Gospodarstvo. POSPEŠEVANJE ZORITVE GROZDJA. Namen vsega rastlinstva na svetu je, da doseže prej ali slej svojo zrelost in s tem svojo pravo vrednost. V dcsego najvišje stopnje zrelosii je potrebno, da rastlina raste pod ugodnimi življenjskimi, odnosno rastnimi pogoji. Skoro vsaka rastlina zahteva drugačne življenjske pogoje, sicer shira in naposled popolnoma usahne. V vročih tropičnih krajih rastep drugačne rastline, kot pri nas, ali še dalje na severu. Rastline toplih krajev bi se nepovoljno razvijale, ako bi jih prenesli v mrzlo zemljo severnih krajev in narobe. Sicer se pa tudi tako preseljena rastlina privadi sčasoma na neugodno podnebje ter raste naprej, četudi z manjšim uspehom, kakor pcprej. Nas vinogradnike zanima v prvi vrsti vinska irtar ki je pravzaprov juina rastlina. Prava njena domovina so južne in tople deiele, kakor so kraji ofc Sredozemskern mo- rju. V svoji domovini torej,- kjer ,so ji dani najugiodnejši življenjski pogoji, se ta visoko čislana rastlina najboljše počuti, vsled česar daje tam tudi največje dohodke. Ce bi rni mogli vinski trti nuditi enake življenjske ugodnosti, kakoršne uživa v svicji pravi domovini, bi dosegli tudi mnogo lepše uspehe v vinoreji. Vinska trta je potemtakem rasilina solnca in toplote. V njeni pravi domovini ima trta včasih toplote še več kofc dovolj. To se zgodi tedaj, ko solnčni žarki poleti kar po tri mesce zaporedoma razžarevajo zemljo brez vsakega dežja in megle. Vpoštevajoč to okolnost, vzgajajo vinsko trto tam encsiavno na tleh brez kolja ali kakšne druge opore. S tem, da se razraste trta s svojim širokim listjem po zemlji, ne morejo vroči solnčni žarki preveč izsušiti že it»k lahke in suhe vrhnje zemeljske plasti. V suhem zraku in tleh tudi ne morejo izcimiti različne glivice, ki vinski trti škodujejo. Ker je za razvoj raznovrstnih glivic potrebna predvsem vlaga, je vinska trta pri nas v deževnem pcletju vsied glivičnih bolezni, peronospore in oidija, posebno ogrožena. Kakor že omenjeno, moremo pričakovati od vinske trte le tedaj najvišje dohodke, če ugodimo njenim življen) skim zahtevam v polni meri. Razliko med ug.cdnimi rasfrnimi pogoji južnih krajev in našimi neugodnimi vremenskimi vplivi moramo potemtakem kolikor mogoče zmanjšati, kar je zlasti ob času zoritve grozdja izredne važnosti. ' Znaao je, da zrabljana, ne s travo in plevelom poraščena zemlja sprejema obilo solnčnih žarkov, ki se od nje odbijajo in na najbližje predmete in rastline na zemlji porazdelijo. Pri tem igra tudi barva odlično vlogo.  Temna barva solnčne žarke privlačuje, svetla pa jih odbija. Zrahljana zemlja se ob pripekajiočem solncu segreje mnogo bolj, kakor travnata ruša. Cim večja je torej zrahljana in trave prosta zemeljska površina, tem več solnčne toplote lahko zbere in nasprotno. Navedeno naravno prikazen izkcristimo tako, da poskrbimo za plevela čisto zem ljo vsaj ob času zoritve grozdja. Da kolikor mogoče povečamo površino zrahljane zem Ije, kopamo tako, da zvrhavamo zemljo med črtami v grebene. Na ta način pride irsje v jarke, ki se nahajajo med grebeni. Vsled večje površine zemlje privabimo tudi več solnčne toplote, ki ugodno vpliva na zoritev grozdja in lesa. To je torej glavni namen grebencv, ki jih delajo napredni vinogradniki in katerih prednosti si marsikdo še ne ve razlagati. Sploh držimo vinograde tudf v drugih letnih časih trave in plevela proste. Vse rastline izhlapevajo (transpirirajo) vlago skozi listje; zato je irava v vinogradu vedno nekcliko vlažna in rosna, dokler se po dolgotrajni suši ne zaprejo na spodnji strani listja se nahajajoče listne režice. V vinogradu, ki je poraščen s plevelom, se nabere te vlage taliko, da morejo nastopiti glivične bolezni, pero nospora in oidij. Razen tega pa črpa plevel hranilne sno vi iz zemlje na škodo vinske trte.  V začetku avgusta, ko bujna rast trte že ponehava,  porežemo v višini 2 metrov vse vršiče, kakor tudi stran-  ske poganjke, takoimenovane zalistke, da s tem obvaru-  jemo trto- pred prevelikim obsenčevanjem. Skrbeti mora-  mo, da je cela trta, osobito pa zoreče grozdje, izpostav- ljerto pripekajočim solnčnim žarkom. V to svrho je dobro, cdstraniti tudi spodnje, poškodovano, starikavo in bole-  havo listje, za katerim se skriva grozdje. Prav nič ne škoduje, ako pri tem poslu odtrgamo kakšen zdrav pre- gost list, ki preveč zakriva grozdje. Vendar v tem oziru ne smemo iti predaleč, ker predobro vemo, da je ravno listje za osvajanje (asimilacijo) hranilnih snovi neobhodno potrebno ter pomenja za rastlino ravno toliko kot pljuča za člcveka. Poleg rahljanja zemlje, vršičenja in Łrganja posameznih listov, vpliva ugodno poletno in jesensko vrenie, primerna vzgoja vinske trte in dobra solnčna lega na zoritev zelo ugodno. Vekoslav Štampar. ŽITNI TRG. Trgovina z žitom in moko je še vedno živahna. V Vojvodino prihaja vedno več agentov iz inozemstva, da pokupijo žithe zaloge, ki so še na razpolago. Izvaža se še vedno največ v Čehoslovaško po Donavi. Naraščanja cen ni pričakovati, ker prihajajo iz Amerike in Avstralije povoljne vesti o žetvi. Žitno trgovino pri nas še vedno ovira pomanjkanje denarja. Edino večja mlinska podjetja, ki spadajo v bančne koncerne, imajo dovolj denarja na razpolago ter je radi tega vsa žitna trgovina v njihovih rokah. Cene so ostale še na stari višini ter so približno sledeče: M o k a nularica se prodaja v Zagrebu po 620 do 630 din;, v Bački pa jo mlini ponujajo po 590 do 600 dinarjev za 100 kg. ; ):'fp!^gH P š e n i c a se nudi na tovornih kolodvorih v Bački in Banatu po 385 do 390 din. O v e s se prcdaja po 330 din. K o r u z a se nudi v Sremu po 280 do 290 din., v Zagrebu po 330 din. O t r o b i se prodajaio po 230 din. za 100 kg. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I 27 din., II 25 din., III 23 din. Teletina I je po 25—30 din., II 22—25 din. Svinjina je po 22—40 D. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 8—15 din. Kože: 1 kcnjska koža 175 din., 1 kg goveje kože 15—17 din., telečje 27.50, svinjske 10, gornjega usnja 100—110, podplatov 90—120. Perutnina: 1 majhen piščanec 16 din., večji piščanec 40, kokcš 50—60, raca 40—60, gos 40—85, zajec 15—45 din. Žito: 1 kg nšenice 3.50, rži 3.50, ječmena 3, ovsa 3, koruze 3.50, prosa 4, fižola 5— 7, graha 6 din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 7 din., št. 1 6.50 din., št. 5 6 din., št. 6 5.50 din.r §t. 7 4.75 din., prosene kaše 7, ješprenja 4.50, »tvbov 3, ko- ruzne m»k« 4, koruznega zdroba 5 din. Krma: 1 q sladkega sena 40—55, kislega 35—40, ovsene slame 40, pšenične 35. Kurivo: 1 kub m trdih drv 200, mehkih drv 175 din. XVII. poročilo Hmeljarskeja društva o stanju hmeljsldh nasadov doma in drngod. Alost v Belgiji. Tvrdka: de Conniok van Noyen razglaša sledeče: Vsled nizkih cen in bcgate letine leta 1922 se je na celejn svetu s hmeljem zasajena ploskev navedenega leta, ki je obsegala 48.973 ha, zmanjšala leta 1923 na 44.576 ha. Ker je svetovna letina leta 1922 znašala 1,074.000 stotov po 50 kg, je 1 ha povprečno dal 22 stotov. Za slučaj, da bi letos pridelali toliko hmelja kot kta 1922, bi znašala svetovna letina 980.672 stotov, na kar pa seveda misliti ni. Svetovna upcraba hmelja v letih 1920 do 1923 je znašaia 3,721.000 stotov hmelja, povprečno torej v enem letu najmanj 930.000 stotov; pri tem pa gre pomisliti, da ne bo letos ostajalo na celem svetu ne lanskega, ne starejšega hmelja in da je do nove letine še precej časa. Če se torej za tekoče leto upošteva ploskev leta 1923 in če se nadalje upošteva povprečna množina posameznih okolišev, bodemo letos pridelali 869.032 stotov hmelja, katera množina ne bo krila svetovnega konzuma, ki znaša najmanj 930.000 stotov. — Hakav v okolici Žateca, dne 6. 8. 1924. Tvrdka Christl je kupila prvi letošnji hmelj ter ga plačala po 2500 čK za 50 kg, ali približno 500 jK za 1 kg žatečkega hmelja . Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 79—80 din., žehoslovaška krona 2.38 din., francoski fiank 4.45 din., švicarski frank 15.20 din., italijanska lira 3.61 din, angleški funt 364 din., 100 avstrijskih kron 11 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.60 centimov.