Obnovljena izdaja ■ Leto XVII. • štev. 16 (687) - Trst -17. septembra 1965 40 lir SDea,x *b0
poet. - Gruppo II
Vlada levega centra
zavrača deželne zakone
PAOLO SEMA
sekretar tržaške federacije KRI
Obnovitev šolskega življenja je vselej združena s številnimi problemi. Študenti, učenci osnovnih šol, roditelji in šolniki imajo skrbi zaradi programov, učbenikov, urnikov, taks, pa tudi zaradi izbire vrste šole.
Demokratične sile v vsej državi, sindikati, učitelji, dijaške organizacije, zbori roditeljev, strokovnjaki in proučevavci zapletenega šolskega sveta se 'že leta bojujejo za resnično reformo šolstva vseh vrst in stopenj, da bi ga prilagodili stvarnosti družbe in perspektivam demokratičnega razvoja.
Bitka ni še izbojevana. Nazadnjaške sile in vladajoči krogi postavljajo ovire katerih pa ni mogoče premagati brez trajne, odločne in enotne akcije vseh, ki so neposredno ali posredno zainteresirani na bodočnosti šole.
Toda če vse to velja na splošno za vso državo, velja v tem večji meri v naši deželi, kjer obstaja poleg vseh drugih še en problem. To je problem slovenske šole.
Kratkovidna politika vseh prejšnjih vlad. pa tudi sedanje, je otežkočala življenje slovenske šole. Zakasnelo pravno priznanje te šole, obotavljajoče izvajanje šolskega zakona, ki je bil sprejet po dolgi in trdi borbi, obstoječe težave v vrstah vzgojnega kadra, pomanjkanje prizadevanj za demokratizacijo njenega življenja so dejstva, ki jih ni mogoče prezreti in ki slovensko šolo potiskajo v položaj v manjvrednosti. Zato je potrebno, da reagiramo z odločnostjo in ponosom brez lažne sramežljivosti pri kazanju odgovornosti in slabosti.
Nikoli ne sme odmanjkati takojšnje razkrinkanje dejanj, ki imajo za cilj omejevati pravico do popolne in dejanske enakopravnosti slovenske šole in ne samo do enakopravnosti v teoriji. To je dolžnost tako Slovencev kot Italijanov.
Slovenski učenec mora v slovenski šoli, katere koli vrste ali stopnje, uživati vse pravice, ki Izhajajo iz določil republiške u-stave in mednarodnih dogovorov, ,1° S^e<^e, Programov, učbenikov, učilnic, učnih pripomočkov, kakor tudi glede učiteljev.
Italijanska država je dolžnik pred sedanjo in bo dolžnik tudi pred bodočimi generacijami Slovencev za vse tisto, kar jim je bilo odvzeto za časa fašizma, v prvi vrsti pa na področju šolstva in kulture. Slovenci so drago, mnogo dražje od drugih narodnih skupnostih plačali osvoboditev izpod fažizma. Žrtve in prelita kri Slovencev naše dežele predstavljajo velik delež v boju
za osvoboditev, za ustvaritev republike in za ustavo. Ako danes slovenska šola obstaja, obstaja po zaslugi osvobodilnega boja in ako je bila ta šola uzakonjena ter se je uveljavila, je to zasluga demokratičnega boja in v prvi vrsti trajne akcije, ki jo je vrsto let vodila komunistična partija.
Tudi s tega vidika se kaže še bolj iluzorna in goljufiva preten-
Poziv odbora za slovensko šolo
Odbor za slovensko šolo, ki ga na Tržaškem sestavljajo vse slovenske kulturne in prosvetne organizacije ter vse politične stranke, ki vključujejo v svojih vrstah Slovence, poziva slovenske starše, naj se pri vpisu svojih otrok v šolo odločijo v soglasju do lastne narodnostne pripadnosti in odgovorno v odnosu do svojih otrok.
Vpis otroka v slovensko šolo je narodna dolžnost slovenskih staršev. Šola je najbolj otipliv dokaz življenjskosti in najučinkovitejše sredstvo za obrambo enakopravne narodne skupnosti, zato jo krepimo z vpisovanjem svojih otrok vanjo.
Obvarujmo narodnostno pripadnost svojih otrok z vpisom v slovensko šolo. Omogočimo svojim otrokom, da si bodo v jeziku, ki jim je najbližji, širili obzorje, da bodo globlje spoznavali materin jezik in vrednote lastnega naroda in tako postali njegov zavedni pripadnik. Omogočimo jim celovito duševno rast.
Trst, 10. septembra 1965 ODBOR ZA SLOVENSKO ŠOLO V TRSTU
zija levega centra, da bo brez trajne in enotne akcije in z imenovanjem enega odbornika slovenske narodnosti na tržaški občini spremenil razmere Slovencev.
Še eno besedo bi želel spregovoriti slovenskim staršem, zakaj tudi nanje pada odgovornost boja in dosledne akcije za slovensko šolo. Ta beseda se mi zdi tembolj potrebna prav letos, ko proslavljamo dvajsetletnico osvoboditve.
Politika mirne asimilacije se nadaljuje. Sleherna slabost v boju za obrambo pravic in v prvi vrsti za obrambo šole je neposredna podpora raznarodovalnim akcijam vladajočih krogov. Šibkost slovenske šole lahko spravi v dvom obstoj slovenske narodne
skupnosti ter opogumlja tiste, ki zasledujejo ta cilj.
Nedvomno je najsigurnejši delež v boju za slovensko šolo in najnaravnejša podpora njej prav v izbiri slovenskih staršev. Zato komunisti in iskreni demokrati svetujejo slovenskim staršem, jim priporočajo ter jih toplo vabijo naj pošljejo svoje otroke v slovensko šolo ,
S tem, da bodo slovenski starši pošiljali svoje otroke v slovensko šolo bodo izpričali tudi vero v njihovo prihodnost ter zagotovili slovenski narodni skupnosti soglasno podporo vseh komunistov.
Skoraj vsak zakon, ki ga je deželna zbornica odobrila do sedaj, je bil zaradi enega ali drugega razloga zavrnjen. Zadnji, ki ga je vlada zavrnila pred poletnimi počitnicami, je bil zakom o instrumentih in procedurah za načrtovanje, ker je predvideval prisotnost strokovnjakov za specifične probleme slovenske narodne manjšine. Med poletimi počitnicami pa je vlada zavrnila kar 5 deželnih zakonov, med temi dva z motivacijo, ki še bolj omejuje kompetence avtonomne dežele s posebnih statutom Furlanija-Julijska krajina.
Gre, namreč, za dva zakona, ki ju je deželni svet odobril julija. Prvi se tiče finančnih olajšav za industrijske pobude — tega je odobrila z določenimi rezervami tudi komunistična skupina —, drugi pa predvideva prispevke dežele za industrijska področja. Vlada je oba zakona zavrnila z motivacijo, da deželni svet ni prej predložil zakonske osnutke posebni komisiji Evropske gospodarske skupnosti, ki ima, nalogo po rimski pogodbi ri leta 1957, da pove svoje mnenje o vseh vprašanjih industrijskega razvoja v državah -članicah. Na ta način se je naša dežela znašla pred novo, zelo nevarno zožitvijo svojih kompetenc. Na eni strani vlada zavrača skoraj vsak zakon, kar otežuje in onemogoča učinkovito delo dežele na drugi strani vlada prepoveduje deželi vsakršno delova nje za ureditev vprašanj slovenske narodne manjšine, na tretji strani je vsaka gospodarska pobuda ve-
čjega značaja, kar spada v okvir deželnih kompetenc, podrejena mnenju komisije pri EGS, kar pomeni resno prejudicirati reševanje vprašanj zlasti industrijskega razvoja v naši zaostali in deprimirani deželi, ker ni dvoma, da bo ta komisija skušala onemogočiti pobude, ki ne sovpadajo z načrti komisije, kjer imajo glavne besede nemški, francoski in italijanski monopoli.
Zaradi tega je komunistična skupina naslovila deželni vladi interpelacijo ,s katero vprašuje, ali ni zavrnitev s takšnimi motivacijami v nasprotju z deželno avtonomijo, ali ni osnutek petletnega načrta, ki ne predvideva nobenega posebnega razvoja za našo deželo, sad določene usmeritve komisije EGS, ali niso prav tako vesti o izgradnji avtoceste Benetke-Muenchen, ne da bi se omenila cesta Trst-Videm- Trbiž, prav. takšne usmeritve, in ali ne bi bilo pravilno, da bi se italijanska politika v okviru EGS revidirala, da bi se vskladila z najnovejšim razvojem dogodkov, ki velevajo, da se gospodarsko sodelovanje razvija tudi z deželami, ki mejijo ali so blizu naše avtonomne dežele.
Senator Vidah je poslal ministru za javna dela vprašanje v zvezi z gradnjo nove Benetke-Muenchen pred gradnjo ceste Videm-Trbiž ter poudarja, da bi bilo s tem prizadeto gospodarstvo Furla-nije-Julijske krajine.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOpOOoO
Pogajanja za sestavo pokrajinskega in občinskih odborov na Goriškem
Pogajanja za sestavo goriškega pokrajinskega odbora in občinskih odborov v Gorici in v nekaterih večjih krajih v pokrajini se bližajo koncu. Možno je, da bo na dan, ko bo naš list v prodaji, že dosežen globalen sporazum o levem centru. Kot smo že poročali je bil za župana v Gradiški izvoljen socialist Portelli. Podžupana in štiri odbornike so si zagotovili demokristjani, enega odbornika pa socialdemokrati. V Krminu je izvoljen za župana demokristjan Benetti, dve odborniški mesti so sprejeli socialisti, enega socialdemokrati in tri demokristjani.
Medtem, ko to poročamo, ostajajo še nerešeni nekateri problemi v Gorici, kjer socialdemokrati zahtevajo tri odborniška mesta. Če bo
do tega prišlo, se bodo znašli demokristjani v manjšini. V nekaterih političnih krogih v Gorici se govori, da je bila zahteva socialdemokratov postavljena z namenom, da se onemogoči ali vsaj otežkoči prisotnost Slovenske demokratske zveze v odboru. Socialdemokrati niso niti najmanj naklonjen vstopu slovenskih predstavnikov v večino. To je jasno rečeno v izjavi mestne sekcije, ki ni bila še uradno demantirana s strani pokrajinskih organov njihove stranke. Ali je mogoče, da ta zapreka onemogoči sestavo levega centra v Gorici? Težko je reči, toda brez dvoma se socialdemokrati, ki so v zadnjem času poudarili svoje nacionalistične težnje z namenom, da odtržejo demokri-
V nedeljo dopoldne so se tržaški protifašisti poklonili bazoviškim mučenikom na njihovem grobu na tržaškem pokopališču, popoldne pa je bila svečana spominska pros lava na strelišču pri Bazovici. Na strelišču so po govorih predstavnik ov protifašističnih združenj nastopili tudi združeni pevski zbori
stjanom glasove z desnice, nahajajo v zadregi zaradi prisotnosti Slovencev v večini. Sicer pa kaže, da so v zadnjem času demokristjani skoraj pripravljeni sprejeti socialdemokratske zahteve.
Bomo videli. Kar je do sedaj gotovega je to, da socialdemokrati niso še zavzeli uradnega stališča v zvezi s sestavo goriškega odbora
Če bo kljub temu prišlo do globalnega sporazuma, ta predvideva vstop odv. Sfiligoja v mestni odbor in vstop slovenskega socialista Marka Waltritscha v pokrajinski odbor .
Programatična osnova, na kateri bi moralo sloneti novo zavezništvo, ni še uradno znana. Ve se samo, da so socialisti (ki so v začetku imeli dobre namene) popustili. Glede vprašanja omejitve večine (o kateri se mnogo govori) so socialisti v prvem momentu predstavili formulacijo, ki je dopuščala možnost sodelovanja s komunisti, kasneje pa so pod pritiskom demokristjanov sprejeli državno formulo in se s tem odpovedali vlogi, da kvalificirajo v naprednejšem smislu levi center na Goriškem.
Spričo teh dejstev — čeprav bomo končno sodbo dali, ko nam bo uradno znana vsebina dogovora — moramo poudariti, da se na Goriškem poraia sodelovanje med socialisti in demokristjani na osnovi kompromisov in protislovij, ki bodo v bližnji bodočnosti nedvomno imeli negativne posledice. To je razvidno že iz tega, da demokristjani že pred sklenitvijo dogovora, zahtevajo razpustitev sedanje levičarske občinske uprave v Ronkah (kier bi morale biti volitve čez eno leto) in njeno nadomestitev z u-pravo levega centra. S tem pa delavsko gibanje ne more pričakovati nič dobrega.
I. C.
2 • DELO
17. 9.1965
Delajmo za mir v Vietnamu
in na vsem svetu!
Bertrand Russell
Bertrand Russell, veliki britanski filozof in matematik ter Nobelov nagrajenec, ki je znan zlasti zaradi svojega pogumnega zavzemanja za mir v svetu, razorožitev in prepoved atomskega orožja, je za revijo KPI «Rinascita» razložil svoje mnenje o sedanji vojni v Vietnamu. Russel ta-ko-le meni:
Vsakdo, ki mu je mir pri srcu, stoji danes pred osnovnim problemom: politika Združenih držav A-merike. Tisti, ki imajo v ZDA oblast, so deželi vsilili sistematični načrt mednarodnega izkoriščanja in nadvlade. Bistvo problema lahko strnemo v naslednjem: ZDA vzdržujejo več kot 330 vojaških oporišč po vsem svetu. Ta velikanski sistem vojaškega pritiska je mogoč le zato, ker obladuje ameriški imperializem 50 odst. virov pomoči na svetu, čeprav predstavlja pre-bivavstvo ZDA samo 6 odstotkov prebivavcev sveta. Narodi v svetu se branijo takega stanja, ki jim prinaša le bedo.
Jasno je, da si ne more noben narod z orožjem zagotoviti in obdržati kontrole in dobičkov več kot polovico virov pomoči na svetu, ne da bi pri tem naletel na odpor tistih, ki morajo prenašati posledice. Zaradi tega mora večji del narodov te razmere ali sprejeti ali pa se odkrito upreti ameriški nadvladi in njenemu izkoriščanju.
To so najbolj bistvena dejstva, ki so osnova napadalni vojni v Vietnamu, ki jo prav sedaj vodijo ZDA.
Nihče ne more dvomiti o naslecl-njem:	okoliščine, ki so vodile k
spopadu v Vietnamu, so navzoče tudi v Latinski Ameriki in v večjem delu Azije in Afrike.
Kaj naj si mislimo o vojni, v kateri je zastavila največja industrijska sila na svetu vsa sredstva in vse vire pomoči, ki so ji na razpolago, da bi premagala ljudstvo tisoče milj oddaljene agrarne dežele? Osem milijonov Vietnamcev je praktično zaprtih v koncentracijskih taboriščih. V enem samem letu so ZDA in lutkovni režim v Saigonu izvedli na desettisoče bombnih napadov, v največji meri z napalm bombami.
Vrhu tega poskušajo ZDA zlomiti odločni odpor, na katerega je zadela njihova politika svetovne
nadvlade tako, da zasledujejo smer, ki lahko vodi k oboroženemu spopadu s Kitajsko. Resno se lahko bojimo, da se tisti, ki imajo v rokah oblast v ameriškem Pentagonu, v središčih zahodnega kapitalizma in v krogih CIA, v tem trenutku pripravljajo, da bi bombardirali in uničili industrijska mesta Kitajske.
To zločinsko dejanje, ki bi spravilo svet v nevarnost splošne atomske vojne, je treba z močjo in odločnostjo razkrinkati in premagati. Včasih smo rekli, da bi morali vse, ki so sodelovali pri hladni vojni zaradi oboroževanja in groženj z atomsko vojno obsoditi. Tega danes ne moremo več' trditi I z vso pravico. Intervencije zadnjih let in sedanja politika ZDA nedvomno dokazujejo, da ogroža svetovni mir ameriški imperializem. Vsak pošten opazovavec, ki se drži dejstev, mora priti do teh zaključkov.
Neodgovorno stališče ameriškega vodstva je tisto, ki vodi svet v prepad atomske vojne. Mogoče posledice so tako strašne, da si jih niti ne upamo predstavljati. Tudi če se trenutno lahko splošni vojni izognemo, bo ameriška politika kmalu povzročila novo krizo. Moč Američanov je v tem, da izzivajo težnje človeštva tako dolgo, dokler se ne bo ameriško vodstvo odreklo doktrini kontrarevolucije in ne bo prenehalo nasprotovati gibanjem za politično in gospodarsko neodvisnost, bo svet prehajal iz ene krize v drugo. Dokler nam ne bo uspelo, da bi strmoglavili vlade, ki odobravajo in podpirajo kemično in napalm vojno, bodo ZDA nadaljevale s politiko «pokolov za po-skušnjo» .
Naj bi vsi narodi sveta delali tako, da bi ZDA v Vietnamu končale z napadalno vojno!
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Iz zgodovine delavskega gibanja
Pred tridesetimi leti je bil v Moskvi zgodovinski sedmi kongres komunistične internacionale (ko-minterne). Tega kongresa, ki se je začel 25. julija in se zaključil 25. avgusta 1935, se je udeležilo 5.30 zastopnikov 65 komunističnih partij. V komunistični internacionali je bilo takrat včlanjenih 76 komunističnih partij. Od teh jih je takrat 50 delovalo v ilegali. Partije, včlanjene v internacionali so imele skupno okrog 3 milijone in sto tisoč članov. Poglavitni problem, o katerem so razpravljali na sedmem kongresu so bili ukrepi proti fašistični nevarnosti.
Po zmagi fašizma v Nemčiji se je resno zaostrila kriza v mednarodnih odnosih. Prve napadalne akcije fašističnih držav so jasno napovedovale njihovo težnjo po reviziji mirovnih pogodb in po novi razdelitvi sveta. Vendar se zahodne sile tem akcijam niso uprle. Še več, upale so, da se bo fašistična agresija sčasoma obrnila proti Sovjetski zvezi — prvi socialistični državi, ki je dosegla večje uspehe in je bila opora mednarodnemu delavskemu gibanju.
Čeprav nekoliko pozno, je svetovno komunistično gibanje videlo vse te spremembe v mednarodnih odnosih. Ko je razčlenil nov položaj, je sedmi kongres komunistične internacionale poudaril, da je najvažnejša naloga boj za enotno delavsko in ljudsko fronto proti fašizmu in vojni.
Najvažnejši referat na kongresu je imel Georgij Dimitrov, znana | osebnost mednarodnega delavskega gibanja, bivši Hitlerjev jetnik, 1 ki se je proslavil na procesu v Leipzigu z ognjevito obrambo ideje
komunizma in pogumnim razkrinkavanjem fašizma.
Kakor je razvidno iz nekega pisma, ki je bilo prvikrat objavljeno šele pred tremi leti, je bilo že leta 1934 (tedaj bi se bil moral vršiti znameniti sedmi kongres komunistične internacionale) izhodišče Dimitrova, da je osrednje vprašanje ustvariti enotno proletarsko fronto v boju proti fašizmu, boj za enotnost delavskega razreda in za novo taktično smer delavskega gibanja. Že tedaj je Dimitrov poudaril, da bi morali zbirati vse napredne sile na široki fronti boja proti fašizmu in vojni. To je tem-
bolj pomembno, ker so bili za delovanje komunistične internacionale dolgo vrsto let značilni sektaški in šablonski nazori. V tistem času je bila na primer v mnogih listinah komunistične internacionale in posameznih komunističnih partij v navadi sodba, da je socialdemokracija «socialni fašizem». Res je, da je tako sodbo izzvala s protirevolucionarnim delovanjem desnih voditeljev socialdemokracije v nekaterih državah. Istovetiti socialdemokracijo v celoti s fašizmom pa je bilo zgodovinsko neupravičeno in je taka sodba delavskemu gi-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Nekateri člani tajništva komunistične internacionale. Na sliki sede: prvi na levi Dimitrov, v sredi pa Togliatti
Ob prvi obletnici smrti velikega revolucionarja
Togliattijev delež v španski drž. vojni
Smatramo za umestno, da v času, ko proslavljamo prvo obletnico smrti tovariša Togliattija, objavimo še en sestavek, povzet iz glasila «Komunist». Sestavek objasnju-je delovanje Togliattija v času, ko je bila r Španiji državljanska vojna in med zadnjo svetovno vojno.
Togliatti je prišel v Španijo julija Ì937. To je bil čas, ko se je republika po frankističnih vstajah in prvih vojaških porazih vsaj delno konsolidirala. Togliattijeva naloga je bila organizacijsko in politično pomagati španskim komunistom pri obrambi republike in organizirati mednarodne brigade. Prizadeval si je zlasti, da bi mednarodne brigade, sestavljene v glavnem iz komunistov in pripadnikov drugih demokratičnih in protifaši-stih strank ter gibanj iz Evrope in Amerike, postale sestavni del španske republikanske vojske. Neposredno je sodeloval pri organiziranju mednarodne brigade «Garibaldi», ki so jo večinoma sestavljali italijanski borci.
V času enoimpolletnega bivanja v Španiji je bil Togliatti največ v Valenciji in Barceloni, kjer je bil takrat sedež centralnega komiteja Komunistične partije Španije in španske republikanske vlade. Ko so v začetku 1939 fašisti zavzeli Barcelono, se je Togliatti med zadnjimi umaknil iz katalonske prestolnice in s tisoči Špancev in pripadnikov mednarodnih brigad odšel v Francijo. Takoj po prihodu v Francijo je začel kovati načrte za vrnitev v še ne premagani del republikanske Španije. S starim vojaškim letalom je kmalu nato preletel Pireneje, se ustavil v Alba-setu in končno prišel v Madrid, -kjer so divjali zadnji zagrizeni boji z mnogo močnejšimi franki-sti. Tu je bil priča zadnjim dnem republike, njeni agoniji in njenemu porazu. Z nekega letališča v bližini Cartagene, ki so ga zavzeli ostanki republikanske vojske je 25. marca 1939 zapustil španska tla. Letalo je preletelo Sredozemlje, izgubilo smer in pristalo v Mostaga-nu, vzhodno od Orana v Alžiriji.
Julija istega leta se je Togliatti vrnil v Pariz in znova začel voditi inozemski center KPI. Precej najpomembnejših voditeljev KPI, ki so sodelovali v španski državljanski vojni, se je po porazu španske republike znašlo v koncentracijskih taboriščih. To dejstvo je v precejšnji meri ohromilo moč partije. Treba je bilo rešiti mnogo problemov v zvezi z njenim delom in organizacijo. Zato je Togliatti že avgusta 1939 organiziral v Parizu konferenco voditeljev KPI. Konferenca je bila pred začetkom druge svetovne vojne, ko so italijanske fašistične čete že napadle Albanijo in se pripravljale na nove osvajalne pohode na Balkan. Fašistični režim v Italiji je; uvedel oster policijski teror. Po analizi stanja v italijanski državi je bilo sklenjeno, da se skrči število tovarišev pri delu v «inozemskem centru» na minimum in da se jih čimveč vrne v Italijo z nalogo, da okrepijo partijo ter jo pripravijo na dogodke, ki so se obetali.
Prvega septembra 1939, na isti dan, ko so hitlerjevske tolpe prestopile poljsko mejo in začele drugo svetovno vojno, je policija v Parizu aretirala 5.000 ljudi tuje narodnosti, v glavnem Nemcev in Italijanov. Med zajetimi je bil tudi To-
gliatti. Po dolgem zasliševanju na pariški policiji so ga predali vojaškemu sodišču, ki ga je, ne da bi vedelo koga ima pravzaprav v rokah, obsodilo na šest mesecev zapora zaradi «prehoda meje s ponarejenim potnim listom». .
Po izpustitvi iz zapora je moral Togliatti obljubiti, da bo odpotoval v Latinsko Ameriko. Zato se je umaknil v ilegalo. Mesec dni je živel v Parizu. V tem času je pripravljal partijo na nove naloge. Ker je bila večina članov starega «inozemskega centra» v zaporu je sestavil novo vodstvo. Poveril mu je dve osnovni nalogi: čimprej o-mogočiti vrnitev v Italijo in pogumneje nadaljevati agitacijo proti vojni. Osnoval je časopis «Spar-takova pisma», ki so ga po ilegalnih kanalih pošiljali v Italijo in napisal je tudi nekaj člankov zanj. Organiziral je kurirske zveze, javke in drugo, kar je potrebno za uspešno delo ilegalne organizacije, potem pa je odšel v Bruselj in nato v Sovjetsko zvezo.
V mednarodnem komunističnem gibanju
V	Evropi je divjala vojna. Togliattijev! stiki v Italijo so bili zelo otežkočeni. Vendar pa je vedno našel način, da je ne samo prejemal obvestila o stanju v Italiji, ampak tudi dajal napotke za delo tovarišem, ki so bili v domovini.
Zlasti pomembna je bila Togliattijeva aktivnost na radijski postaji, ki je oddajala v italijanščini. Od junija 1941 do polovice 1943 je pod imenom Mario Correnti trikrat na teden govoril svojim rojakom v Italiji. V svojih govorih je razkrinkaval značaj fašizma, opozarjal na negativne posledice, ki jih je imela fašistična vladavina na Italijo ter poudarjal, da morajo v boju proti fašizmu sodelovati vsi sloji italijanskega ljudstva. V zadnjem govoru 11. maja 1939 je med drugim rekel: «Ali se bo Italija osvobodila Mussolinija in njegovih hitlerjevskih oblastnikov ali pa bo prva občutila posledice katastrofe. Italijansko ljudstvo naj izbira!»
Delo pri radiu pa je bilo samo del Togliattijeve aktivnosti v letih splošnega svetovnega spopada. Mnogo časa. je Togliatti še naprej posvečal komunistični internacionali ter spremljal dogodke v mednarodnem komunističnem gibanju in posameznih komunističnih partijah, ki so vse bolj postajale odločilen činitelj v boju proti fašizmu, za narodno in socialno osvoboditev ljudstev in držav. «V takem položaju», je nekje med drugim zapisal Togliatti, «je postalo nemogoče in celo nesmiselno voditi akcijo samo iz enega centra. Komunistične partije so z lastno močjo postale politični činitelj v svojih državah in zato morajo biti avtonomne, usklajati akcije s tekom dogajanj, preobratov, uspehov in neuspehov v svoji državi». Na taki presoji razmer v katerih se je razvijalo komunistično gibanje, je temeljila tudi odločitev o razpustitvi komunistične internacionale leta 1943, ki jo je podpisal tudi Togliatti.
V	začetku leta 1943 je prišel fašistični režim v Italiji v hudo krizo. Neugoden ekonomski položaj, porazi na vseh frontah in splošno nezadovoljstvo ljudstva so prisilili Mussolinija, da je 25. julija dal ostavko. Samo nekaj dni za tem je bila v Rimu obnovljena direkcija KPI.
17.9.1965
•«
DELO • 3
«Bazoviški spomenik»
Kratek pregled knjige, ki jo je objavil Vekoslav Spanger
Objavljamo kratek pregled knjige Vekoslava Špangerja «Bazoviški spomenik». Podrobnejšo in tudi politično oceno vsebine te knjige bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk.
Uredništvo «Dela»
Vekoslav Španger, ki je bil pred 35. leti sojen skupaj s Ferdinandom Bidovcem, Franom Marušičem, Zvonimiram Milošem in Alojzijem Valenčičem in drugimi slovenskimi rodoljubi, je pred kratkim izdal v samozaložbi knjigo z naslovom Bazoviški spomenik. To ni le knjiga spominov, ampak je bogata zbirka dokumentacije o dogodkih, ki so se odigrali po prvi svetovni vojni in v času fašistične tiranije.
V	predgovoru avtor pravi, da ni njegov namen opevati slavo tajne organizacije, ki se je imenovala Borba in ne njenih ustvarit el jev, ampak da želi prikazati dejstva, tako «kakor nas je navdajala takrat resnica in pravica, za katero smo se borili in trpeli». Moja topla želja je», tako pravi dalje Španger v predgovoru svoje knjige, «da bi opisal, poleg že znanih neizpodbitnih dejstev, čim bolj resnično in dokumentirano še neznana dejstva, ki so bila povezana, ali so bila vzrok delovanja in procesa Borbe ter taka, ki bodo prikazala bravcu v pravi luči vse tiste sile, ki so privedle borce v nekompromisni boj do tragičnega konca delovanja».
Vse to je Vekoslav španger s svojim knjižnim delom tudi dosegel, saj je z njim marsikatero stran, ki je bila doslej nepoznana, primerno objasnil, spodbil pristranska prikazovanja raznih dogodkov ter jih v pravi luči, z. dokumentacijo, predvsem pa s posredovanjem Živih spominov otel pred pozabo.
Knjiga Bazoviški spomenik je razdeljena v več poglavij. V prvem poglavju je opisano stanje na Primorskem po prvi svetovni vojni. V njem avtor ugotavlja, da so zaradi razmer, ki so nastale, Slovenci in Hrvatje zaskrbljeno gledali v bodočnost, ker že predfašistična vladavina ni držala danih obljub. Dogodki, ki so se odigravali so tudi mladino spravili v apatičnost, toda novice o ruski revoluciji so jo opogumljale.
V	drugem poglavju, ki nosi naslov Fašistični pogromi, Španger na kratko opisuje tudi požig Narodnega doma, fašistične napade na delavske ustanove in delavske barikade v Trstu.
O ustanovitvi mladinskih društev piše v tretjem poglavju, v istem poglavju tudi bežno omenja komunistično partilo, ki je takrat delovala v ilegali, omenja njene slovenske voditelje Jožeta Srebrniča, Ivana Regenta, Jožeta Pahorja, A-lojza Hreščaka in Albina Vodopivca. Na kratko analizira tudi životarjenje drugih političnih organizacij, kot n. pr. društva Edinost.
Najzanimivejše poglavje knjige le tisto, v katerem je opisana taj-na organizacija Borba, njena pravila, njene akcije, pa tudi aretacija njenih voditeljev, mučenje v fašističnih ječah itd. (Ker je to poglavje izredno važno, ga ni mogoče analizirati v nekaj stavkih. Zato se bomo k njemu še povrnili. Op. uredništva.)
V	posebnem poglavju je opisan potek procesa pred zloglasnim posebnim sodiščem in junaško zadržanje obtožencev. V tem poglavju Španger odločno zavrača nekatera netočna tolmačenja tudi v zvezi s sredstvi, ki jih je imela na razpolago organizacija Borba. V njem prikazuje štiri mučenike, ki so bi-
li ustreljeni na bazoviški planoti, kakor tudi ostale obsojence kot prave borce, ki se niso ustrašili fašističnih groženj, ricinovega o-Ija in manganelov, ampak so ostali do zadnjega odločni protifašisti in branitelji nacionalnih pravic zatiranega slovenskega in hrvaškega ljudstva. V knjigi so objavljeni še kratki izvlečki iz člankov o procesu, ki so jih objavili časopisi v tujini.
Vekoslav Španger nas s svojim Bazoviškim spomenikom vodi od začetnih poskusov za strmoglavljenje fašističnega režima na naši zemlji pa vse do usodnega procesa, v svojem zaključku pa pravi, da je «najlepše spričevalo, ki ga ima bivša tajita organizacija Borba to, da so se vsi preživeli pripadniki te organizacije, tudi po mučnih letih v ječi ali internaciji, uvrstili v partizanske vrste ali v vrste terenskih aktivistov v najtežjih časih osvobodilne borbe. Mnogi so padli v borbi ali umrli v taboriščih. Taka sta bila zavednost in značaj, ki so si ju ustvarili člani tajne organizacije Borba. Pot, ki so jo označili junaki Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič vedno blesti v čisti luči čistega junaštva in vzvišenega cilja».
SERGEJ VERČ
')OUOOOO JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Zanimiva književna novost
V nedeljo so odkrili nov spomenik na grobu štirih bazoviških mučenikov. Na tržaškem mestnem pokopališču se je za to priliko zbralo mnogo antifašistov. Govoril je Vekoslav Španger, zbor «Vesna» iz Križa pa je pod vodstvom dirigenta Frančka Žerjava zapel nekaj žalo-stink.
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'..
„Otroci sveta“
/
V Bolgariji je izšla svojevrstna mladinska knjiga z naslovom Otro-ci sveta. V njej so objavljeni sestavki mladinskih pisateljev iz Bolgarije, Alžirije, Argentine, Avstralije, Burme, Demokratične vietnamske republike, Demokratične nemške republike, Zahodne Nemčije, Grčije, Združene arabske republike, Indije, Italije, Kitajske, Kube, Mongolije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Združenih držav A-merike, Turčije, Madžarske, Francije, Češkoslovaške in Jugoslavije.
Namen pobudnikov te zelo ko-listne akcije je otrokom posredovati bisere sodobne mladinske književnosti ter jim omogočiti, da v kratkem času preidejo velike da-Ijave ter s silo avtorjeve in svoje domišljije podoživijo oddaljene svetove, vesolja, skrbi in želje svojih vrstnikov na vseh straneh sveta ter da se med seboj zbližajo.
Druga podobna knjiga z enakim naslovom bo izšla v Sarajevu, kjer jo bo izdalo založniško podjetje Veselin Masleša. Pri tem založniškem podjetju so že ustanovili mednarodno redakcijo, v kateri so poznavavci svetovne mladinske književnosti iz Bolgarije, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Francije in Italije.
Tudi v knjigi, ki bo izšla v Sa-™Je.vu k’ bo pisana tudi v nemščini, bolgarščini in v češčini, bodo dela avtorjev iz raznih delov sveta.
Doslej so zagotovljeni prispevki avtorjev iz Jugoslavije, Nove Zelandije, Japonske, Indonezije, Demokratične korejske republike, Mongolije, Iraka, Irana idr.
(Nadaljevanje z 2. strani)
banju zelo škodovala. V omenjenem pismu pa se je Dimitrov zavzemal za to, da bi Spremenil enostranske
sodbe sedmega kongresa komunistične internacionale in njenih prejšnjih plenumov o socialdemo-kraciji, češ, da je poglavitna opora iašizma in največja nevarnost za delavsko gibanje. Dimitrov je že takrat zahteval, naj bi komunistična internacionala spremenila Svoje metode vodenja. «Nujno bi morah spremeniti metode delovanja in vodenja internacionale», je pisal Dimitrov, «ker moramo upoštevati, da je nemogoče operativno voditi iz Moskve vse odseke komunistične internacionale, ki delujejo v najrazličnejših razmerah (partije v metropolah in kolonijah, partije v zelo razvitih industrijskih državah in partije v večidel kmetijskih državah, partije v legali in partije v ilegali itd.) Po mnenju Dimitrova bi morali posvetiti vso pozornost političnemu vodstvu in krepitvi partijskih vodstev v državah.
Sedmi kongres je z referatom Dimitrova in Togliattija ter z drugim gradivom opozoril na to, da fašizem ni samo sovražnik delavskega razreda, temveč vsega človeštva, vseh narodov in neodvisnih držav. Po sklepu internacionale je bila tedaj najvažnejša naloga komunističnih partij, da utrdijo svoje vrste, zberejo vse demokratične in napredne sile v boju proti vedno večji fašistični nevarnosti, sodelujejo z demokratičnimi buržoaznimi strankami, da bi tako ustvarili protifašistično ljudsko fronto. S tem se je začela nova faza v razvoju mednarodnega komunističnega gigari ja.
Sedmi kongres komunistične internacionale je zapisan v novejši zgodovini mednarodnega) komunističnega gibanja kot pomemben dogodek. Tudi danes, ko se delavsko gibanje na svetu ne sooča samo z velikimi uspehi, ampak tudi z mnogimi težavami, ni mogoče pozabiti velikih zgodovinskih naukov sedmega kongresa komunistične internacionale.
ii Dolu proli fašizmu
Seznam oseb, ki jih je obsodilo zloglasno posebno sodišče
IX.
Nekega dne januarja 1942 je Berginc Jože iz Soče dejal nekemu finančnemu stražniku: «Os Rim-Berlin izgublja. Tudi če po 20. uri ne smemo hoditi okoli, vas bomo vseeno premagali. Pod srpom in kladivom se bomo bolje počutili». Stražnik je Berginca ovadil. Berginčeve besede je posebno fašistično sodišče označilo : «komunistična propaganda in žalitev italijanskega naroda». Zaradi njih ga je 12. junija 1942 obsodilo na 3 leta ječe.
18. junija 1942 je isto sodišče obsodilo Hvalo Florijana iz Idrije na 9 let ječe. Razlog: pri njem so ob neki preiskavi našli orožje.
Novembra 1942 sta bili v Idriji aretirani Albina Mikuž in Frančiška Žust. Pri prvi so našli nekaj oblačil, namenjenih partizanom in časopis «Delo», pri drugi pa zavoj protifašističnih letakov. 23. junija 1943 sta bili obsojeni na 10 let ječe.
Skupina Križanov pred sodiščem
Julija 1942 so fašisti aretirali skupino tovarišev iz Križa pri Trstu. Obtoženi so bili, da širijo komunistično propagando. 25. junija 1943 so prišli pred posebno sodišče. Košuta Srečko je bil obsojen na 10 let ječe, Sedmak Vida na 6 let, Košuta Ida na 3 leta, Sedmak Drago na 6 let čer-talic Drago na 6 let in Sedmak Ivan na 3 leta.
To je bil zadnji proces, na katerem je zloglasno posebno fašistično sodišče sodilo slovenske protifašiste. Za njim je bilo nekaj procesov, na katerih pa so sodili samo protifašiste iz drugih krajev Italije. Zadnja obsodba je bila izrečena proti nekemu delavcu iz Mantove, ki je, vpoklican pod orožje,, v kasarni rekel : «Hvala Bogu vojna je izgubljena. če pride duče v moje roke, mu iztaknem oči». Zaradi teh besed so mu prisodili 5 let, ki pa jih seveda, kakor številni drugi obsoienci, ni odsedel v zaporu, saj je tri dni do tem procesu propadla fašistična vladavina.
Fašistični tribunal. Neki zagrebški časopis je to originalno karikaturo hotel objaviti ob priliki procesa leta 1930, na katerem so obsodili na smrt Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, številna druge njihove tovariše pa na dolgoletno ječo. Toda hrvaški državni tožilec Žibic je objavo karikature prepovedal. Lastnoročno je v gornjem desnem kotu zapisal: «ne može». Pod karikaturo je bilo napisano: «... u pomanjkanja odraslih sudi i dieci, kada se radi o dobrobiti domovine».
Posebno fašistično sodišče «za zaščito države» je bilo ustanov-ijeno leta 1927. V času svojega obstoja je izreklo 978 obsodb zaradi «protifašistične politične aktivnosti», 746 obtožencev je predalo drugim sodiščem zaradi vohunstva je sodilo 324 oseb (vedeti je treba, da je bil skoraj vsakdo, ki se ni strinjal s fašizmom obtožen, da je vohun), zaradi sabotažnih dejanj je bilo obsojenih 293 oseb (vsako sabotažno dejanje je imelo samo en cilj : prizadejati fašizmu čimve-čjo škodo).
Nad 27.735 let zapornih kazni
V letih svojega obstoja je posebno fašistično sodišče sodilo 5.619 oseb ter jih 4.596 obsodilo 988 pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodilo je 5.497 odraslih moških in 122 žensk in 697 mladoletnih. Od teh je bilo 3.898 delavcev in obrtnikov, 546 kmetov, 238 trgovcev, 296 uradnikov, 164 študentov in 37 gospodinjskih pomočnic.
Posebno sodišče je izreklo 42 smrtnih obsodb. Od teh so jih 31 tudi izvršili, skupno pa so bili protifašisti obsojeni na 27.735 let, 5 mesecev in 19 dni zapora. Sorazmerno je fašistično sodišče najbolj prizadelo Slovence in Hrvate Julijske krajine.
14.	februarja 1939 je posebno fašistično sodišče obsodilo na 5 let ječe Vladimirja Martelanca iz Trsta. Ta je bil leta 1929 oproščen že med sodno preiskavo, a je bil julija 1938 ponovno aretiran in kot rečeno obsojen «ker je bil leta 1927 član partijskega odseka za tisk».
Priredil MIRKO KAPELJ * * *
15.	marca 1939 so bili obsojeni številni člani KP iz Istre. Obsojeni so bili zaradi napisov proti «solidarnosti z generalom Francom». Nekateri so bili obsojeni na 4 leta, dva na 14 in eden na 16 let ječe.
Vilhar Rudi je avgusta 1941 pisal iz Sardinije, kjer je bil pri vojakih svojcem v Postojno. Med drugim je zapisal: «Primanjkuje nam hrane in upamo, da bo kmalu prišel Medved (mislil je na Sovjetsko zvezo. Op. u-redn.), ter napravil konec vojni.» Cenzura je pismo odprla, in Vilharja prijavila posebnemu sodišču. To ga je obsodilo na 3 leta ječe.
Septembra 1941 je neki oficir zasačil skupino vojakov v Fre-gene pri Rimu medtem, ko so govorili proti vojni. V obtožnici ie bilo zapisano, da so govorili: «Mi nismo prostovoljci in nočemo vojne. Voino, hoče gospoda... Nai živi Rusija, naj živi Jugoslavija!» To je zadostovalo, da je posebno sodišče obsodilo Avguština Žerjala iz Boljunca na leto dni zapora.
Decembra 1941 se je posebno sodišče preselilo iz Rima v Trst, kier se ie vršil veliki proces, ki le prešel v zgodovino kot «Tomažičev proces».
Konec
PRIPOMBA — Pri zadnjem pregledu gradiva je bilo ugotovljeno, da so nekatera imena obtožencev izpadla. Neljubo napako danes popravljamo. Pripominjamo, da so bili objavljeni samo tisti podatki, ki so bili dostopni. Podatki o procesih, ki so se vršili pred drugimi sodišči niso še na razpolago.
UREDNIŠTVO
4 • DELO
17. 9.1965
Gorica
Problem posestev ustanove „Tre Venezie"
Dve leti je že od tega, odkar 6 posestev s pripadajočimi stanovanjskimi hišami hlevi in silosi čaka, da bi se kmetje vselili. Gre za zemljišča, ki pripadajo podjetju «Ente Tre Venezia», in ki se nahajajo ob cesti proti Št. Mauru.
Že na vseh teh posestvih gospodari pleval in zapuščene hiše propadajo.
Zdi se, da ni nobenu kmetu do tega, da bi prišel v posest te zemlje...
Hiše namreč so bile zgrajene z absurdnim kriterijem, nakupnine so pa dokaj previsoke. Nekaj podobnega se je že pripetilo podjetju v Fosalonu pri Gradežu, ki tudi pripada omenjeni ustanovi. Tako še enkrat to podjetje razsipa denar.
Točno je stališče komunistov, ki zahtevajo, naj ta posestva preidejo pod «Ente Agricolo» avtonomne dežele.
Vsekakor posestva pri Pevmi bi lahko bila nakazana takoj. Nujno pa je, da se nakupnine vskladijo z realnimi možnostmi poljedelcev, tako, da se prepreči zadolžitev le-teh.
Na osnovi teh preudarjanj sta deželna komunistična svetovavca Jarc in Bergomas naslovila pred-šedniku deželnega odbora vprašanje: «da bi izvedela, kdaj ustanova namerava razdeliti posest in komu namerava podeliti hiše ter kakšni so pogoji za odkup».
Zanima nas odgovor predsednika deželnega odbora, ker tako bomo končno vedeli, če bodo ta posestva naseljena in obdelana.
Občni zbor prosvetnega društva „Kras“
Pretekli mesec je bil občni zbor prosvetnega društva «KRAS», ki združuje prosvetarje iz Dola in Poljan. Za predsednika je bil izvoljen Karel Boneta iz Dola, za tajnika pa Ferligoj Marjan. Novi odbor je takoj začel z delom. 26. septembra organizira izlet v bolnico Franja in okoliške kraje. Zainteresirani dobijo potrebne informacije pri predsedniku in tajniku društva KRAS in pri Juren Dominiku na Vrhu .
Iz doberdobske občine
Tehnični urad deželnega odbor-ništva za javna dela je začel proučevati razne probleme s tem v zvezi. Prejšnji mesec se je inženir omenjenega urada mudil tudi v Doberdobu, kjer je proučeval predvsem kanalizacijo občine. Ob tej priliki je obljubil županu, da se bo zanimal, da bi deželna uprava priskočila občini na pomoč pri izvršitvi tega dela, ki je zelo važno v kolikor ob nalivih voda, zaradi poševne lege terena izpira ceste in
povzroča veliko škodo.
* * *
Občinska uprava bo 23. septembra dala na dražbo asfaltiranje cest v Doberdobu ter na Poljanah. Za to delo je nakazanih 7,5 milijonov lir. Upamo, da bodo v kratkem asfaltirane ceste, ki peljejo skozi stranske ulice omenjenih vasi.
* * *
Doberdobsko županstvo sporoča družinskim poglavarjem da zapade 20. septembra rok za prijavo mo-reb tnih sprememb dohodkov. Prijava je važna, ker služi za sestavo družinskih davkov.
Vpisovanje v goriški dijaški dom
Nadaljuje se vpisovanje v goriški dijaški dom. Vpisovanje se bo nadaljevalo dokler ne bodo zasedena vsa mesta.
Praznik „Dela“ v Jamljah
Pretekli mesec je bil v Jamljah praznik «DELA». Kljub temu, da ni bilo v tej vasi že vrsto let nobenega praznika, so se Jameljci kar dobro odrezali, saj je bil festival eden izmed najbolje organiziranih v pokrajini. Za to se je treba v prvi vrsti zahvaliti požrtvovalnosti tovarišev in tovarišic. Prepričani smo, da bodo tudi v bodočeč prirejali podobne praznike ter tako prispevali k širjenju in podpiranju komunističnega tiska.
Iz sovodenjske občine
V Sovodnjah so se pretekli teden začele priprave za asfaltiranje ulic in poti, ki peljejo skozi vasi sovodenjske občine. Podjetje Mat-tiroli, ki je prevzelo to delo, je že začelo z urejanjem kanalizacije na najbolj potrebnih delih ceste. Nakar se bo začelo z asfaltiranjem. Isto podjetje bo zgradilo tudi cesto, ki bo peljala iz Rubij na Vrh in bo direktno povezala prebivavce Vrha s sovodenjsko občino. Za u-resničitev tega načrta pa primanjkuje sovodenjski upravi okrog 5 milijonov lir, za katere je zaprosila prispevek pri deželni vladi.
Neurja in poplave
Neurja in poplave, ki so v deželi povzročila veliko škodo, so tokrat zavzela tudi obseg kakih 150 njiv v sovodenjski občini. V spodnjih Sovodnjah je bilo poplavljenih kakih trideset njiv in voda je napravila ogromno škodo na povrtnini. Na njivah v zgornjem delu Sovodenj pa so uničeni nasadi koruze, travniki in deteljišča. Celotna škoda ni še ocenjena, toda v teh dneh jo bo občinska komisija dokončno proučila. Prizadetim, ki so izgubili pridelek celotne letine, se že sedaj postavlja vprašanje, kako bodo preživeli to zimo. Nujno je, da odgovorne oblasti priskočijo kmetom takoj na pomoč s konkretnimi finančnimi sredstvi in ne s kakim kg. moke ali umetnega gnojila kot se je to delalo do sedaj ob podobnih nezgodah.
Pravzaprav bi moral danes povedati drugače, ker odgovarjam na pismo tovariša iz Pevme, ki me sprašuje o mestnih očetih in o vzrokih, da še do sedaj ni bil sklican novi občinski svet, dasiravno je ze minilo tri mesece od volitev.
Dragi tovariš, zelo se ti čudim, da tako naivno sprašuješ po vzrokih nesklicanja občinskega sveta, ko vendar že vsa goriška javnost ve v katerem grmu tiči zajec, čeprav po mojem zadeva je popolnoma drugačna. Ždi se mi, da je vsega skupaj kriva arhitektura. Se čudiš, kaj? Ti pa lahko dokažem pravilnost svoje trditve. Kot ti je znano, ima naša občina novo sejno dvorano (upam, da so medtem v njej počistili pajčevino) in da je ta dvorana, zaradi arhitektonskih potreb nekoliko majhna. To sicer Že gre, ker po navadi na sejah so le svetovavci in se redko zgodi, da jo občinstvo napolne in še to takrat ko opozicija čvrsto nastopa iti brani interese naših občanov. Sedaj si radoveden, kaj ima vse to skupnega z nesklicanjem občinskega sveta. Ima, pa še kako. Vidiš, ko so postavili stole so jih morali postaviti v skladu z dvorano in tam, kjer po navadi sedi ožji odbor («Giunta» po domače) ni dovolj stolčkov za vse one ki nanje re-flektirajo. Seveda, ne mislim pri tem, da bodo odborniki vsi tako debeli, prepričan pa sem, da se bodo pozneje odebelili .
Torej vidiš, da je vse skupaj
Vprašanje žganjekuhe v goriški prosti coni
Večina kmetovavcev iz Štandre-ža. Peči, Rupe in Sovodenj je pooblastila Kmečko zvezo v Gorici, da jih predstavlja v kampanji za žganje. Kot je znano, ta teritorij spada pod goriško prosto cono, kjer kmetje lahko direktno proizvajajo žganje.
V preteklih letih je v Štandrežu to delo opravljalo združenje neposrednih obdelovavcev «bonomijan-ci». Letos pa je bila «opečena», ker so jo iz znanih razlogov zapustili vsi kmetje. Zato pa z raznimi manevri skuša prestrašiti kmete. Omenja celo na, to da je možno, da kmetje ne bodo dobili dovoljenja za žganje, ker so se prepustili «komunistom». Kmetovavoi so odločno odbili to nesramno izzivanje.
Totalni kontingent proste cone znaša 15 hektanidrov.
Medtem ko je Kmečka zveza postavilo zahtevo, ki točno ustreza količini vinskih tropin kmetovavcev, ki so se obrnili do nje, se zdi da so bonomijanci šli čez mero in so postavili absurdne zahteve, ki bi nedvomno presegale kontingent proste cone.
Bonomijanci bi morali dokazati, da so njihove zahteve realne kot so zahtene (in to je lahko dokazati) Kmečke zveze. Nima pomena da se toliko razburjajo. Njihova protikmečka politika (spomnimo se, kako so se Obnašali glede aplikacije zakona 167) je njihovemu združenju odvzela zaupanje kmečkega ljudstva. Le mirna naj bo in naj ne razburkava voda upajoč, da si bo z grožnjami in izzivanjem ponovno pridobila vse tisto, kar je izgubila zaradi njene dvoumne politike.
Gradnja avtoceste
Kot kaže bodo pričeli graditi avtocesto Villesse-Gorica. To sklepamo iz dejstva, da je pred kratkim pokrajinski odbor razpravljal o tej zadevi. Kot je znano, je finansiranje zagotovila deželna uprava, ki je že nakazala dve milijardi lir v ta namen.
stvar arhitekture in stolčkove bolezni, ki zelo rada napada častihlepce. j Torej, dragi tovariš, bodi prepri- i čan, da ko si bodo dobro razdelili prostore, se bodo začeli tudi morda malo brigati za probleme naše občine, ki jih ni malo. Toda prej je potreben stolček. Če bi bil hudoben, kar pa seveda nisem in to ti je znano, bi dejal, da obstaja nevarnost, da se bode tisti stolčki zamajali, ko se bodo začele razprave in sem radoveden, kako se bodo obnašali odborniki vzhajajočega sonca, ki tedaj, ko sedijo na stolčkih kimajo in odobravajo, ko pa stolček zgubijo delajo kot da bi samo oni bili rešitelji vsega.
POPOTNIK
Trst
Praznik tiska v Podlonjerju
V	nedeljo 19. septembra od 17. ure dalje bo v prosvetnem društvu «Zvezda» v Podlonjerju praznik komunističnega tista. Govoril bo Franc Gombač. Na sporedu je nastop domače pevsko-plasbene skupine in predstava dokumentarnega filma Vienam kliče, zvečer pa bo ples.
Izidi izpitov na nižji trgovski šoli
Nižji tečajni izpit na Nižji trgovski strokovni šoli s slovenskun učnim jezikom v Trstu, via Caravaggio 4 so v jesenskem roku opravili naslednji dijaki: Bandi Fabij, Janko Valter, Pecchiari Aldo, Cri-smancich Neva, Gombač Marina, Rasoni Marija, Schillani Tatjana, Ukmar Danila.
* * *
Nižji tečajni izpit na Nižji trgovski strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu so v poletnem roku opravili naslednji kandidati:
Apollonio Sergij, Gregori Darij, Krizmancio Egon, Pettirosso I-gor, Rismondo Boris, Sustersich Robert, Reggente Adrijan, Abrami Ksenja, Cok Branka, Ciacchi Elvina, Cociancic Sonja, Carli A-da, Fidel Mary, Graccogna Marija, Mislei Svetka, Paoletti Bruna, Terčon Sonja, Trampuš Zdenka, Zerial Darovina.
Praznik mladine
V	soboto, 18. in v nedeljo, 19 t. m. bo na stadionu «Prvi maj“ v Trstu praznik mladine.
Program bo pester:	šport, festival
orkestrov in kulturni spored.
60-letnica proseškega Gospodarskega društva
Gospodarsko društvo na Proseku je preteklo soboto in nedeljo slavilo 60-letnico svojega obstoja. Na družabnem večeru, ki je bil v soboto so trem zaslužnim članom: Alojzu Ukmarju, Ivanu Banu in A-lojzu Lukši podelili diplome in zlate medalje, v nedeljo pa je bila uradna proslava, na katere so povabili poleg članov društva tudi zastopnike raznih gospodarskih ustanov. Na proslavi je govoril predsednik drušva Srečko Orel.
Gospodarsko društvo na Proseku je šlo v dobi svojega obstoja in delovanja skozi številne ovire a si je kljub temu pridobilo veliko zaslug na področju gospodarskega razvoja v vasi.
Tudi «Delo» mu čestita ob priliki lepega jubileja ter mu želi še mnogo uspehov!
Na sliki: Proslava 60-letnice Gospodarskega društva na Proseku.
Repertoar
Slovenskega gledališča in abonmaji za leto 1965-66
V okviru priprav za novo gledališko sezono je Slovensko gledališče v Trstu izdelalo repertoar, pogoje abonmajev in predvidene dneve predstav v Kulturnem domu.
Repertoar za sezono 1965-66 je naslednji:
1. Ivan Cankar: Hlapci; 2. Dantejev večer (ob 700-letnici rojstva);
3.	Saša Škufca: Janko in Metka;
4.	Recital Mire Sardečeve (Pisma gospe Tapinasse); 5. Robert-Duvi-vier-Jeanson: Marie-Oktobre; 6. Slovenska noviteta; 7. Recital Jožeta Lukeža (Shakespeare); 8. Carlo Goldoni: Grobijani; 9. Pasijonske igre; 10. Dobri vojak Šveik (češka dramatizacija po Haškovem romanu).
Od ponedelja 20. t.m. dalje bodo občinstvu na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. Sv. Frančiška številka 20 naslednjji abonmaji:
Premierski: Parter A lir 20.000; parter B lir 12.000; balkon lir 8.000.
Prva ponovitev: Parter lir 9.000; balkon lir 4.000.
Nedeljski popoldanski: Parter lir 6.500; balkon lir 4.000.
Študentski lir 2.000; invalidski (z invalidsko izkaznico) brezplačni; sindikalni lir 3.000; za okolico lir 5.000 (vključen tudi prevoz).
Predstave je gledališče planiralo na naslednje dneve:
Premiere ob četrtkih, prve ponovitve ob sobotah po premieri, nedeljske prvo nedeljo po premieri, invalidske prvi četrtek po premieri, sindikalne drugi petek po premieri in za okolico drugo soboto po oremieri.
Vpisovanje v slovenske šole za nadaljuje in se bo zaključilo 25. septembra.
Ako niste še vpisali svojih otrok v slovenske Soie, storite to čimprej!
Smrt
zavednega Slovenca
Tretjega septembra je umrl Nini Bogateč, po rodu iz Križa. Vest o njegovi prerani smrti je bridko odjeknila v njegovi rodni vasi in pri vseh, ki smo ga poznali ter cenili.
Pokojni je bil zaveden Slovenec in demokrat. Z živim zanimanjem je spremljal zlasti kulturno življenje med Slovenci na Tržaškem. Bil je tudi med pobudniki gradnje Ljudskega doma v Križu in med prvimi člani domovega društva.
Pokopali so ga v rodni vasi. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala množica vaščanov in prijateljev iz drugih krajev in iz mesta. Pevski zbor mu je v slovo zapel ginlji-vi žalostinki.
Naj mu bo lahka domača gruda.
Žalujoči družini in vsem sorodnikom izrekajo kriški tovariši svoje najgljoblje sožalje, kateremu se pridružujejo tudi federacija KPJ v Trstu, Slovensko-hrvatska ljudska prosveta in uredništvo «Dela».
Obvestilo. - Prireditelji partizanske razstave v Dolini sporočajo, da bodo prihodnji teden vrnili slike padlih.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooot
Goriškega popotnika zapiski
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA
UREBNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 -
BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON
TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBiANCA 12
MIRKO KAPELJ -