Leto IX. (Vol. IX.) 19. MAJA 1917. Štev. (No. io.) "Ave Maria" izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu s prilogo "Slovenska Žena". EUKRATIDA. K. o. f. m. (Dalje.) KAV v istem času, ko sta bila Lupercij in Marcela pri Oteomeru in pozneje pri službi božji na grobu Eukra-tide, bila je mala družba prijateljev zbrana l)r> Luperciju. "Ali si mu je dobro prisolil danes na tr-temu' starcu Oteomero! Prav si nare- pohvali eden izmed prijateljev. Da! To si je starec zaslužil!" "In kako se (i vedno vmešava v državne posle!" "Da, kakor 1 >i bil jaz le njegov suženj!" "Zakaj pa to trpiš?" ^aj ne bom dolgo! Tudi meni je dosa-(lil ta starec!" ta Lupercij! Kako je sedaj vedno l)rj Oteomeru!" Kako pa, da se je vrnil i/. Kima? Kast, ti veš?" Mislim, da je prišel samo radi Ku kratide, ker je mislil, da se ga bodem tako vstrašil, da si ne bodem upal obsoditi je na smrt ali vsaj smrtne obsodbe ne izvršiti!" "Pa se je precej zmotil." "Da, revež, zastonj je prišel tako dolgo pot. Obžalujem ga! — In kakor se mi zdi, začel je sedaj gledati za Marcelo, mojo sestro?" in Kast je povedal prijateljem o nastopu, katerega je imel z Marcelo in s Kastom! "I11 to si naš dični Kast, glavar cele Luzitanije pusti? Kje si pa imel meč takrat? Prebodel bi bil psa, da bi nikar več ne mogel dvigniti svoje klete roke proti tebi." "Nisem hotel radi sestre Marcele. Toda • . .!" "Maščevanje! Ta nastop mora biti maš- - i,, cevan ! "I)a, to je u/.rok, da sem vas zbral, tukaj. Kakor ste danes opazili na trgu, je ljudstvo proti meni, na strani starca (Heotnera. Lupercij je domačin tukaj, to-raj tudi priljubjen.Dobil sem iz Rima spo- ročilo, da misli božanski Deoklecijan razdeliti svoje cesarstvo in da misli dati ves zapadni del države Maksimijanu Herku-leju, ki je pa velik prijatelj Lupercijev. Lupercij misli v kratkem oditi nazaj v Rim. Zasledoval sem tajno po svojih suž-njih vsak njegov korak in sem zvedel, da se shajata z Oteomerom celo pomoči v njegovi palači. Kaj se tam godi, nisem mogel zvedeti. Ker je Oteoniero oh smrti Eukratide vse sužnje oprostil in jim dal svohodo, so mu sedaj vsi tako udani, da ni bilo mogoče niti besedice izvedeti. Prepričan sem pa, da Lupercij ve o novih dogodkih z države. Toraj sklepam, da se posvetujeta, kako me spravita spoti, kar jima ne bode težko, Oteomero ima ljubezen Deoklecijanovo, Lupercij ima Maksimijanovo. Toraj, pri-jatelji ..." "Zakaj so pa meči na svetu", pripomni prijatelj. "Da, Kast! — Se spomniš, kolikim smo usta zamašili v Rimu z mečem — za vedno." "Ilahaha", zakrohotala se je divje cela družba. "Da, amici, ne zapustite me sedaj! Vaše pomoči potrebujem! Ce jaz padem, padete tudi vi!" "Nikdar, Kast! Na nas se zanesi! Mi smo s teboj!" - Dobro, toraj! Lupercij ne sme več iz M rage Auguste živ!" Vsi so molčali. "Toda javno ga ne smem, ljudstvo me ubije. Skrivaj? Da, skrivaj se mora to zgoditi 'I oda tako, da ne bode sum padel na me. — Moj sužen ne sme biti!" "Kast, meni prepusti stvar! Ponudi se mu prijatelj. "Toda saj veš! Jaz grem v nevarnost za te. Zastonj? Ilehehe! Zastoj, ne! Imaš .denarja. Blagajna Luzita-nije ni sicer posebno polna, od kar ima za 'varilni skrbnega Kasta . . . hahaha... Vendar pa . . ," "Ne boj se prijatelj I" "Toraj, dobro! Lupercija ti. Toda pred- no bo zapustil Braga Augusto! Kaj pa z Oteomerom? Prepričan sem, da kuje zoper mene maščevalne naklepe !Ko bode izvedel, da je Lupercij ubit, premeten je, bo takoj vedel, od kod je prišlo. Imel bo nove tožbe zoper mene!" "Dobro, Kast. Tega vzamen pa jaz!" ponudi se mu drugi!" "Dobro! Palača Kastova in vse njegovo premoženje je tvoje!" "Velja"! Tako so še dalje sklepali in se posvetovali, 1 il sem vojak pri 17. pešpolku v Ljubljani pri prvi stotniji. Zadnje leto mojega službovanja smo imeli vaje na gornjem Koroškem. Moj nadporočnik je imel stanovanje pri nekem slovečem zdravniku v Pečah. Nekega dne popoldne sedeli smo na zdravnikovem vrtu nadporočnik, zdravnikova žena, otroci, njena sestra in mož in ja: in smo se zabavali z otroci. Sredi vrta je staia lepa kapelica Lurškc Marije. Med pogovorom vprašani zdravnikovo ženo, kako to, da imajo sredi vrta tako lepo kapelico. "(> to vam pa rada povem", začne gospa pripovedati. "Ko sva se vzela z zdravnikom, bil je moj soprog prav ljubeznjiv in dober mož. Čutila sem se srečno na njegovi strani. Dobila sva dvoje otrok, Amalijo in Friderika, ki sta bila nama v veselje in radost. I oda to ni dolgo trajali. Bog me je o-hiskal za moje grehe in me kaznjeval. Zbolela sem 11a očeh. Bolezen se je hujšala 1,1 hujšala. Tako, da sem v dveh letih popolnoma oslepela. Celih pet let nisem videla svetlega solnca in ne ljubih otroči-čev.' Moža je moja bolezen zelo potrla in pa sl»reinenila. Preje tako ljubeznjiv z menoj, zacel me je prezirati. Začel je izostajati zdoma boljinbolj. Udal se je tudi pijači. A ko sem nm očitala njegovo spretneni-ga prosila, naj ne dela tako, raz-ntnl se je vselej, me začel zmerjati z grdimi priimki. Da. celo tako se je spo-zal>'l. da me je tepel. Strašni so hili oni dnevi za me. Slepa, /!lpnsčeii!i in zaničevana sem si želela sa-<»o še smrti. ^ tej bole/ni nie je Bog obdaril zopet z iednim dečkom, Mirkotom. Neki večer, ko ni bilo moža doma, zabavala sem se z otroci in jim slepa revica pripovedovala razne stvari. Med drugim pravila sem otročičkom tudi o Mariji, koliko jih je že na njeno priprošnjo ozdravelo, ki so se zaupno k nji zatekli, kako dobra Mati je toraj Marija i. t. d. "Mama, zakaj pa ti Marije ne prosiš, da bi te ozdravila, da bi nas videla?", pripomni mali Friderik. Solze so me zalile, ko sem cula ta otroški nasvet, na kar sama nisem mislila. "Saj res, mama, prosi še ti Marijo, pa bodeš videla", oglasi se za njim še mala Amalija. "Če drugim Marija pomaga bode gotovo tudi tebi, jaz jo bodem prosil" misli mali Mirko. Začela sem misliti, kaj ko bi se zatekla še k tej zdravnici, ki je "Zdravje bolnikov"? Odločila sem se za nekaj. Pri Marija Celju 11a zgornjem Stajar-skem je bila blizu cerkve neka grajščina, pred katero je dala grajščakinja sezidati krasno kapelo Lurške Marije. Napeljala je k kapelici tudi tnal studenček in vsaki dan vlila v studenček nekoliko vode, katere je dobila iz Lurda. Bila sem že večkrat tam. Odločila sem se, da se s celim zaupanjem zatečem k Mariji in da bomo šli tja. Treba samo še moža pridobiti za načrt. Pogovarjala sem se o tem z otroci in jim povedala, da bomo šli vsi tja, ako ata dovoli in bomo tam lepo prosili Marijo. V tem pride mož domov. Bil je izvan-redno dobre volje in še celo z menoj je bil tako prijazen, kakor že dolgo ne. Otroci so otroci. Takoj so šli vsi okrog njega in 11111 začeli praviti, kaj smo se pogovarjali iti ga začeli prositi, da naj gremo res Marijo prosit zdravja. 200 'AVE MARIA' "Kajne, papa, da hodeš dovolil, da gremo vsi tja." "Jaz bom tako lepo Marijo prosil, da me bode uslišala in dala mami zdravje, da me bode videla", misli Mirko. "Dobro, bomo pa šli", odloči mož. Seveda mama ne bode nikdar več videla, to so vsi zdravniki rekli." "Kaj ne papa, da boš šel tudi ti z nami in boš tudi ti Marijo prosil za mamo in je ne boš več udaril, ako ozdravi", pravi Friderik. Mož je bil malo v zadregi in osramoten. Otrokovo očitanje ga je zadelo. Drttge-krati bi ga to v jezilo. Danes je bil miren. "Seveda bom", pravi kratko. In šli smo. Predstavili smo se grajščakinji in povedala sem ji po kaj smo prišli. Sprejela nas je prijazno in celo dovolila, da smo se nastanili v njeni grajščini- Pila je to pobožna vdova. Svetovala nam je naj o-stanemo tam tri dni in opravljamo tri-dnevnico, kar smo z veseljem sprejeli. Sli smo vsaki dan parkrat li kapelici in tam goreče molili. Zlasti moji otročički, katerim sem se smilila, so goreče molili za me. Tretji dan pred sv. mašo, ko smo šli proti kapelici pravi mi Friderik: "Mama, danes bodeš zopet videla. Marija mi je obljubila." "Hog te tisliši, dete", sem vzdihriila. Med sveto mašo sem goreče molila. Mali Friderik mi je parkrat namočil v stu-denčeku rutico, da sem si oči izmivala. Jokaje sem prosila Marijo usmiljenja. Po sveti maši se mi pa res zazdi, kakor bi se mi nekaj svetilo. Strašna tema, katera me je obdajala do sedaj, se mi je zazdelo, da se jasni, lil res. Od tedaj se mi je začelo boljšati. Se tisti dan, se mi je toliko zboljšalo, da sem že precej razločevala stvari pred seboj- O, kako sem se zveselila, zlasti, ko sem vsaj v pol megli zopet videla svoje otročičke. Celi dan sem se jokala- Kako nezmerno pa je bilo veselje doma, ko je mož zvedel, da se mi je res toliko zboljšalo in da je upanje, da zopet popolnoma ozdravim. Ozdravela sem popolnoma. Y' hvaležni spomin na to milost postavili smo to kapelico, kjer se vsaki dan zbiralno in častimo Marijo, ki nam je toliko milost skazala. Z velikim zanimanjem smo poslušali povest zdravnikove gospe, ki si je pri spominu na te dogodke večkrat obrisala solze iz oči. Da, Marija je pač naša najboljša mati. Ta povest nam je ostala iz majeve številke. Naj nam pisatelj oprosti, ker ni bilo mogoče priobčiti jo v šmarnični izdaji. Urednik.) Mary Rački. Brooklyn, N. Y, O, Marija, usliši nas. jo c* jot* ^^ ^ Kraljice, možna Majko pobožna! Djevo Marijo predivna si! Premila ružire. prrsladka Djevice, Ti čuvaj nas! (llada i kuge vojske i t uro Čuvaj i branil Moli za nas! Holestne Iječiš, žalostne tješiš Djevo M.vijo, utješi nas! O Majku ljubljena, od svili nas češčena Uslišaj nasi U zadnji čas ti primi nas Majko Marija o i spasi nas. "AVE MARIA" 201 Enketa o narodnih domih. KAJ BOMO ZIDALI. J. S. Chisholm, Minn. Kaj bomo zidali slovenski narodni dom ali slovensko katoliško šolo? Kaj je bolj potrebno, kaj bolj koristno? Zadnji čas se je začela po več slovenskih naselbinah v Ameriki velika agitacija za zidavo slovenskih narodnih domov. Z bombastičnimi besedami se opisuje korist in potreba teh domov za slovenske naselbine. Da je za vsako župnijo neodhodno potrebna dvorana in klubova soba s čitalnico za razna razvedrila in zabave, to je jasno. Toda prvi in najpotrebnejši narodni dom za vsako naselbino je cerkev, za cerkvijo, ali pa še prej pa slovenska šola. Vse druge naprave so pa nespametne, in brez pomena za slovenstvo v Ameriki. Kakor se pa sedaj vstanavlja narodne dome se pa namerava samo delovati proti cerkvi in pa za brezevrstvo in pokvarjenost slovenskega delavstva. I11 kakšna bode prihodnjost teh narodnih domov? Ni posebno težko sprožiti miselj zii zidavo narodnega doma. Treba sanio človeka, ki ima dober jezik, pa precepi par kimovccv in začne se gibanje. ' 'beta se vse mogoče in nemogoče. Kdeč-karjem se obeta, da bode dom rdeč, katoliško zavednim možem se obeta, da bode "epristransk, da bode imel vsak pravico v 1)('inu, i. t. d- — "Farba" se, kaj se bode Vse za slovenstvo storilo v tem domu. Nihče pa ne vpraša, ali bode' pa vse to res? Ali ima cela stvar kaj obstanka. Mogoče de res imela cela stvar par let obstanka, dokler w ne poleže prvo navdušenje. |,(»teiu bode pa "dom" sameval, ker sta-"'Jsi ljudje se ne bodo brigali zanj. Slovenska amerikanska mladina brez slovenske šole, se bo sramovala slovenščine "i tudi ne bo hodila vanj, ker se ji nudi po drugih, lepših dostojnejših dvoranah boljše in lepše zabave, kakor med kranjskimi pijanci. Ce radi drugega ne, že radi jezika, ne bodo hodili v dom. Povejte, kdo bode toraj tja hodil? Iz starega kraja novih naseljencev ne bode. Veliko se jih bo še iz Amerike izselilo nazaj domov. Kdo bode plačal dolg? Po vsem tem je jasno kot beli dan, da so narodni domi za sedajnih par let naša nesreča, za našo prihodnjost pa težko breme, katerega bodo britko občutili vsi, ki so si to breme naložili in vzeli kako odgovornost nase. Zatoraj, rojaki, bodimo pametni! Nikar ne poslušajmo propalih sleparjev, ki nimajo K, ij zgubiti. Hitimo zidati slovenske šole, kjer koli imamo slovenske župnije. Jaz mislim, da dela smrtni greh na svojem narodu in svoji veri slovenski župnik, ki noče poskrbeti tudi slovenske šole. Da, slovenska šola, to je pravi narodni dom, tam je domače slovensko ognjišče, kjer se goji naša materinščina, kjer se otroci uče ljubiti tudi svoj materni jezik. Slovenska šola z dvorano za igre in plese, z sobo za igre, "pool" i.t-d. pod vodstvom naših duhovnikov, to so kraji, kjer želim videti svojega sina večer za večerom pri pošteni igri, pri pošteni zabavi in pod nadzorstvom, ne pa v grdem "narodnem saloonu", kjer se pijančuje, kjer se goje človeške strasti, kjer se nastavlja zanjke mladini, da se jih vklepa v spone strasti in propalosti. Slovenci, za božjo voljo, zmodrite se! .JIJ. .J|>> /4;. .Jg. Moj sin J0I111 je bil dober otrok. Lepo sem ga vzgojila. Pridno je delal in varče-val, kar je zaslužil. Dobili smo dom v našo naselbino. Pregovorili so ga, da je pristopil k njih društvu. Tam se je navadil piti in ponočevati. Zašel je v slabe tovar-šije in sedaj. — Moj Hog, nesrečna ona ura, ko je prestopil prag tega doma Preje je hodil rad v cerkev. Sedaj so ga naredili vsega rdečega. Ne mara več ne za 20 2 cerkev, ne za clelo, ne za stariše. Cele noči se vlači okrog. Kolikrat pride domov še le zjutraj, pijan. Koliko sem že prejokala in premolila. Prosila sem ga že za božjo voljo. Oče ga je hotel že tepsti, če je prav tako velik ,vendar vse je zastonj. To je meni dal narodni dom! —O matere, očetje, če vas slepe z narodnim domom, glejte mene in mojega nesrečnega otroka! Glejte moje solze! Oh ne, ne! Narodni dom za nas je naša domača hiša, je naša cerkev in pa naša šola. Kaj se vse godi v našem narodnem domu.Grde ženske se nastavljajo nesrečni mladini. Moj, Bog,kako more biti kak oče tako zaslepljen, da sam s svojim denarjem pomaga staviti peklenska vrata in pa kraj, kjer bode satan mreže nastavil zanj in za njegove sinove. Oh, kako sem jaz nesrečna! Johana Petrič. :• •:♦> •:♦> •:♦> <♦> •:♦> •:♦> <♦> •:♦> •: Pittsburgh, Pa. Vprašali ste, kaj mi mislimo o narodnem domu. O, žalostno povest bi Vam jaz vedela povedati, kaj so narodni domi. Moj mož je bil zelo dober mož. Srečno sva živela in skrbela za otročičke, katere nama je Bog dal.—Preje ga je rad kozarček spil. Tudi v saloon je šel sem pa tja. Toda ni bil pijanec. — Dobili smo pa narodni dom, kjer se možki shajajo ob nedeljah že pred sv. mašo, kjer so dostikrat tudi pri sv. maši(!) je pa pri nas vse drugače. Mož je začel piti. Sel je k maši, pa so ga speljali v "dom". Prišel je domov pijan proti večeru. Ni bil ne pri maši, ni plačal društva, nič, pač pa vse zapil, kar je i-mel še dolg naredil. To sedaj ponavlja nedeljo za nedeljo skoraj zmiraj. — Preklela sem že stokrat "dom", ki mi je vzel moža in otročičkom skrbnega očeta! Koliko solz sem že pretočila! Koliko grenkih ur prestala. In pravijo, da je to narodni dom! Narodni grob je, narodna beznica, kjer se pijančuje, in kjer može s silo vlečejo v grob pijančevanja in nesreče. Nesrečna žena, ki je že velikrat preklela vse, ki so ta "dom" začeli. NARODNI DOMI. Vsak narod kateri hoče, da se ohrani zdrav, čil, kreposten in nepokvarjen, hoče da bode napreden, in da ga bodo dičile čednosti, vsled katerih si bode pridobil spoštovanje in vgled pri drugih kulturnih narodnih in sploh vsega civiliziranega sveta, vsak tak narod si mora postaviti za temelj sv. vero, ker drugače ne more ničesar preje omenjenega doseči . Sv. vera je učiteljica in vodnica narodov, katera kaže pot k sreči in blagostanju, svari, da ne zaide v pogubo, kakor cel narod, tako tudi posameznik- Sv. vera vedno prepoveduje storiti kaj slabega, napačnega ni vse kar bi bilo v škodo, nesrečo in pogubo narodu ali po-samežniku, prigovarja in ukazuje pa delati, ker je dobrega lepega in koristnega. Sv. vera uči, da se varuje vs:lk posamezni in skupno cel narod greha in strasti, česar posledice so bolezen, ječa ter druge premnoge nesreče. Sv. vera je učiteljica lepega reda pri posamezniku, pri družini pri narodu. Sv. vera uči ljubezen, da spozna človek človeka za brata. O ko bi že enkrat spoznal slovenski narod in drugi narodi to resnico in bi tudi po njej živel! kako krasen red in sreča bi vladala na svetu namesto take nesreče in gorja! Zatoraj rojaki, sirom Amerike, kjer še nimate slovenske cerkve postavite si jo, kjer je to le mogoče. Kakor hitro pa zmorete zgradite si šolo, kajti to je temelj vse izobrazbe. Zraven šole si še uredite dvorano in prostore, kjer bodo lahko zborovala društva, se prirejale dramatične igre, gojilo petje, kjer bodete imeli lahko tudi čitalnico ter prostore za druga izobraževalna društva. Da to ni mogoče povsodi doseči, in da se vse to kar naenkrat ne danarediti.terda je to v zvezi z mnogim delom in trudom, to je samoobsebi umevno. Vendar to naj bi bil cilj Slovencev, kjer se množijo po naselbinah v Ameriki. Ta cilj je najboljši in najlepša sloga bode vladala med Slovenci v takih naselbinah, kakor že vlada, kjer imajo tuko urejeno. V takih naaelbi- nah Slovenci napredujejo in so spoštovani od drugih narodov. Teh principov bi se naj oprijel slovenski narod v Ameriki, ker le potem bode kdaj srečen in zjedi-njen ter na pravi poti. Kristus je rekel: "Jaz sem pot, resnica in življenje" in če si bode slovenski narod izbral Njega za vzor in se bode po Njegovih naukih ravnal', bode živel in bo srečen, drugače se bode izgubil; taval bode po temi. Nesloga 'n sovraštvo bode vedno med narodom, 'r,ltiti. Zahtevali smo, da se "Dom" po-s na katoliško narodno podlago, ako 'M 11 <*, odrečemo naše delovanje. Ker pa l'r(,ninogi premalo zavedni in zasleplje-11 slovenski katoličani niso spoznali na-'"••iia, drugi zopet iz s raznih družili se-unli vzrokov niso hoteli spoznati, vsljed je ostal ta "dom" na takozvani "nc- pristranski" podlagi in zdaj lahko predavajo v njem govorniki vsakovrstnega kalibra. Vsa čast pa zavednim slovenskim katoličanom v naši naselbini, kateri so se toliko zavedli, da so krenili na pravo pot. Mnogo smo imeli bojev, mnogo se je nas obrekovalo, mnogo se je lagalo zoper nas in se je nas blatilo po hišah, po "saloonih", v javnosti po listih, očitalo se je, da pod plaščem sv. vere delujemo sebično za do-bičkaželjnost in kdo ve, kaj vse. Toda že prihaja čas, ko so se začeli zavedati še ostali katoliški Slovenci in nam izrekajo svoje priznanje. Da, spoznali bodo še ostali, kakor smo mi spoznali! Vsak pošten slovenski katoličan ne bode pustil, da bi se kdo norčeval iz njega, zato ker je kattoličan in zato ker spolnjuje dolžnosti svoje vere, in ne bode poslušal govornikov, kateri sramotijo njegovo vero. Seveda protiverski govorniki se ne upajo napadati vere, kar na enkrat zlasti tam, kjer še ni ljudstvo zrelo za njih nauke, in kjer jim še verni Slovenci preveč na prste stopajo, kakor hitro si pa pridobijo srca ljudstva, začnejo jim vlivati strup svojih krivih naukov, kateri so že mnoge narode spravili v pogubo in tudi slovenski narod bodo, ako se bode pustil njim voditi. Te vrstice sem napisal na željo časti-tega gosp. urednika Ave Maria v trezen preudarek vsem Slovencem v Ameriki Ni bil moj namen koga žaliti ali napadati. Toda to so izkušnje, katere sem doživel jaz in drugi slovenski katoličani v naši naselbini. Naročnik "Ave Maria" iz La Salle, 111-;• •:♦> •:♦> <♦> <♦> ■»> .: SKUŠNJA UČI. DA SO NARODNI DOMI GNEZDA VERSKIH NASPROTNIKOV. Barberton, Ohio. Teoretično so Narodni Domi nekaj lepega in celo potrebnega. Saj jih imajo skoraj vsi narodi v Ameriki in v stari domovini. "AVE MARIA" 204 Narodni Dom naj bi bil shajališče naroda, ljudstva, vsak član naroda bi moral biti dobrodošel, lepo sprejet, dokler se dostojno obnaša. Narodni Dom naj bi bil toplo ognjišče, okoli katerega se zbira narodna družina, da se po domače in med seboj zabava, da se izobrazuje, da si poišče sveta in navodil za javno življenje in delovanje. V Narodnih domih bi se samo ob sebi umevno ne smel žaliti verski čut, ne smela bi se sramotiti sv. vera z brezverskimi igrami, predavanji, časopisi in knjigami. Vodstvo Narodnega Doma bi moralo tako postopati da bi nikogar ne odbijalo, vsakogar pa privabilo, nikogar žalilo, vsakogar pa spoštovalo. Tega pa žalibog v praksi pri slovenskih narodnih Domih ni, kakor kaže vsakdanja skušnja. V tem so si enaki, Narodni Domi v stari domovini in v Ameriki. Slovenski namreč. Slovenski brezverec namreč misli, da s tem kaže svojo oliko, ako za-sramuje katoličana. Drugače je v tem oziru na pr. pri Cehih. V češkem narodnem I lomu se bo češki brezverec vsaj dostojno in gentlemansko obnašal napram katoliškem Celui, napram katoliškemu duhovniku, iskal bo K' točk, ki družijo vse Cehe, skrbno se bo izwgihal s kakimi verskimi prepiri žaliti verski čut katoličana. Tako vidimo, da sedita pri eni in isti mizi v Češkem Narodnem Domu svobodo-mislec in duhovnik o priliki kake narodne slovesnosti, pa si ne skočita v lase, ampak občujeta kakor dva gentlemana. Seveda je treba pomisliti, da so češki svobodomisleci vsaj olikani ljudje, česar o takoimcnovanih slovenskih "svobodne-žih," nikakor ne moremo trditi. Med tem ko češki svobodomi. leči spoštujejo tudi versko prepričanje svojega so-rojaka Ceha in ga zato nikal or ne napadajo, so pa slovenski svobodomisleci največja sodrga, kar je kje lazi po svetu, najslabši elementi slovenskega naroda, odpadki in izvržki naroda, katerim je kletev v. akdanji kruli, surovost je njih olika, nevednost in zatelebanost je njih filozofija, kateri toliko vedo o svobodomiselnosti kakor laški zajec o logaritmih, pa vendar povsod svoj umazani in strupeni jezik stegujejo 111 se pridušujejo, da so svo-bodomiselci- Taki so slovenski "svobodomiselci" brez izjeme vsi. Zato pa je s takimi nemogoče bivati pod eno streho, nemogoče je sedeti s takimi propalicami pri eni mizi. « Propalice same med seboj, to seveda gre, toda v tako družbo ne spada dostojen človek. "Gliha vkup štriha', zato ne trpijo taki ljudje med seboj katoličana in če je tako nepreviden, da se poda v njih družbo, ga že sčasoma skljujejo iz svoje družbe. Posebno še duhovnikova obleka tako deluje na te "stebre" svobodomiselnosti, kakor rdeča plahta" na divjega bika. Zato pa katoličan ne more delovati za Narodni Dom, zato katoliški Slovenec ne more in ne sme svojih otrok pošiljati v take družbe. V Ljubljani so skoro vsi duhovniki po celi Kranjski prispevali za ljublanski Narodni Dom, danes ga imajo v posesti le liberalci in gledajo duhovnika tako po strani, kakor neznano žival, ako prestopi prag tistega poslopja, za katerega je tudi 011 prispeval. V Ameriki je dokazano dejstvo, da so vsi tisti, ki so odločno proti cerkvi, ki so celo strastno proti slovenski farni, torej narodni šoli, da so vsi tisti z dušo in telesom za Narodni I )om. Ali ni to čuden pojav? Ali to ne da misliti? ZOPER slovensko šolo so, toda ZA Narodni Dom. Ali bi ne bilo logično, da bi bili tudi za slovensko šolo in sicer najprej za slovensko šolo? Le tisti otroci bodo Hodili v Narodni Doni, ki se bodo učili slovenščine v narodni šoli Drugi se bodo itak sramovali slovensko govoriti. Zakaj so torej zoper narodno šolo? Zato ker je ta šola katoliška, ker ni brezver-ska. Ako bi bila ta šola hrezverska, hi bili tudi za šolo. Iz tega je jasno, kak duh bo vel po ta- 'AVE MARIA' 205 kih Domih. Brezverski mora hiti, rdeč mora hiti od brezmenta pa do strehe. Nobeno tajenje tu ne pomaga. Najhujši cerkvani in verski nasprotniki v Cle-velandu so najgorečnejši agitatorji za Narodni Dom. Ljudje, ki vsak dan na tešče prekolnejo cerkev, vero in šolo, ter pošljejo k vragu večkrat na dan vse farje, ti so največji zagovorniki Narodnega Doma. Ljudje, ki se hvalijo po ulicah, pri društvih in po salonih s svojim brezverstvom, ti so najvnetejši apostoli za Narodni D0111. In nauk iz tega? Narodni dom bo gnez- kako opravičilo je to za njihov položaj, ker bi se neradi zamerili temu ali onemu. Toda faktum je, da so te paradne katoličane samo zato zvabili v svoj krog, da ž njimi paradirajo, da ž njimi motijo ljudi, češ saj nismo taki, poglejte katoliške može v naši sredi, združeni smo. Tako so delali in govorili tudi v Ljubljani, dokler so zidali Dom, dokler so potrebovali denar, potem so jim pa figo pokazali. Akoravno zdaj obetajo, da bodo vsa društva enakopravna, ki zdaj podpirajo svobodomiselni narodni dom do brezvercev, za katoličana tam ne bo prostora- Naj nikogar ne moti, da imajo v Cleve-';m •:♦:• •:♦> <♦> •:♦> <♦> <♦> •;♦> <♦> <♦> •:♦> <♦> <♦> <♦> :♦> :«• Iz slovenskih naselbin. C h Rojakom v Greater New Yorku vljudno naznanjamo, da jih bode obiskala naša zastopnica gospica Josipina Pavlič, ki je pooblaščena pobirati naročnino za Ave Maria, Mali Ave Maria in knjige Zveze K. S. in izdajati tozadevna potrdila. V Lorainu, O. se je vršil dne 15. aprila splošni farni shod, pri katerem se je enoglasno sklenilo začeti z zidanjem nove farne šole. Te novice se je silno razveselila cela naselbina, kajti katoliška slovenska šola to je pravi narodni dom, Cerkve- ni možje so šli po hišah in nabirali podpise in darove v ta namen. — Šolska mladina je priredila 25. aprila igro "Doktor vseznal" poleg raznih drugih resnih in šaljivih prizorov. Prireditev se je dobro obnesla. Dopis o društvu Sv. Alojzija je nekatere prizadete osebe malo razburil in so malo hudi 11a nas. Tistega pa ti možje niso pomislili, če bo njih grdi nastop razburil nas kat. može- Kaj ste vi kaj več kot smo katoliško zavedni možje? — Vi nič ne skrbite, kaj bomo mi rekli na to ali 0110 stvar, mi naj pa vedno mislimo na to, da bi morda vašo jezico ne vzbudili. Haha- lia! Ali se motite. Bilo je tako, bilo..... pa ne bode več dolgo. Svoboda, svoboda! kričite! Dobro! I'a naj bode. Toda svoboda za vse! Barberton, O. — Za prvo sv. obhajilo se pripravlja nad 50 otrok. Tudi nedeljska šola narašča. V Evelethu so od novega leta do sedaj izpljačali že $1.100.00 cerkvenega dolga, kar priča delavnost gospoda župnika Rev. A. Leskoveca in požrtvovalnost faranov- Oltarno društvo cerkve Marije pomagaj v Collinwoodu, O. je priredilo žup-ljanom lepe piruhe. Ko so prišli na veliko nedeljo v cerkev našli so cerkev tako krasno ozaljšano, kakor še nikdar. Kolek-ta je znašala $770.00. C'astitamo! V Glasilu K. S. K. J. štev. 16. je dal urednik krepko po rdečih prstih nekega Mirka Ciganiča, ki se je v glasilu J.S.K.J. zaletel v našo dično K. S. K. Jednoto. Te besede so tako odločne, da g. uredniku iz srca častitamo! To so možke besede! \ Sestra Regina, iskreno ljubljena učiteljica je srečno prestala nevarno bolezen in se vrnila v sredo svojih ljubljenih malih, ki so se je zelo zveselili. Bog ohrani tako blago in dobro učiteljico še mnoga mnoga leta. Ave Maria nikdar ne bode pozabila, koliko je ta častita sestra storila zanjo! — Umrla je v Duluthu, Minn, v St. Mary's bolnišnici bolniška postrežnica (nurse) Matilda Slivnik iz St. Clouda, Minn. Od nekega bolnika je nalezla "črne koze" in "a tej bolezni tudi umrla, kot žrtva ljubezni do bljižnega. Naj v miru počiva! — Njeni žalostni materi naše iskreno so-zalje- B. Justin. Sartell, Minn. — 22. aprila smo imeli 2°pet službo božjo. Udeležila je bila le-l'a. Skoda, da imamo Slovenci grdo navado prirejati veselice v soboto večer, tako St' potem marsikaka sv. maša zamudi. Na vesti jo imajo, oni, ki'prirede veselice na soboto. P. Molitvenika nam zmanjkuje. — Spo-ocanio, da je vezava po $1.25 že razprodana. 1'ako da se dobi sedaj samo še v Ce»ah po 6oc., $1.00, in $1.50 (S zaponko). I Novo izdajo Molitvenika pripravljamo-'('l»o prosimo, da se nam nemudoma spo-°c<' vsi nasveti glede zboljšanja molitve-n'ka. Vsak pameten in primeren nasvet sl),'('jnienio s hvaležnostjo. , Abecednik bomo toraj izdali, dasi se ne-^ ' 'ko bojimo, ker bode izdanje šlo visoko '1,l(l tisočak. Vendar, ker smo dobili zago- Vll() od večine šol, da ga bodo takoj 11a-'"■ili večje število in takoj tudi plačali, si "Panio iti v to riziko. — Vse šole, ki so n«iprej naročile, ga bodo dobile za isto kakor bode nas stal, ker te šole bo-k s'natrali za soizdajateljice Abecedni-kar bomo tudi v Abecedniku povedali. Ave Maria", smo poslali sloven- 1,11 šolam in cerkvam in našim zastopni-Kom i> . ki . <>8amezniki so ga dobili samo tisti, g-j S°. nar°čili. Kdor ga želi imeti, pa 111 dobil, naj nam nemudoma sporoči, Ka um bomo poslali. Naročnino boste Poslali kadarkoli. ^cPo prosimo, ako ima kdo še kaj izti- sov letošnje številke 6. Ave Maria, naj nam jo blagovoli poslati nazaj. Pošle so nam popolnoma. Več dopisov nam je ostalo in jih nismo mogli uvrstiti. Prosimo potrpljenja! Društvo Sv. Frančiška K. S. K. J. iz New Yorka tudi zopet letos ni opravilo skupno svoje velikanočne dolžnosti, dasi je bilo povabljeno pismenim in uradnim potem. Na prijazno pismo č. g. župnika niti odgovora ni dalo. I11 predsednik tega društva je Mr. J. Rems, ki je v glavnem odboru te Jednote. Mi to jako obžalujemo, ker ako glavni uradniki ne bodo spolnjevali društvenih pravil in ne dajali u-dom lepega zgleda, kdo ga bode dal? To ni bilo lepo. — Poleg tega se pa govori po naselbini, da je nek glavni odbornik, ženskemu društvu odsvetoval, naj ne napravijo skupnega sv- obhajila češ: tu smo v "free country", duhovni vodja je "1. ..]> in naj Sam za se skrbi." To pravimo, se govori po naši naselbini. Morda, g. Rems, vi veste kaj več o tem. Na velikanočno soboto — ples! — Ali ste že kdaj culi kaj takega? Se judje nočejo te dni žaliti čuta kristjanov in se že radi verske strpnosti zdržijo te dni vsega hrupa. — Ne tako "zavedni" Hrvatje in — pevsko društvo "Slavec", ki se je tudi udeležilo te veselice. Udom ne zamerimo, zamerimo pa predsedniku Mr. Remsu. MATIJA PRISTAVEC, doma nekje iz Borovniške župnije je tisti nesrečni junak iz Waukegana, ki je med misijonom Rev. Vencla Šolarja O. S. B. v cerkvi med pridigo prosil besede. To ime smo napisali z velikimi črkami, da se ohrani poznejšim rodovom, kajti kaj takega se ne zgodi tako kmalu. Našega lista se vsako leto najmanj en tisoč veže v knjigo, ki bode ostala po družinah. Tako bode ostalo tudi ime tega rdečega junaka. O tem junaku imamo še več zanimivih stvari. V Chisholm, Minn- v Cerkvi sv. Jožefa so imeli sv. liiisijon, katerega je vodil Rev. Kr. Pajec, župnik nemške župnije v St. Paul, Minn. — O vspeliu poročamo, ko dobimo kako vest. Zbolel je Mr- S. Oman, oče blagega Rev. J. Omana, župnika Sv. Lovrenca v Clevelandu, O. Priporočamo ga vsem čita-teljem za eno Ceščena Marija. Zbolela je Mrs. Andr. Zakrajšek iz W'aukegana, 111. Hlago ženo priporočamo vsem čitateljem za eno Ceščeno Marijo za ljubo zdravje. V La Salle, 111. v cerkvi Sv. Roka se je vršil sv. misijon od 22. do 2 <♦> :♦> <♦> •:♦> •:♦> •:♦> :♦> 1m » Naročnik, Chcago, 111. — Moj prijatelj je bil civilno poročen ločil se je od prve žene in bi se rad poročil z dobrim katoliškim dekletom, ki Ra vzaftie samo, ako se more z njim katoliško Veljavno poročiti. Vprašanje je: ali se more civilno poročen, pa ločen ali razporočen mož še enkrat cerkveno veljavno poročiti z drugo? Odgovor: Najprej je vprašanje, kdaj se je ta prijatelj civilno poročil. Ako je bilo to Pred velikanočjo 1908 (18. aprila 1908) tedaj je bila njegova prva poroka sicer grešna, vendar veljavna in se nikdar več ne more poročiti z ('r,igo, dokler prva žena živi, pa naj je ločen °d te svoje žene ali razporočen, kajti katoliška cerkev ne pripozna razporoke veljavno sklenjenega zakona. Ako se je pa civilno poročil po 'N- aprilu 1908, potem seveda njegova civilna Poroka ni veljavna pred cerkvijo in njegov za kon je "divji" zakon, to je grdo življenje. Takega katoličana, ki tako živi-, smatra katoliška cerkev za očitnega grešnika. Ako bi se taka ('va ločila in bi se hotela z drugim poročiti, sc cerkvene veljavno lahko poročita, ker pr x';i Poroka ni bila pred cerkvijo veljavna. Ven ar pa nioYata vsljed državnih postav dobiti Preje civilno razporoko predno moreta držav-V." veljaven nov zakon sklenili, ker drugače J^1 država lahko kaznuje radi "big,•unije" ali l>°lvandrije", kakor pravi postava. Svetujemo ,M' da se obrne na krajevnega župnika, katere !"" naj predloži cel slučaj v pojasnilo in tam ."'de zvedel vse natančno, kako in kaj ie nauk "' zakon katoliške cerkve glede tega. Zakon c zadeve so kočljive. •*♦> •:♦> •;♦> » » » •:♦> •:♦> ^opiBnikom in pesnikom in pesnicam, ki žele, 7 bi njih ime ostalo skrito, da bi nikdo ne ve el. kdo je la ali ta, naj naslove pismo vedno !la ijne urednika in naj pripomnijo, da žele '"leti svoje ime tajno, vendar urednik pa mora Vedeti, kdo je. Neka pesnita i/ Now Yorka, v,lm J'' poslal dve pesnici. Toda ker ne priob-'1110 ničesar, če ne vemo, kdo nam pošlje, pro-'"0, naj sporoči svoje ime. ZAHVALA. Zahvalim se Mariji, materi božji in sv. Jožefu za zdravje. J. Z. Pueblo, Colo. ZAHVALA. Marko Papich. — Florisant, M o. Podpisani se kar najlepše iz vsega srca zahvalim presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za uslišano prošnjo v velikem trpljenju. Cast in hvala li bodi, Presv. Srce Jezusovo, JAVNA ZAHVALA. Evo ima 3 meseca i 22 dni što sem spala i sam si nogu izvinila, pa nikako nije hotela prejt. Potrošila sem dosta liovaca za doktore i za medicinu. A mi nije sve to ništa pomagalo. I'tekla sam se k D. Marii i sam zoobljubila, ako mi Majka božja dade, da mi noga ozdravi. da ču se v Ave Maria javno zahvaliti i poslati $1.00 na čast D. Marii za niajnik mesec, pa je evo, hvala dragomu Bogu bolja noga. Hvala puno puta Marii, Majki božji. — U bolesti svoji sam se puno puta zatekla k majki božji i sam bila uslišana. — Dragi katolčiani, u nadlogama zovite Majku božju na pomoč i u nju se ufajle, ona če vama pomagati. •:♦> <♦> •:♦> •;♦> •:♦:• PROŠNJA. Jaz spodaj podpisani se obračam do vas, dragi mi rojaki, s ponižno prošnjo za kako malo pomoč v moji nesreči. Za vsak najmanjši dar se Vam že vnaprej zahvaljujem. Mene je pobilo v premogokopu v Sunnyside, Utah, dne .4. avgusta 191,3 in mi je zlomilo križ tako popolnoma. da ne bom mogel nikdar več hoditi, ker noge so mi čisto mrtve. Torej dragi rojaki, usmilite se mene siromaka, ker večjega siromaka si skoraj misliti ne morete kot sem jaz. V starem kraju imam ženo in tri otroke od O—10 lel stare. Kar sem dobil od društev, to sem vse domov poslal. Jaz moram pa zdaj že eno leto sam plačati bolnišnico in zdravila, kar jih rabim. Nadejam se vašega usmiljenja in Vas pozdravljam vaš nesrečni rojak Anton Kosec, St. Mark's Hospital, Salt Lake City, Ufali. Opomba uredništva: Ta bedni rojak je res vreden podpore. Ko je bil še zdrav, je že bil naročnik našega lista. Priporočamo ga vsem usmiljenim srcem, da mu podarijo 110 svoji moči kak milodar in tako olajšajo siromaku bedno stanje. 1'pravništvo "Ave Maria" je pripravlje 110 sprejemati darove /a njega in imena plemenitih darovalcev bomo priobčevali v našem listu. V upravništvu "Ave Maria" se je nakolekta-lo za bolnega rojaka Antona Kosec: Rev 1'. Kazimir, O. K. M.......$2.00 l r. Victorin Pere, O. I M......1.00 Miss U. Zakraišek ..............1.00 Skupaj .......'.$4.00 Denar smo odposlali na zgorajšnji naslov. 2IO Sv. Monika zgled Krščanskim Materam. P. B. S- o. f. m. ••RWjw^vRT" BI otročiče je prejela sv. (G> /cM Monika od Boga, dva ItfM T M sinčeka in eno hčerko. vfW\ F/mIi ^Sl tri je odgojila za li svetniki. Silno veliko nihče ne postane svetnik v 24. urah, tudi ne v enem mesecu- To homo posebno videli pri sv. Avguštinu, njenem prvem sinu. Potem bomo vsaj nekoliko spoznali, koliko truda, koliko skrbi, koliko solz je stalo njeno mater, da ga je pridobila za Boga, za nebesa. Potem bomo šele mog'i ceniti materino ljubezen do otrok, in koliko premore dobra mati, katera ljubi po volji božje svoje otroke. O svoji materi piše sv. Auguštin kako zelo ga je ljubila, pravi tako le: "Ne moreni povedati kako zelo me je ljubila in koliko večja je bila njena bolečina, ko me je prerodi In na duši SKA ŽENA kakor ko me je rodila po telesu." Na njegovem spreobrnenju se bo jasno pokazala resnica, da se veliki grešniki navadno počasi spreobračajo. Nekam čudno, skoraj nemogoče se zdi, da ni sin tako dobre, svete matere, ki 11111 je že v nežni mladosti vcepila v srce ljubezen in spoštovanje do sv. vere ter ga navajala dan za dnem k iskreni pobožno-sti, z leti postajal boljši in Bogu dopadlji-vejši, ampak nasprotno, postajal je vedno hudobnejši, kakor da bi bil ves trud, vsa molitev njegove sv. matere zastonj in brez vspeha. l\malu namreč je »zašel na kriva pota, sani piše o sebi: "Bil sem še tako majhen deček, pa že tako velik grešnik." In čim večji čim starejši je postajal, tem večje je bilo tudi njegovo nag-nenje do greha, tem bolj se je udajal razuzdanosti. Kako zelo se je raditega žalostih) dobro srce njegove matere, kako ga je opominjevala in prosila, koliko premolila in koliko solz zanj pretočila! Kaj pa je izpridilo srce tako malega sina,kaj ga je pripravilo v razuzdno, nečisto življenje? Najprej slab zgled njegovega poganskega očeta Patricija, potem pa slaba družba pokvarjenih tovarišev. To Jc storilo, da je zmagalo hudo nagnenjc v srcu mladega, vročekrvnega Avguština, da je vsaj za več let tolik trud materi'1 bil zanj brezvspešcn. Iz tega vidimo, koliko večjo moč i",il slab zgled na otroka kot pa dober. Kako rad se vda otrok svojemu slabemu nag" nenju, če vidi še slabe zglede. Da, ti ga kar vlečejo s seboj v greh in hudobij0. Kolika odgovornost čaka šele krščanskega očeta, ako 011 s svojim nekrščanski"1 življenjem in govorjenjem podira to. ka' zida dobra, verna mati! Vendar ljubezen sv. matere Monike svojega izgupljenega sina se ni ohladi''1, ni jenjala češ, saj je vse zastonj. hudobnejši je bil sin, tem gorečnejše J » "AVE MARIA" 211 mati zanj molila, trpela, jokala, vedno upajoč, da bo napočil dan spreobrnenja, dan tolažbe in veselja. Bog jo je v tej dolgi tugi potolažil s tem, da je seveda čez dolga leta njen mož Patricij krenil na boljšo pot, da je postal katehumen to je, da se je začel pripravljati na sv. krst, da bi postal kristjan. To je dosegla ljubezen njegove sv. žene Monike, lahko jo imenujejo, pravega angela varuha svojega moža- 1 )a, naloga krščanskih žen jc podobna nalogi angelov varuhov. One morejo voditi svet, toda le, če ostanejo kot angeli svetu nevidne. Krščanska žena, krščanska mati mora širiti pravo ljubezen, blagodejno vplivati najprej na svojo družino, pa tudi na druge kolikor ji dopuščajo moči in razmere. Kot žena je dolžna ljubiti po volji božji svojega moža, tako v dobrih kakor v hudih dnevih. Kot mati mora zlasti svojim otrokom izkazovati požrtvovalno ljubezen in skrbeti za njih časno in večno srečo. Kot gospodinja mora biti skrbna, zvesta mati svojim služabnikom, svoji družini. Krščanska žena mora tudi drugim izven domače hiše po svoji moči pomagati z ljubeznijo in sočutjem. Iz njenega srca se "Hira razlivati ljubezen kot široka reka, da pomaga, kjer je potreba in stiska. Ta »jena ljubezen bo pa tem večja in stano-vitnejša, kolikor večja je v njenem srcu ljubezen do Boga. Zato je tako zelo potrebno, da krščanska žena in mati tudi zelo ljubi Boga. Ako namreč žene in matere v resnici ljubijo Boga nad vse, potem se "i bati za svet, preskrbljen bo dobro. Pomisli krščanska žena, zakaj moraš ljubiti Boga. Rečem ti, zato ker to on sani zahteva, da, za to ljubezen te celo prosi. (,h'j, vsemogočni Bog, Gospod nebes in semlje, se tako poniža, in te prosi, da ga 'jubiš ko ti govori: daj mi svoje srce. Da, se več! Naš najvišji postavodajalec je dal kot prvo zapoved, da ga ljubiš, ko ti govo-n: "I.juhi Gospoda, svojega Boga iz vse- ga svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli in iz vse svoje moči." Ivedar se je sv. Avguštin, ta globoki mislec, spominjal te zapovedi, da moramo ljubiti Boga ter premišljeval neizmerno razliko, ki je med neskončnim Bogom in med nami, grešnimi ljudmi, je zaklical poln navdušenja: Kdo si ti o Gospod in kdo sem jaz, in ti mi zapoveduješ da te ljubim- Celo s kaznijo mi žugaš, ako te ne ljubim, toda o moj Bog, ali ni to že največja kazen zame, ako te ne ljubim? Boga moramo ljubiti, ker je neskončno lep, popoln in ljubezniv. Če ljubimo to, kar je lepo, dobro, vzvišeno, moramo pač nad vse ljubiti njega, ki je vir vse lepote, dobrote in popolnosti, ž njim se ne more primerjati nobena še tako lepa stvar ne na zemlji ne v nebesih. In on nas ljubi. Ako pa ljubezen zahteva nasprotno ljubezen, zato je pač naša prva dolžnost, da ga ljubimo iz vsega srca, nad vse. Besede: jaslice, križ, tabernakelj, nam povedo zadostno, kakšna je bila ljubezen božja do nas. . . . Vnemaj torej krščanska žena, mati, v svojem srcu ljubezen do Boga, saj ga ne moreš nikdar zadosti ljubiti, kajti kolikor večja in močnejša bo ta tvoja ljubezen, toliko lažje boš spolnovala svoje dolžnosti, toliko več boš storila dobrega — in tem večje bo tudi enkrat tvoje plačilo pri Bogu. Slovesen sprejem v materino društvo slov. cerkve v Pittsburghu, Pa. je bilo zvečer 2. maja. katerega je izvršil Rev. K. Zakrajšek O. F. M. Sprejem se je vršil natanjčno po obredniku. Nekako ioo mater se je udeležilo sprejema. Slovesnosti so se udeležili tudi Rev- A. Moder iz Bridgeville, Pa., Rev. Jos. Verhunec iz Pittsburgha, I'a. in Rev. V. Mihelič iz Homestead, Pa. Bil je lep večer, ki bode ostal v spominu vsem društvenicam. ji 2 "AVE MARIA" Tvoj biser. Nežika Tomčeva. V naročju smehlja se ti dete, v te vpira nedolžne oči, milo kot hi nekaj prosilo, vsaj meni tako se zazdi. Kaj mati, te detice prosi, umeti ni tebi težko, saj to le od te je odvisno, če detice srečno kdaj bo. Sprejela si težko nalogo britkosti vsakdanjih skrbi in čuvati detice malo da v svetu se ne pogubi. Ce biser pa svoj ta zapraviš, gorje ti pa, mati, takrat, ko Bog ga od tebe bo tirjal gorje ti, gorje tisočkrat. Zatoraj, o mati slovenska, dolžnosti se svojih zavej! za detice svoje jili vrši junaško in zvesto vselej! mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmh$m Novo materino društvo je bilo ustanovljeno pri sv. misijonu v l.aSalle, 111., bkateremu se je pridružilo 85 mater. Tako se krasno razvijajo in širijo lepa in prepo-trebna materina društva, ki naj pomagajo preporoditi slovenski narod v Ameriki Vsa društva krščanskim mater po vseh slovenskih naselbinah -prosimo, da nam sporoče imena uradnic, njih naslove, dneve društvenih shodov in skupnih sv. obhajil. Kakor podporne Jednote, tako bomo priredili tudi mi stalni naslovnik družbenih odborov. Enako prosimo vse Marijine družbe za njih sporočila, /a priobčetije ne zali tevamo nič, samo sporočilo. Marijina dekliška družba v Collin woodu, (>., je imela na belo nedeljo volitev novih odbornic. /a nastopno leto so izvoljene: za predsednico Angeline Skerl, za podpredsednico Mary Valent, za tajnico Ana Rugel, za blagajničarko Matilda Valent. Družba je darovala dve krasni roži za velikonočne, praznike. V Lorain, O. namerava župnik Rev. |. Škur, oživiti Materino društvo, katero je vstanovil pred 10 leti Rev. K. Zakrajšek O. F. M. ko je bil tam začasni župnik, pa je pod njegovim naslednikom zaspalo. Dravo! Materina društva so se začela krepilo širiti po slovenskih naselbinah. Da, žari se med nami! Dan se bliža! V koledarju Ave Maria bomo letos posvetili oddelek temu vprašanju. V Newburghu, Cleveland, O. je imelo žensko društvo, ki je pravzaprav materino društvo, kakor je društvo krščanskih mater, -— krasno slovesnost v nedeljo <>■ maja. Ta dan so imele blagoslov novega društvenega bandera. Slasnostni govornik je t>i 1 Rev. Ivan Novak, kaplan Sv. Vidu. Slovesnost je bila krasna. Cast za vednini slovenskim ženam župnije sv. I .ovrenca! V Forest City, Pa. je priredilo žensko društvo Sv. Ane št. 120. K. S. K. J. zabavo v prid cerkve in naredilo čistega dobička $359-51, na kar ji' društvo lahko ponosno.