusta 1882 Se^anska citalnica v dvo* riaci gospod Scaramanga z javno tombolo (dobitki v zlatih), pozdravom, petjem, saloigro in pleso.n,. Vstop-niua 50 kr. — Ker je cisti dohodek odmenjen za 8Narodui doui", sprejemali sebodo hvale^uo vecji da-rovi. Zacetek tocno ob 6. uri zvecer. Svirala bode godba c. kr. Otocanskega peSpolka grofa Jellacica §t. 79 pod vodsivou kapelnika gosp. pa polovico ob 3. uri popoludne ter sprejema tudi Nabre^ini po zni^ani, ceni (Z Nabreiine se plafia tje in sem 54 kr.) NaproSeni smo prijayiti: Zupanstvo v Steve-rjanu prosi naj bi mu nemudoma vrnila tista ^upa-nija, katera bi im"«a sedaj za podpis pro^njo, narae-nieno na vis. c. ft. fiiianduo ministerstvo na Dunaju zarad ziii^anja ceni|nih'tarif zeml. davka. Na GoriSko se je povrnilo mnogo domacracev iz Aleksamlrije v rojstne kraje. Nekateri so pri§H brez vsega kot berafii, drugi pa, kakor pravijo, bogati___ z obilim zlatom. V Kamniku na Kranjskem po novejiem uka-zu ne bodo poducevali ve6 ofietje franeiSkani v ta-Kiosnjih Solah, in vendar je Se lani vlada izrekla, da u&telji iz oirga reda izvrstuo poufiujejo in vodijo Solo, Trzagki MSokol" je ustanovljen, in je imel v nedeljo obcui zbor. Starosta mu je g. J. V u c k o v ic. Obleko si hoce takoj napraviU, da pojde deputacija tudi v Se^ano k narodni veselici. Telegrafska zveza mod Trstom in Aleksan-drio, ki je bila pretrgana, je zopet v redu. Obdina oglejska je podelila enoglasno Castno obfianstvo grofa F. C o r o n i n i j u. Grfika vlada je prepovedala vvoznjo rastlin, drevja, peija, sadja, zelcujave itd. in sicer zarad trtne uSi, ki bi se utegnila po taki poti zanesti v dcztdo. BSomatologiJo" prof. Erjavcain nGeonjetrijo*1 prof, iitivtarja je naucno ministerstvo potidilo kot uCiii kujigi. Tr^aSka razstava se otvori 1. avgusta. V-stopniSki biljet bo stal za dan 50 kr., v Cetrtck pa 1 gold. Vstopnina v vrt po! ure pred zatvorjenjem po-slopij zvefier bo stala 20 kr. Od 1. avgusta do 15. septembra bo razstava odprta od 8. zjutraj do 6. avc-Ler; od 16. septembra do 15. oktobra od 9, zjutrnj do 5. zvefier; od 10. oktobra do 15. uovombra od 10. zjutraj do 4. zvecer. Vsako popoludne bodo na razstavnem piostoni igrale 3 bandc, 2 vojafikl in — eiganska, Bitnda priljubljenih nJdlacicevM pod svojim filovoCim kapelnikom g. Millierjem bode dosla iz Pulja. Iz Gorico se priLakujo banda regimenta Hess. Razstavo obi^ccjo v obilem Stevilu dc2ele ob sredozemskem morji. Na razstavo je 2e doilo nad 2000 razstavnih predmetov. Glavni tajnik izvrsevalncga odbora jo proracunil, da se strogki za razstavo utegnejo pokriti z dohodki, in da Se ostane kakih 12000 gld. Naglo se dela na razstavi, in upajo, da bo ob odprtji vtce delo dnvrSeno in urcjeno. Vse so priskrbi'li, da bodo imeli obiskovalci pri rokak: posto, telegraf, potem zeleznico s konji (tramway); tudi vsakovrstnih zabav in veselic ne bo po-gre§ati. V obCe obecujejo si mnogo o razstavi, in u-tegnila bi ona bifi primerna naprava v spomin, da je letos 500 let, odkar se je Trst pridruM EabsburSki, tedaj nasi cesarski hl§i. Lepo namero, patriotsko podjetje bo pa kazilo in grenilo najvefi ono mesto, katero bi moralo vse sto-riti, da se petstoletnica poviSa. Aii v Trstu so rogo-vile2i irredentarske eete, ki so ze od zacetka delali najvefie zapreke napravi razstave, in kakor je videti, noCojo mirovati niti ob razstavi. Zalostna prikazen se ponavlja ce'6 v mestnem zboru tr2a§kem, kjer novi stareSiuc progressovske stranke delajo upor in zavirajo, da bi se uslaoovile delegacija in muuicipalne ko-niisije. Vse snujejo v nameu, da bi se moral novi mest-ni svet razpustiti. Ako bi se to zgodilo, bi Skodovalo razstavi in slab vlis napravilo ne samo wa avstrijske dezele, ampak v §e hujgem poraena na zunanje dr-2ave. To pa hocejo irrfdentovci doseci v zahvalo, da Avstrija doprinaSa zrtvo za irtvo za povzdigo trza§-kega mesta in ujegove trgoviue. Upajmo, da bo krep-ka roka v>»z km da na drugo stran, in upajmo, da pa-trioticno podjetje triaSko obrodi za2eJeni sad. 0 razstavi barao zdaj imeli priliko mnogo po-roCati; naj bi koristila drzavi, zlasti pa tudi Sloven-cem, ki so Trstu najbligji sosedje! GqxW so se ptikazavaji objakij ali gorak veter jib ! Millier-ja. iz Trsta pojde posebeo vlak p'ozntarceni G. dr. Valenta v Ljubljaai je dobil naslov vladnega svetovalca. Dopolnilna volitev za kranjski del zbor na-mesto rajnkega dr. Bieiweisa vit. TrsteniSkega bo 21. avg. Nameiavajo voliti njegovega siaa dr. Karola Bieiweisa vit. Trsteni§kega. 0. Fr. Gerbic, zoani slov. skladatelj in pevec, iraenovan je za profesorja na konservatoriji v Lvovu. Siovenci vtlemu rojaku sreno 6astitajo, da so uJ8govo vrednost drugi slovanski bratje spoznali. Na shodu kranjskega obrtnega druStva v Ljti-bljani je drz\ poslanee Klun izvrstuo pojasnil delova-nje obrtnijskega odseka v dr^aviiem zboru, in je po-kazal, na katere strani bo boljSa nova obrtna posta-va, kakorSno bo oni odsek v nacrtu predlo2il dvz, zboru. . »rr -r -n "x * " • ^ Stajerski regiment §tev. 47 je obhajal 500 letnico prav slovesno in vesel v taborn pred Novim mestora dunajskiro. Slovensko druStvo na Stajerskem, od vlade potrjeno, vabi Stajarske Slovence k obilemu pristopn in pfavi: Zdrnzimo se! Sezimo si v bratske roke na-rodnjaki vsakega okraja, slehernega stann I Burimo se slozno za pravice svojega naroda! Odbijajtno vzajenmo sovraznike. Skrbimo zdruzeni naroda za du§ni in gmotni napredek ! Drftmu se gesla* po katerem pres-vitii naS cesar Franc Jozef I. slavno vladarijo mogofc-ni Avstriji: „z zdrozenimi moLmi*. Pr?i obdni zbor bo meseca avgusta. Kmetyska dru^ba, v Colovcu je postavila na svojem vrtu prsno podobo cesarja JoMa II. Sello se je bilo mncgo kmetov od vseh krajev. Hrvatskoj U' ItaUjiP Rte« istnrakih Hrvata Talianotn i sviro, na koje spada. Ponnkoin alanka; L' Isttit e il nostra confine orientate, — Paolo Tarn-bri, tiskaoa v .Know Antologia* 1879. SnSak, Pri-ntoraka tiskara 1880. Ta 80 Strang obsezna, za vse primorske Slovane kaj zanimiva in poufina knjiiica, ob svojem casn ie oraenjena, dobiva ae odslej tudi pri uredniStvu BSoce* po prav nizki ceni, in jo vsem rodoljubom, ki hocejo namere italianhsimov dobro o« gledati, najtopleje priporocamo. Poziv! Pricel aem vcliko knjizevno delo, — a izviSiti ga ne raorem, ako mi ne pomaga cell narod slovonski 1 Obracam se za tega delj v prvej vrsti na razumnike po Sloveniji, med njiroi na prefiastite fame prodatojnike in gospode ucitelje po Slovenskero, na obcinske prodatojnike in slednjie na vsacega, ki mi ina svoj kraj n&tancno opisati, bodi si 2enskega ali moSkega spola. Dezela— to je: Kranjska, Stajerska, Primorje i Iatro in Knroska — v katerej lezr mesto, trg ali vas, hga kraja, oddaljenost kraja od druzega, Stevilo prebivalcev sledujc obdine, njih druabiuske razmere, potiebc, blagor, razvade id posebno napake, ki na§ narod v ob5e, njihov dom v socijalnem obziru kaze, narodnosti in protinarodoosti, stanje vsake obcine in zlasti posebnosti sledojega kraja v teritorijalnem ali socijalneni obzirn, z jedno besedo vse, kar mi podaje mot, da se seznamui z goii recenimi de2elami tako natanko, ko da bi zivcl v vsaceni kiaji in v vsacera draibinskem kiogu sam. — Opominati pa moram po-scbno in polagati na sice castittm poroCevalcem, ka« terih se, upam, v kratkem zbere nebrojno — vestnost in poitenost v porocevanji! kajti neresnicno poroCilo od kod kazilo bi ceio podjetje in to ne v mojo, am-pak Y neca.«t poroeevalfievo I Ker ne morem iu — ¦ na smem razodeti, s Cim uameruvara obdariti svoj narod, podajem v malo opiaviceuje svoje ponizne zah-teve zagotovilo, da nikomur ne bode M za to, kar je k tenia pomogel. Kaj §e dostavim, da Cesar sem ravnokar prosil, se prav mc* ne dottka pretekiosti naSe, ampak samo statistike sedan jo Slovenije in le samo S love nije! Pisma raj se posiljajo po mojem uaslovu in, ker hocem nadaljevati uze z novim letoi.i, — pro-sim cast, sodclovake, da bi do tega casa dovisili svojo stvar.*) S spo§tovanjem Lovro Vega. V Kamuiku naKranjskem pri Ljubljani 9. rofnika 1882. Tr^ao porociio V Gorici, 28. julija 1882. Kolonijali. Eava: Moka gld. 168—170; Ceylon ena pogl. 138—146, druga (Perla) 162—164; Portoriko gl. 128—136; Malabar gl. 108—116; St. Domingo gl. 104—106; Rio fin gl. 100—102 in sred-nji gl. 85—93; Santos spodnji in fin gl. 96—102, Sladkor raf. domafc gl. 51—53; Melis g!. 47.50—48 toRen gl. 45.50—46. Sadje. Ro2ici gl. 10—12; mandelji gl. 94 — 100; grozdje suho (opasa) gl. 34—36; saltanina nova gl. 54—60. Mast, sir in olje. Maslo gl. 82—94; mast ogerska gl. 83—85; slanina domafa in ogeraka gl. 80—84; sir pijacentinski, star gl. 140—180; peko-rin gl. 140—148; sir bovSki star gl. 115—120 in letoSnji gl. 78—80; olje olivno (oljfino) najtineje gl. 70—72, fino gl. 64—66, srednje gl. 54—58; Corfu gl. 50—58; Raguza gl. 44; istisko gl. —-43 ; pe-trolej v sodcih gl. 15.25—15.50, v zabojih gl. 18.50 —19. yVse navedene ceue po 100 kg. (kil., kvintal). Zi to, moka in r iI. Psenica hekt. (100 H-trov) gl. 8-40—8-80 sirk gl. 7-7.50; li gl. 7.50—8; jecmen pehan(ka§a) gld. 10—10.25; ovesgold. 4.—; fizxd gl. 9—II. Kdor hoce preraeaniti na staro mero, naj raCuni 31 litrov star pol.r pri ovsu 5 lit. vec. *) Naniera podpisanega je za Slovence silno imenitna ia vbg hvala vredna, ker na podlogi tak6 nabranega gradiva b(r fie Ie mozno prakiifino rozn&vrstne nadrte v blagor naSega naroda snovati. Zato oaj vabetelja vai rodoljubi vestno in z veseljem podpirajo. jjr. Ri2 (raji) ie najfineji 100 kit. gl. 23—25t drtigih vrst pa po gl. 19.22, 18—19 ia 15.50—16. Moka st. I 100 kil. gl. 20-20, II gl. 18.70, HI gl. 17.30, IV gl. 16.20, V gl. 13.80, VI. gl. 9.70. Otrobi z vreCo 100 kji. dtobni gl. 5.50 debelj gl 5.20. Spirit in vino. 2ganfe demace hfkt. gl 46.-48, Spirit raf. gl. 37.—38; vino irno gl. 24—26; belo gl. 22—24. _______ Poslano.*) Veleslavnerau oaraj. 5oS. sovetn v Tolmiun. SliSal st-m, da ste zafiell nekam .§parati**. Prav dubra wisel — iavrsten sklep — ua5 kmet uze ko-maj „doklada'* — prav Iniate — zato Va -.J- On'f ki bolehajo zarad krfia oliztv-mSCiYm iM.RT: cev, in vai ki se zanimajo za take «rv«jwwv. boIezni jQ me.o got<)Vega zdra. Vila, naj si zaupno priskrb^ broiuro dr. Boas-a. Brezplacno in franco jo razposilja DR. BOAS Pa. is, Avenue KbSber, 10 Charaps-Elysees. gela Parlagi, prej firma Brachfeld et Wellisch Munchen, zdiij Paris Avenue Wagram, 29 ne razposiljajo vee moje broSure, ker sem jim jo odtegnil. se ponuja tako dobra prilika; da se moro izvrsiMa ura za polovlco ceno kupiti. fedajateij id oa|o?ornijreanik: F. PUPGOMIK.— Tiska: .Hilarijanska tiskawa* v^ori«; Po vsej Evropi nastalo politique rnzmere se tudf Svice niso ognile i zato so je ninogo del.ilcov izaelilo, vsled icsiir se ruSijo tudi fabriko. Tako jo i prva naj-znamentteja urarnica, katero mi zastopamo, zdiij zaprta i nam poverjena razprodnja njenih izdelkoy. Tako ime-novane Wanchington zupne ure so najboljSe uro na sve-tti, izvenredno krasno vrezljane i vezeno i po amorikan-skem sestavu napravljene. Vso ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroStvo za v ako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroatva i stroge sotidnosti se s tern javno obvezujemo, da hocemo vsako uro, ki ni po-volji, nazaj vzeti i zamenjati 1000 zepnih remontoir ur, navijajo se brez kljuCa, s stalnim zaklopcein, izvenredno toeno na sekunde re-gulirane, razeii tega po novem nafiinu eloktrogalvaniSki pozlaceius z verizico, medaljonom itd. poprej gld. 25, zdf\j ena Ie po 10 gld. 20 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikln, na 15 Tubiuih, /. emajlinuiini kazalom, za sekunde, kristalnim plosnatim steklom, poprej gld. 21, zdaj ena lo gld. 7.23, vse na ,<¦<•!:mule repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopeem in srobronikla. kristalnim plosnutim steklom na 8 rubinib, najnatanjcuiSe repasirane, z verizico, medaljonom i za-metuint etuijom, poprej gld. 15, zdaj ena lo gld. 5.60 1000 ur na kotvo, iz cistega V.l Iomega srobra po c. k. puncovnem uredu pregledane, na If- rubinih, razen tega elektridno pozlucene, najnatanjcniSe reguli-rane. Te ure so poprej stale 23 gld, zdaj pa stoje le gld. 13.40 1000 Washington remontoir zepnih ur iz pravega 13 I. tesk^ga srebra, po c. k. puncovnem uredu pregledane. Porostvo so daje, da so najtocniSe na sekunde repasirane, uotranja sestava je iz nikla i tea ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verizica, medaljon, etui iz zameta i kljuc. 1000 pravih zlatih ur za gosp^, na 10 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za goapode ali gospt?, prej iOU gld., zdaj 40 gld. 650 ur za zid z najlepsim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. 75 kr. 650 ur budilnic t udarcem. ki prav dobro tolce, najnatanjenise regulirane, tudi pripravue za mizne pi-sa6e; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. SO kr. , 650 ur Z nihalom v najlepse izdelaui visoki go-tiski omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtocni§e na cas regulirane, izvenredno lepe i krasns. — Ker ima taka ura Se po 10 letih dojno vrednost, ne imela bi so v nobeni hisi pogresati, posebno ker je taka res kra-sota ?ob«, Take ure so poprej veljale po 35 gld., zdaj pa izjemno le 15 gld. 75 kr. Kadar se naroSujejo ure z nihalom, treba je pri-toziti zagotovscino. Napis: Bazprodaja ur txr*ar*iiLice JPli. Fromma JUuuaj^ Rothcnthurmstrasse it, 9, partere mm iii/1'iiiinui: