PRVO IZVESTJ E
C. KR. SLOVENSKE DRŽAVNE GIMNAZIJE
V	GORKI
V	ŠOLSKEM LETU 1913 /14.
Izdal vladni svetnik DR. JANKO BEZJAK.
VSEBINA:
1. K ustanovitvi slovenske gimnazije v Gorici. Spisal prof. Andr. Ipavee.
2. Šolska poročila...........................Sestavil	Interlmlstlčnl	voditelj.
GORICA 1914. Založilo vodstvo. Tiskala Narodna Tiskarna.
PRVO IZVESTJE
C KR. SLOVENSKE DRŽAVNE GIMNAZIJE
V	(SORICI
V	ŠOLSKEM LETU 1913 /14.
Izdal vladni svetnik DR. JANKO BEZJAK.
VSEBINA:
1. K ustanovitvi slovenske glmnazljevfioricl. Spisal prof. Andr. Ipavec.
2. Šolska poročila...........................Sestavil	Interimističnl	voditelj.
GORICA 1914. Založilo vodstvo. Tiskala Narodna Tiskarna.
r'							M
BI						■	0
'■							■>/
K ustanovitvi slovenske gimnazije v Gorici.
Z Najvišjo odločbo Njegovega c. kr. Apostolskega Veličanstva z dne 3. avgusta 1913 (gl. razpis c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 12. VIII. 1910, št. 37287) je bila ustanovljena c. kr. državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom v Gorici. S tem se je uresničila stara in vroča želja vsega slovenskega prebivalstva na Goriškem, ki je, odkar se narodno zaveda, pri vsaki priliki prosilo državno upravo, da se v Gorici obstoječa gimnazija z nemškim učnim jezikom tako pre-osnuje, da bo bolje služila kulturnim potrebam in materijalnim koristim naše dežele. Opirala se je ta zahteva na pedagogične razloge; kajti od Komenskega sem so vsi pedagogi mnenja, da se more mladina uspešno poučevati edino na podlagi materinega jezika, opirala se je tudi na ekonomične razloge, ker je nepoznanje učnega jezika podaljšavalo študije ter zvečavalo z njimi združene stroške, kakor tudi na narodno-politične, ker brez lastnega šolstva se ne more noben narod kulturno razvijati.
Na stari gimnaziji, ustanovljeni 1. 1615. od reda družbe Jezusove, je bil učni jezik latipski, cesar Jožef II? je uvedel na mesto latinščine nemščino, a 1. 1805. je dobila latinščina zopet svoje stare pravice. Francozi so vpeljali 1. 1810. na liceju in gimnaziji, ki so ju naslednjega leta združili v cesarski licej, italijanski učni jezik. Italijanščina se je pozneje spet umaknila nemščini. Pretežna večina učencev je bila od nekdaj slovenske narodnosti, kar odgovarja etnografskim odnošajem goriške dežele. Tudi med profesorji so bili Slovenci vedno zastopani, celo med ustanovitelji goriške gimnazije je bil odličen Slovenec,
učeni jezuit Martin Bavčer, ki je prvi spisal dokaj dobro zgodovino goriške dežele. Toda slovenska zavfest tedaj še ni bila vzbujena, slovenščine ni nihče gojil in negoval, tuji učni jezik se ni občutil pri pouku kot ovira, ni se smatral za nositelja narodne kulture, temveč le za potrebno občevalno sredstvo. Ko je pa naiodnostna ideja začela prešinjati avstrijske narode, so se vzdramili tudi Slovenci, začeli so gojiti svoj jezik ter terjati zanj pravice v javnem življenju in v šoli. In njih zahteve niso ostale popolnoma neuslišane. Že 1. 1847. so prinesle „Novice“ sledečo veselo vest iz Gorice: „Učiliše za slovenski jezik v Gorici je od našega presvetliga cesarja dovoljeno". Vlada je namreč takrat odredila, da se imata poučevati na modro-slovnem učilišču v Gorici, ki je odgovarjalo sedmemu in osmemu razredu sedanjih gimnazij, tudi italijanščina in slovenščina. S tem je bil postavljen temelj javnemu pouku slovenščine v Gorici. Ko so se 1. 1849. avstrijske gimnazije pre-ustrojile, je dobila v novem učnem načrtu goriške gimnazije tudi slovenščina svoje mesto. Prvi jo je poučeval prof. Jožef Premrou, pisatelj znanih Razgovorov italijansko - nemško-slo-venskih in poznejši gimnazijski vodja v Zagrebu in v Celju. Prvo leto je obiskovalo slovenščino 107 dijakov v dveh kurzih, med tem ko jih ie bilo v italijanskih kurzih le 57. Kot učne knjige so služile sprva Potočnikova nemško pisana slovenska slovnica, Macunovo Cvetje jugoslavjansko, Berilo o svetkih in nedeljah za odrašeno mladost itd. Bilo bi preobširno, na tem mestu opisovati nadaljnji razvoj slovenskega pouka na gimnaziji in navajati naredbe šolskih oblasti glede tega pouka. Njegova organizacija se je često predrugačila.
Leta 1848. je visoko vzplapolal ogenj narodnega navdušenja. V Gorici se je bilo osnovalo Slavjansko društvo, cul se | je že klic po slovenski gimnaziji in, kar je umevno, tudi po italijanski. Nemški učni jezik na gimnaziji je postal „Gegenstand selbst leidenschaftlicher Klage“, kakor pravi tedanji gimnazijski vodja, ki ga brani v letnem izvestju za šolsko leto 1849. 50., to je za prvo leto, v katerem se je poučevalo po novem načrtu, le kot „nothgebotene Unterrichtssprache“. Na onem mestu pravi dalje: „So lange noch Schwierigkeiten beson-
V	derer Art verwehren, das Gymnasium wirklich in zwei auf-
I	zulösen und den nach zehnjährigem Durchschnitt um 20 °/0
überwiegenden Slaven die gleich gerechte Begünstigung des Unterrichtes in ihrer Sprache zuzugestehen, bleibt es auch unmöglich, die bisher benützte Vermittlungssprache aufzugeben“./ Pod težkočami posebne vrste je bilo umeti pomanjkanje slovenskih učnih knjig in učnih moči. Iz tega je razvidno, da so se že takrat pečali z načrtom, vpeljati na gimnaziji oba deželna jezika kot učna jezika in da se je smatrala nemščina le za. posredovalni^ jezik. Mimogrede bodi omenjeno, da so v imenovanem izvestju nekatera slovenska imena, ki so bila še prejšnje leto pisana v italijanskem pravopisu, tedaj prvič pisana v gajici. — Toda čeravno de iure slovenščina ni bila učni jezik, se je de facto vendar rabila pri pouku, zlasti v nižjih razredih, v katerih so deželnih jezikov vešči profesorji podajali tvarino (litli v materinščini, da so jih učenci bolje razumeli. Šolske oblasti pa so to grajale in so rekle, da se ovira napredovanje v pouku, ako se ista tvarina v dveh ali celo v treh jezikih ponavlja. V šolskem izvestju za 1. 1852. pravd gimnazijsko vodstvo : „Die das Verständnis vermittelnde Übertragung in eine zweite Sprache hält schon sehr auf, um so mehr, wenn dieselbe, wie hier, zweimal gemacht werden muß, einmal für die Schüler der italienischen und das zwcitemal für die der slove-nischen Zunge“. Temu so mislili priti v okom s tem, da bi poglobili znanje nemščine. Zato so odpravili v naslednjem šolskem letu pouk slovenščine in italijanščine v prvih dveh razredih in so pridali dotične tri ure nemščini. Deželna jezika sta se poučevala od tretjega razreda dalje. Kljub temu so v poznejših letih slovenski profesorji, kakor Šolar, Marušič, Jesenko, Pajk, Pleteršnik, Ivančič, Kragelj in drugi pri učiteljskih konferencah vedno zahtevali, da naj se vsaj jezikovni pouk opira na materinščino in da naj poučujejo v prvih razredih samo taki učitelji, ki razumejo deželna jezika. — Popolnoma naravno in umevno je, da se je jezik večine prebivalstva v deželi uveljavljal na zavodu, čeravno ni bil učni jezik. Uveljavljal se je pri šolskih slavnostih in pri javnih nastopih gimnazijske mladine. Prvikrat se je javno govorilo in pelo slovenski pri slavnosti, katero je obhajala gimnazijska mladina o priliki rojstva presvetle cesaričine .Sofije dne 9. marca 1854. Slovensko petje se je bilo potem udomačilo v cerkvi in šoli, kamor ga je bil vpeljal gimnazijski pevovodja Anton Hribar. Ko je pa nastala
leta 1889. izprememba v gimnazijskem vodstvu, se je slovensko in italijansko petje v cerkvi in šoli odpravilo.
Slovenščina se je na gimnaziji tudi v toliko vpoštevala, da so bila naznanila o vpisovanju dijakov in o pričetku šolskega leta od leta 1876. dalje skozi en decenij objavljena tudi v deželnih jezikih in da so prinašala izvestja slovensko pisane razprave. Morda ne bo nezanimivo, objaviti naslove slovenskih spisov v izvestjih stare gimnazije. Naj slede po vrsti: L. 1862. A. Marušič, Prokletstvo ali Blagoslov ali Mavra nad jeziki. — L. 1863. J. Pajk, O slovenskih narodnih pesmih. — L. 1874. A. Santel, Poskus razkladbe nekaterih pomenljivih prikazni spanja in sanj. — L. 1876. M. Vodušek, O določevanju časa, poldnevnika, (meridijana) in zemljepisne širjave po solčnih opazovanjih. — L. 1877. M. Vodušek, Popravki in dostavki k lanskemu spisu. — L. 1878. S. Rutar, Začetek svetovne oblasti akvilejskih patrijarhov in pokneženje goriških grofov. — L. 1909. in 1910. Dr. K. Capuder, O luteranstvu na Goriškem. — L. 1913. Dr. K. Ozvald, Malce navodila za poučevanje po moji Psihologiji. Slovenskega jezika pa so se dotikali sledeči nemško pisani spisi: L. 1858. J. Šolar, Die Tempora und Modi im Slo-venischen, 1. 1903. F. Žnideršič, Zur Pflege der slovenischen Schriftsprache an österreichischen Gymnasien, 1. 1904. Dr. K. Ozvald, Zur Phonetik des Dialektes von Polstrau.
. Iz vsega navedenega je razvidno, da se je skušal slovenski jezik na zavodu uveljaviti na razne strani. Dokler se niso bila narodnostna nasprotstva v Avstriji poo.-trila, je to šlo. \ Takrat se ni govorilo o narodni posesti; nemški učni jezik na ! gimnaziji je v vlogi nekakega državnega jezika služil kot posredovalni jezik obema narodnostima v deželi. Časi pa so se bili izpremenili in z njimi tudi nazori o stališču te srednje šole. Ti izpremenjeni nazori so vedli često do konfliktov med javnostjo in posameznimi člani profesorskega zbora. Taki konflikti so se potem obravnavali v časopisju in v javnih zastopih, ugledu zavoda in šolski disciplini gotovo ne v korist. In tudi to je povzročilo, da je prihajala stara zahteva po preustrojitvi goriške gimnazije vedno znova na dnevni red.
Ta zahteva sploh ni bila prišla s površja, odkar je začela narodna misel trkati na trojna vrata stare Werdenbergove palače v šolski ulici in prositi za vstop. Ponavljala se je pri raz-
nih prilikah in v raznih oblikah. Obravnavala in zastopala se je na taborih in shodih, publicistično in v peticijah na državni zbor in na naučno ministrstvo, v občinskih zastopih, v deželnem in državnem zboru, v deželnem šolskem svetu in celo v učiteljskem zboru. Na tem mestu se ne morejo omenjati vsi koraki, ki so se v tem pogledu storili. Goriški deželni zbor in deželni odbor sta se že od početka svojega obstoja krepko za to potegovala, da se goriško šolstvo postavi na narodno podlago. Takšen predlog je stavil n. pr. 1. 1866. italijanski poslanec Dottori. V seji deželnega zbora dne 1. oktobra 1. 1868. je stavil dr. Tonkli interpelacijo radi enakopravnosti slovenskega jezika, v kateri je vprašal med drugim : Misli li visoka vlada pouk v srednjih šolah tako uravnati, da se bodo slovenski učenci na spodnji gimnaziji in spodnji reailki slovensko pouče-. vali ? To interpelacijo je naslednje leto ponovil. Šlo je tedaj J pred vsem za slovenski učni jezik na spodnji gimnaziji. Na spodnji gimnaziji naj bi se ustanovile slovenske in italijanske paralelke, višji razredi pa naj bi bili skupni, v teh naj bi nem-j ščina ostala učni jezik. S tako rešitvijo goriškega gimnazij-j skega problema bi se bili vsi zadovoljili. Ker se pa ni rešil, se je dalje o njem razpravljalo. Na taboru pri Šempasu je govoril o tem vprašanju Ivan Nabergoj, na taboru v Brdih n. pr. dr. Lavrič. In v deželnem zboru je zahteval 1. 1870. dr. Lavrič* da naj se precej začnejo vsi predmeti v srednjih šolah v Gorici po slovensko predavati. Novo živahno gibanje za sloven-1 sko šolstvo je nastalo spet v začetku devetdesetih let, ko se je nastanil v Gorici dr. Anton Gregorčič. L. 1882. so poslalej skoro vse slovenske občine na Goriškem na državni zbor peticijo, naj se vpelje v srednje šole v Gorici in v izobra-ževališče za učitelje slovenski kot učni jezik. Ta stereotipna zahteva se je ponovila tudi v zakonodajnih zastopih, in šolski odsek državnega zbora — poročevalec je bil češki vseučiliški profesor Kvičala — je sprejel sledečo resolucijo : Glede srednjih šol na Goriškem se priporoča od tamošnjega deželnega zbora in odbora zaželjena naprava. — L. 1883. pa je politično društvo „Sloga“ sklenilo na svojem občnem zboru dne 11. januvarija peticijo do naučnega ministrstva in do poslanske zbornice za vpeljavo slovenskega kot učnega jezika v srednje in državne ljudske šole v Gorici. V tej peticiji se pravi tudi: Dosedanji
razlogi, da slovenski jezik ni sposoben za pouk na srednjih šolah, da nimamo slovenskih šolskih knjig in učiteljev, ne morejo obveljati. Slovenskih učiteljev za vse predmete imamo še odveč, ker veliko njih poučuje na nemških srednjih šolah, veliko njih pa nima še službe. Knjig je tudi v vseh predmetih pripravljenih, ni treba, ko proglasiti slovenski jezik kot učni jezik na srednjih šolah, in tiskale se bodo vse potrebne knjige, kar se do zdaj ni moglo zgoditi, ker bi jih nihče ne kupoval. Zato se zahteva : vpeljati na c. kr. gimnaziji v Gorici vštrične razrede s slovenskim (oziroma italijanskim) učnim jezikom v vseh predmetih in ohraniti v vseh razredih nemški jezik kot obligaten predmet. Peticija ni imela zaželjenega uspeha. L. 1887. so dr. Tonkli in tovariši spet stavili v državnem zboru predlog, naj se osnujejo na goriški gimnaziji slovenske paralelke. In zanimivo je tudi, da je bila pozneje sprejeta v proračunskem odseku državnega zbora tozadevna resolucija poslanca dr. Gregorčiča po priporočilu tedanjega poslanca in poročevalca o srednjem šolstvu grofa Stürgkha, poznejšega ministra za bogočastje in uk, sedanjega ministrskega predsednika.
To naj zadošča v dokaz, da se je prejšnja generacija z veliko vnemo in ljubeznijo zavzemala za ustanovitev slovenske gimnazije v Gorici. Vse peticije, resolucije in interpelacije se tukaj ne morejo omenjati. Vse so bile brezuspešne. Vzroki temu so bili različni. Učna uprava je vedno kazala na pomanjkanje učnih knjig in na pomanjkanje učnih moči. Glavni [vzrok pa je bil ta, da se italijanski sodeželani niso potegovali Iz isto gorečnostjo za ustanovitev svoje gimnazije kakor Slovenci. Mlajši rod pa je prišel do spoznanja, da je taka pasivnost zelo neplodovita in da ne vede nikamor. Zato je začel odločno zahtevati italijansko gimnazijo, a ne od države kakor Slovenci, temveč od avtonomnih činiteljev. Goriška občina naj bi s pomočjo furlanskih ustanovila in vdrževala v Gorici italijansko realno gimnazijo. S tem je bil dan migljaj, da morajo Slovenci vzporedno s to akcijo začeti svojo akcijo za slovensko gimnazijo.
Tedaj je sklical predsednik društva „Šolski dom", deželni in državni poslanec dr. Anton Gregorčič, posvetovanje o morebitni ustanovitvi slovenske zasebne gimnazije v (jorici. Povabljeni so bili k temu posvetovanju dne 10. aprila 1910. sodni svetnik državni in deželni poslanec Jožef Fon, deželni poslanec
in odbornik Ivan Berbuč, vladni svetnik Fran Leban, ravnatelj ženskega učiteljišča šolski svetnik Stefan Križnič, šolska svetnika dr. Kos in dr. Zorn, ravnatelj deškega semenišča prof. dr. phil. et theol. Josip Srebrnič, odvetnik dr. Fran Pavletič ter profesorji Josip Ivančič, Martin Mastnak in Andrej Ipavec. Sklicatelj dr. Gregorčič je pojasnil namen tega sestanka in je izvajal približno tako-le: Goriški Slovenci se borijo, odkar imamo v Avstriji ustavno življenje, za slovenske srednje šole v Gorici, toda do zdaj brezuspešno, V prejšnji dobi so skupno z njimi tudi Italijani zahtevali, da se ustanove na goriški gimnaziji in realki slovenske oziroma italijanske paralelke, in deželni zbor goriški je že sprejel soglasno tozadevne predloge, novejšem času pa so nastopili drugo pot, lotili so se samo pomoči in so sklenili, da ustanove s pomočjo goriškega mesta in furlanskih občin zasebno realno gimnazijo. Računajo s tem, da bo zavod v nekaterih letih podržavljen. Ta korak na italijanski strani je za Slovence migljaj, kaj jim je storiti. Vpraša pa se, ali se da izvršiti misel, da bi tudi Slovenci ustanovili svojo zasebno srednjo šolo v Gorici. Za to je treba učnih moči, primernih prostorov in denarja. Aktivnih in upokojenih profesorjev, ki bi lahko poučevali na novem zavodu, je v Gorici precejšnje število, prostore bi dalo društvo „Šolski dom“ in denarja bi se tudi nekaj dobilo. Otvoritev novega zavoda bi bila torej seveda z žrtvami — mogoča. Vsi navzoči so z velikim veseljem pozdravili misel, da se ustanovi v Gorici slovenska srednja šola. Prof. Ipavec je izjavil, da so on in drugi kolegi pripravljeni, brezplačno poučevati na novem zavodu. Nato se izvoli kuratorij, kateremu se naloži, da ukrene vse potrebno, da se že s prihodnjim šolskim letom otvori prvi razred novega zavoda. Sestavljen je bil kuratorij tako-le : Predsednik prof Ivan Berbuč, podpredsednik šolski svetnik dr. Fr. Kos, blagajnik vladni svetnik Fr. Leban, I. tajnik prof. Andrej Ipavec, II. tajnik prof. Martin Mastnak, ostali člani so bili svetnik Fon, dr. A. Gregorčič, dr. Fr. Pavletič, dr. H. Zorn, prof. J. Zupančič (na njegovo mesto je stopil pozneje prof. I. Košnik) in dr. Fr. Žigon. — Prof. Ivančič naglasa, da kljub akciji za zasebno gimnazijo se ne sme iz vidika pustiti vprašanje o paralelkah na državni gimnaziji in državni realki. Vest o pričeti akciji za slovensko zasebno gimnazijo je pozdravila
skoro vsa javnost z največjim navdušenjem. Iz cele dežele so prihajali prostovoljni prispevki. To je dalo kuratoriju poguma, da je šel z veliko vnemo na delo. Takoj v prvi seji je med drugim pretresoval vprašanje, ali naj se ustanovi humanistična ali realistična gimnazija. Po vsestranskem preudarku se je odločil za humanistično. V drugi seji je imenoval za vodjo novega zavoda šolskega svetnika Antona Šantla, sprejel je štatut in učni načrt, ki ju je potem predložil naučnemu ministrstvu v odobrenje. Ob enem ga je zaprosil, da vzame otvoritev pivega razreda na znanje. V tretji seji je imenoval takozvani širši kuratorij, obstoječ iz najveljavnejših in najuglednejših mož iz cele dežele, da bi postavil tako novo podjetje na najširšo in najsolidnejšo podlago. V četrti seji dne 29. junija je že imenoval učiteljsko osobje. Poučevati bi imeli: verouk dr. A. Pavlica, slovenščino prof. M. Mastnak, latinščino pref. Ipavec, zemljepis prcf. Vazzaz, nemščino šolski svetnik Plohl, prirodopis dr. P. Šorli, telovadbo telovadni učitelj Schaup, risanje I. Žnidarčič, pisanje vadniški učitelj Fran Sivec. Tako je kuratorij vse pripravil, da se otvori 16. septembra prvi razred. Šolska oblast je stala zdaj pred alternativo, da dovoli v Gorici ustanovitev ene slovenske in ene italijanske zasebne gimnazije, a sama bi vzdrževala nemško, ali pa da \sama kaj ukrene. In tako je zadobival vedno konkretnejše oblike stari postulat po slovenskih in italijanskih paralelkah na državni gimnaziji v Gorici. — V peti seji kuratorij a je poročal svetnik Fon o svoji intervenciji v naučnem ministrstvu glede slovenskih paralelk na državni gimnaziji in glede zasebne gimnazije. Povedal je, da učna uprava ne more dati dovoljenja za otvoritev zasebne gimnazije, ker kuratorij ni izkazal dovolj sredstev za vzdrževanje, ampak da bo sama otvorila slovenske in italijanske paralelke na državni gimnaziji, toda da bo število dijakov omejeno in da bo za eden ali drugi predmet nemški učni jezik. V šesti kuratorijevi seji dne 9. septembra je svetnik Fon poročal o svoji ponovni intervenciji pri naučnem ministru ekscelenci grofu Stürgkhu in je urgiral rešitev gori-škega gimnazijskega vprašanja. Brzojavil je tudi tržaškemu nameslniku Nj. Jasnosti princu Hohenlohe, da posreduje, da bo učni jezik na slovenskih paralelkah izključno slovenski. — Končno je dospel v Gorico ministrski razpis z dne 15. sep-
tembra 1910., št. 2734, ki je zaukazal otvoritev ene slovenske in ene italijanske paralelke pri c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Gorici, z omejitvijo, da ne sme biti sprejetih več kakor po petdeset učencev. S tem je bil postavljen temeljni kamen slovenski gimnaziji v Gorici. Toda omejitev pri sprejemanju dijakov v I. razred bi bila ovirala nadaljnji razvoj. Zato je svetnik Fon vnovič posredoval pri na-učnem ministru in kakor je poročal v kuratorijevi seji dne 25. septembra, mu je naučni minister izjavil, da bo numerus clausus le provizoričen in da se iz te paralelke razvije samostojna slovenska gimnazija. Na predlog dr. Gregorčiča se je napravila na naučno ministrstvo in na deželni šolski svet dotična vloga, in že v naslednjem šolskem letu je numerus clausus izginil. Že pri ustanovitvi slovenskih in italijanskih paralelk je bilo jasno, da tako ogromen trojezičen zavod, kakor je postala državna gimnazija v Gorici, ne more dolgo ostati pod enim vodstvom. Zato je visoka učna uprava vsled odločbe Njegovega Veličanstva z razpisom z dne 12. avgusta 1913. odločila od sedanje državne gimnazije z nemškim učnim jezikom slovenske paralelke ter je odredila vse potrebno, da se razvijejo v samostojno državno gimnazijo.
Tako smo pod milostno vlado Njega Veličanstva našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. dosegli, da so se nam izpolniIF’döIgo gojene želje. Ako dobi slovenska gimnazija v kratkem času nove prostore, potem so vsi pogoji dani, da se razvije v cvetoč in mogočen zavod, kateri naj na verskonravni podlagi vzgaja izročeno mu mladino v dobre Slovence in dobre državljane, bogati naj jo s potrebnimi znanostmi, da bo mogla častno izpolnjevati svoje mesto v človeški družbi, goji naj med njo iskreno ljubezen do svojega rodu, a spoštovanje in strpnost do soobčanov, ki so drugega jezika, ter pravi patrijotizem, ki bo v nevarnih časih močan steber in trdna opora veliki avstrijski domovini.
ŠOLSKA POROČILA.
I.	Učiteljski zbor.
I.	Sestava novega učiteljskega zbora.
Z razdelitvijo stare c. kr. višje gimnazije na tri zavode se je razdelil tudi njen učiteljski zbor na tri dele : en del je vstopil na c. kr. realni gimnaziji z nemškim, drugi del na c. kr. realni gimnaziji z laškim in tretji del na c. kr. gimnaziji s slovenskim učnim jezikom.
I.
. A. Kot interiinističen voditelj slovenskega zavoda je bil z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 23. septembra 1913. 1., št. 42541, od starega zavoda premeščen na slovenskega vladni svetnik dr. Janko Bezjak.
H.	Z istim razpisom istega ministrstva so bili s starega zavoda na slovenskega ti-le učitelji oziroma profesorji na novo imenovani■: dr. Edvard Dolinšek, Andrej Ipavec, Martin Mastnak, dr. Jožef Pavlin, dr. Karol Pirjevec, Fran Povšič, Karol Prijatelj, Ivan Tabaj.
C. Od c. kr. moškega učiteljišča v Gorici je bil z istim razpisom za gimnazijskega učitelja na novo imenovan začasni glavni učitelj Rudolf Lavrenčič.
Č. Prav tako je bil z razpisom istega ministrstva z dne
1.	julija 1913. 1., št. 9560, na novo imenovan učitelj telovadbe Rudolf Cvetko.
i). Kot pomožne učitelje je deželni šolski svet z razpisom z dne 22. septembra 1913, G. S. 581/1 potrdil oziroma na slovenski zavod premestil: Jakoba Cimermanna,. Matijo Panterja in Ivana Steblovnika, ki so že prej bili na starem zavodu; potem z razpisom z dne 30. septembra 1913, G. S. 581/6 na novo potrdil Antona Sovreta in z razpisom z dne 21. oktobra 1913, G. S. 581110 Frana Devetaka.
II.
Potrditve v službi. C. kr. deželni šolski svet je stalno potrdil v službi gimnazijskega učitelja Frana Povšiča in Rudolfa Lavrenčiča ter jima podelil naslov profesorja, in sicer z razpisom z dne 14. novembra 1913, G. S. 808, oziroma G. S. 817,
Dopusti. Profesor dr. Jožef Pavlin ima kot c. kr. okrajni šolski nadzornik za slovenske ljudske šole v Goriško-Gra-diščanski šestletni dopust, t. j. do konca leta 1918. Njega nadomešča provizorični gimnazijski učitelj dr. Karol Pirjevec.
Zaradi bolezni so bili na dopustu: 1) vladni svetnik dr. Janko Bezjak od 1. oktobra 1913 do 15. decembra 1913 (dopust je bil dovoljen	z razpisom	c. kr. dež. šol. sveta z	dne	8.	oktobra 1913, G.	S. 533 1 in	podaljšan z razpisom z	dne	2.	no-
vembra 1913, G. S. 533|2) nadomeščal ga je profesor A. Ipavec; 2) profesor Fran Povšič od 1. oktobra 1913 do 1. janu-varja 1914 (dopust dovoljen z razpisom c. kr. dež. šol. sveta z dne 17. oktobra 1913, G. s. 739jl in podaljšan z razpisom z dne 30. novembra 1913, G. S. 739 3) 3) učitelj; telovadbe Rudolf Cvetko od 16. aprila 1914 do konca šolskega leta 1913. 14. (dopust dovoljen z razpisom c. kr. dež. šol. sveta z dne 22. aprila 1914, G. S. 396).
, IV.
Šolski zdravnik. C. kr. ministrstvo za bogočastje	in	uk
je nastavilo z	razpisom z	dne 17. novembra 1913,	št. 45268 s
početkom šolskega leta 1913.14. za nedoločen čas dr. Leona Wolferja za šolskega zdravnika.
2.	Stanje učtteijskega zbora h koncu šolskega leta 1915.14.*
a) Dr. Janko Bezjak, c. kr. vladni svetnik in interimistični voditelj.
b) Gimnazijski učitelji in profesorji:
1. Rudolf Cvetko, učitelj telovadbe v X. čin. r., nadporočnik v evidenci, je učil telovadbo v vseh razredih po 2 uri na teden, skupaj 18 ur.
2. Dr. Edvard Dolinšek, profesor ‘ IX. čin. r., poročnik v rezervi, razrednik III. b. razr., je učil latinščino, grščino in slovenščino v III. b. razr., nemščino in zgodovino v II. c. razredu, 21 ur na teden.
3. Andrej Ipavec, profesor IX. čin. r., je učil latinščino, grščino in nemščino v IV. razr. in grščino v III. a, 20 ur na teden.
4. Rudolf Lavrenčič, profesor IX. čin. r., varih prirodo-pisnega kabineta, je učil prirodopisje v I.a., I.b., I.e., H.a., II.b.»
II.c., fiziko v Ill.a., Ill.b. in IV. razredu, 19 ur na teden.
5. Martin Mastnak, profesor IX. čin. r., knjižničar učiteljske knjižnice, razrednik I.a. razr., je učil latinščino, slovenščino in nemščino v I.a. razr., 16 ur na teden.
6. Dr. Karol Pirjevec, začasni gimnazijski učitelj, razrednik IV. razreda, varih fizikalnega kabineta, je učil matematiko v
I.b., II b., II.c., III.a., Ill.b., IV. razredu, 18 ur na teden.
7. Fran Povšič, profesor IX. čin r„ razrednik II.c. razreda, je učil latinščino in slovenščino v II.a. in slovenščino v IV. razredu, 14 ur na teden.
8. Karol Prijatelj, pravi gimnazijski učitelj, varih zemljepisnega kabineta, je učil zemljepis v I.b., H.a., II.b., II.c., Ill.a.»
III.b. in IV. razr., zgodovino v H.a., II.b., IH.a., III b. in I'r razredu, 24 ur na teden.
c) Pomožni gimnazijski učitelji:
9. Jakob Cimermanu, razrednik II.b. razreda, je učil latinščino in slovenščino v II.b., nemščino v I.e. in II.a. razredu» 21 ur na teden.
10. Ft mi Devetak, praporščak v rezervi, razrednik I.č. razreda, je učil matematiko v I.a., I.e. in H.a., zemljepisje v I.a. in I.e., slovenščino v I.c. in lepopisje v I.a, I.b. in I.c, razredu»
20 ur na teden.
11. Matija Rauter, razrednik Ill.a. razreda, je učil latinščino v I.c. in Ill.a., slovenščino in nemščino v IH.a. razredu»
21 ur na teden.
12. Anton Sovre, poročnik v rezervi, razrednik I.b. razreda, knjižničar dijaške knjižnice, je učil latinščino, slovenščino in nemščino v I.b. razredu, 16 ur na teden.
13. Ivan Steblovnik, razrednik II.c. razreda, je učil latinščino in slovenščino v II. c., nemščino v II c. in Il.b. razredu, 21 ur na teden.
d) Dr. Leo Wolfer,' šolski zdravnik.
e) Stranski učitelji:
1. Josip Marold, stolni vikar, je učil laščino v 2 oddelkih po 3 ure, skupaj 6 ur na teden.
2. Ivan Mercina, c. kr. vadniški učitelj, cesarski svetnik» je učil petje v 2 oddelkih po 2 uri, skupaj 4 ure na teden.
4. Rudolf Lavrenčič, profesor IX. čin. r., varih prirodo-pisnega kabineta, je učil prirodopisje v I.a., I.b., I.e., H.a., Il.b.,.
II.c., fiziko v Ill.a., Ill.b. in IV. razredu, 19 ur na teden.
5. Martin Mastnak, profesor IX. čin. r., knjižničar učiteljske knjižnice, razrednik I.a. razr., je učil latinščino, slovenščino in nemščino v I.a. razr., 16 ur na teden.
6. Dr. Karol Pirjevec, začasni gimnazijski učitelj, razrednik
IV.	razreda, varih fizikalnega kabineta, je učil matematiko v I.b., Hb., II.c., Ill.a., III.b., IV. razredu, 18 ur na teden.
7. Fran PoošiČ, profesor IX. čin r., razrednik II.c. razreda, je učil latinščino in slovenščino v Il.a. in slovenščino v IV. razredu, 14 ur na teden.
8. Karol Prijatelj, pravi gimnazijski učitelj, varih zemljepisnega kabineta, je učil zemljepis v I.b., H.a., Il.b., II.c., III.a.*
III.b. in IV. razr., zgodovino v H.a., Il.b., Ill.a., III b. in IV.
9 Ivan Tahaj, c. kr. profesor verouka, je učil verouk v vseh razredih in imel ob nedeljah
ščino in slovenščino v Il.b., nemščino v I.c. in Il.a. razredu* 21 ur na teden.
10. Fran Devetak, praporščak v rezervi, razrednik I.č. razreda, je učil matematiko v I.a., I.e. in H.a., zemljepisje v I.a. in I.c., slovenščino v I.c. in lepopisje v I.a, I.b. in I.c. razredu*
20 ur na teden.
11. Matija Rauter, razrednik Ill.a. razreda, je učil latinščino v I.c. in Ill.a., slovenščino in nemščino v Ill.a. razredu*
21 ur na teden.
12. Anton Sovre, poročnik v rezervi, razrednik I.b. razreda, knjižničar dijaške knjižnice, je učil latinščino, slovenščino in nemščino v I.b. razredu, 16 ur na teden.
13. Ivan Steblovnik, razrednik II.c. razreda, je učil latinščino in slovenščino v II. c., nemščino v II c. in Il.b. razredu, 21 ur na teden.
d) Dr. Leo Wolfer, šolski zdravnik.
e) Stranski učitelji:
1. Josip Marold, stolni vikar, je učil laščino v 2 oddelkih po 3 ure, Skupaj 6 ur na teden.
2. Ivan Mercina, c. kr. vadniški učitelj, cesarski svetnik* je učil petje v 2 oddelkih po 2 uri, skupaj 4 ure na teden.
3. Ivan Vouk, c. kr. vadniški učitelj, je učil slovensko stenografijo, 2 uri na teden.
4. Ivan Žnidarčič, asistent na c. kr. realki, je učil risanje v 2 oddelkih po 2 uri, skupaj 4 ure na teden.
/) Simon Šturm, šolski sluga (od dne 1. julija 1914. 1.); Ivan Reščič, pomožni sluga.
II.	Učna uprava.
1.	Obvezni učni predmeti.
Poučevalo se je bistveno po normalnem učnem načrtu za gimnazije z dne 20. marca 1909. 1. št. 11662. Za latinščino se je odmerilo že leta 1910. z razpisom naučnega ministrstva z dne 15. septembra 1910. 1., št. 2734 (razpis c. kr. dež. šol. sveta v Trstu z dne 18. sept. 1910, G. S. 519J2) za 1. razred slovenskih paralelk 7 ur latinščine, 5 ur nemščine in 4 ure slovenščine na teden. Število drugih učnih ur se je določilo po normalnem učnem načrtu. Zaradi pomanjkanja lastne risalnice se risanje doslej še ne poučuje obvezno, ampak le neobvezno.
Učni jezik je bil v vseh predmetih razen nemščine slovenski, v nemščini je bil nemški.
Pregled tedenskih ur.
Učni predmet	1.	II.	III.	IV.	Skupaj
Veronauk 		2	2	2	2	8
Slovenščina kot učni jezik	4	4	3	3	14
Latinščina		7	7	6	6	26
Grščina		—	—	5	4	9
Nemščina		5	5	5	5	20
Zgodovina ....	—	2	2	2	6
Zemljepisje ....	2	2	2	2	8
Matematika ....	3	3	3	3	12
Prirodopisje ....	2	2	—	—	4
Fizika in kemija . .	—	—	2	• 3	5
Lepopisje		1	—	—	—	1
Telovadba ....	2	2	2	2	8
Skupaj . . .	28	29	32	32	121
2.	Tleobvezni predmeti.
Že preje so se na slovenskih paralelkah stare gimnazije učenci poučevali v petju in risanju kot neobveznih predmetih. Na novo sta se uvedli še laščina in slovenska stenografija. Celo organizacijo prostih predmetov za šolsko leto 1913.14. je c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk naknadno odobrilo z razpisom z dne 28. aprila 1914. 1., št. 202 (razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 17. maja 1914. 1., G. S. 72912—13 ).
1. Lasčina. Ker se je za laščino, ki se poučuje že od 2. razreda naprej, oglasilo mnogo učencev, se je pouk moral deliti v 2 vzporedna oddelka, v katerih se je poučevalo po 3 ure na teden. V prvem oddelku je bilo koncem šolskega leta 32, v drugem 29 učencev. Radi pomanjkanja italijanske vadnice za slovenske učence, je moral učitelj skrbeti, da so dobivali učenci v roke slovenska pravila in štivo pisano. Pomagal si je, da je doma sproti sestavljal ter s strojem pomnoževal učno gradivo, tako da so dobivali učenci po en izvod v roke. Iz slovnice so se predelali osnovni pojmi ter oblike o samostalniku, spolniku, pridevniku, števniku, zaimkih, glagolu in analiza prostega stavka. Učenci so tudi pisali diktate ter izdelovali majhne naloge. Razen tega so čitali „Brani del sacra scrittura“, „Chiesa del Sacro Cuore“, potem še „II gesso in agri-cultura“. —
2. Slovenska stenografija. Prvi tečaj za začetnike. Učencev se je pouka udeleževalo iz	4.	razreda	24 po	2 uri fla teden.
Za učno knjigo je služila :	Slovenska	stenografija, Fr. Novak,
c. kr. profesor. I. del: Korespondenčno pismo. Ker se je pouk začel šele proti koncu marca, se je do konca šolskega leta mogla obdelati samo ta snov: liniatura in razdelitev znakov, mali in srednji znaki ter njih zložki. č, š, ž, h in njih zložki, z, c, t, f in teh zložki.
3. Petje. 2 oddelka po	2	uri na teden, h	koncu šol. leta
50 učencev. — I. oddelek (19 učencev): Glasbena teorija; zadevanje intervalov po M. Bauerja knjižici „Prima vista"; enoglasne in dvoglasne pesmi po H. Druzoviča „Pesmarici“ (višja stopnja). — II. oddelek (31 učencev) : Razširjanje glasbene teorije I. oddelka; nadaljevanje vaj v zadevanju intervalov; tro-glasne in četveroglasne svetne in cerkvene pesmi in zbori.
4.	Risanje. Risalo se je v 2 tečajih po 2 uri na teden. V prvi tečaj, ki je štel na koncu šolskega leta 202 učencev, so hodili učenci I. in II. razreda, v drugi tečaj, ki je štel 16° učencev, pa učenci II., III., in IV. razreda. Predelala se je naslednja snov.
V I. tečaju : Risanje po skupnem vzorcu na tabli, in sicer risanje tiskovnih črk velikega in malega alfabeta ter risanje priprostih geometrijskih ornamentov. Nauk o barvah ter vaje v pokladanju barv na že prej risanih vzorcih.
Risanje in slikanje priprostejših ter narodnih okraskov, rastlinskih oblik po naravi ter sestavljenih narodnih okraskov. Prvine perspektivnih pojavov. Perspektivne študije na telesih s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Risanje in slikanje predmetov vsakdanje uporabe.
Y II. tečaju: Ponavljanje perspektivnih študij na kocki, kvadru, krogu in valju ; perspektivno risanje raznih predmetov s premo in krivočrtno temeljno obliko. Risanje in slikanje raznih predmetov vsakdanje uporabe v težjih perspektivnih legah, ptic, sadja in drugih reči po naravi. Risanje in slikanje raznih predmetov vsakdanje uporabe v večjih skupinah in v raznih tehnikah. Figuralno risanje, risanje človeške glave po naravni lobanji, risanje in slikanje človeške glave po modelih iz sadra in v raznih tehnikah.
III.	Učne knjige za šolsko leto 1914.15.
Za I. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk. — Janežič-Sket: Slovenska slovnica za srednje šole. 10. izd. — Sket-VVester: Slovenska čitanka za I. r. sred. šol. 5. izd. — Končnik-Fon: Deutsches Lesebuch. I. Teil. — Pipenbacher: Latinska slovnica. — Pipenbacher: Lat. vadnica za I. raz. 2 izd. — Pajk: Zemljepis za I. gimn. razr. — Kozenn-Hranilovič-Modestin: (ieografički atlas za srednje škole. 2. izdaja. — Matek-Peterlin: Aritmetika za višjo stopnjo srednjih šol. — Mazi: Geometrijski nazorni nauk za I. razr. — Macher: Prirodopis živalstva in Prirodopis rastlinstva, oboje za nižje razrede srednjih šol.
Zu II. razred.
Veliki katekizem. — Kavčič; Katoliška liturgika. — Slov. slovnica kakor v I. razredu. — Sket: Slovenska čitanka za
II. razr. srednjih šol. 3. izdaja. — Deutsches Lesebuch kakor v I. razr. — Latinska slovnica kakor v I. razr. — Pipenbacher : Lat. vadnica za II. razr. — Pajk : Zemljepis za II. giinn. razred.
— Atlant kakor v I. razr. — Kaspret: Zgodovina starega veka. 2. izdaja. — Putzger: Historischer Schulatlas. 27-32 Aufl.
— Aritmetika kakor v I. r. — • Mazi: Geometrijski nazorni nauk za II. razr. — Živalstvo in rastlinstvo kakor v I. r.
Za lil. razred.
Karlin: Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. — Janežič-Sket: Slov. slovnica. 9. izd. — Sket: Slov. čitanka za
III. r. 3. izd. — Končnik-Fon : Deutsches Lesebuch. II. Teil. — Lat. slovnica kakor v I. razr. — Pipenbacher: Lat. vadnica.
III.	del. — Košan : Lat. čitanka za III. gimn. razr. — Tominšek : Grška slovnica in Grška vadnica. — Kozenn - Heiderich-Schmidt, Geograpischer Atlas für Mittelschulen. 42. Aufl. —
— Mayer-Kaspret:	Zgodovina srednjega veka in Zgodovina novega veka. — Putzgerjev Atlant kakor v II. razr. — Aritmetika kakor v I. razr. — Mazi: Geometrijski nazorni nauk za III. razr. — Senekovič: Fizika za nižje gimn. razrede.
3.	natis.
Za IV. razred.
Karlin: Zgodovina razodetja božj. v novi zavezi. — Slov. slovnica kakor v III. r. — Sket-Wester: Slov. čitanka za IV. razr. sred. šol. 2. izd. — Deutsches Lesebuch kakor v III. r. — Lat. slovnica kakor v I. razr. — Pipenbacher: Lat. vadnica. IV. del. — Košan : Lat. čitanka za 4. in 5. razred, sred. šol. — Grška slovnica in vadnica kakor v III. razr. — Mayer-Kaspret: Zgodovina novega veka.— Orožen: Zemljepis avstrijsko-ogerske države za IV. razr. sred. šol. — Putzgerjev Atlant kakor za II. razr. — Kozenn-Schmidtov Atlant kakor za III., pa tudi 41. izdaja. — Matek: Aritmetika in algebra za IV. in
V.	gimn, razred. — Matek-Mazi: Geometrija za IV. in V. gimn. razred. — Fizika kakor v III. razr. — Herle : Kemija in mineralogija za IV. razr.
Za V, razred,
Svetina: Katoliški veronauk za višje razrede sred. šol. I. knjiga. — Slov. slovnica kakor v III. r. — Sket: Slov. berilo za V. in VI. razr. 3. izd. — Willomitzer-Tschinkel : Deutsche Grammatik. 13. Aufl. — Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz: Deutsches Lesebuch für üsterr. Mittelschulen. V. Band, 2. Aufl. (ohne mit-telhd. Texte). — Lat. slovnica kakor v II. razr. — Breznik: Lat. vadbe za V. in VI. gimn. razr. — Livü ab urbe condita libri., ed. Zingerle, — Ovids ausgewählte Gedichte von Sedl-mayer. — Košan: Lat. čitanka kakor v IV. — Grška slovnica in vadnica kakor v III. — Prinz: Auswahl aus Xenophon. I. Teil. S Tominškovim slovarčkom. — Homer, Ilias, ed. Christ.
— Pirc: Zgodovina starega veka. — Atlanta kakor v IV. r.
— Aritmetika in Geometrija kakor za IV. r. — Poljanec: Mineralogija in geologija za velike gimnazije. — Macher: Botanika za višje razrede sred. šol.
IV.	Zbirke učil.
Službe knjižničarjev oziroma varihov posameznih zbirk so se tako-le razdelile:
1. Učiteljsko knjižnico je prevzel profesor Martin Mastnak.
2 Dijaško knjižnico najprej profesor Ivan Tabaj, za njim pomožni učitelj Anton Sovre.
3. Podporno knjižnico začasni gimn. učitelj dr. Karol Pirjevec.
4. Službo mriha zemljepimozgodovinskih zbirk pravi gimn. učitelj Karol Prijatelj.
5. Službo oarihu fizikalnih in kemičnih zbirk začasni gimn. učitelj dr. Karol Pirjevec.
6. Službo mriha prirodo/danih zbirk profesor Rudolf Lavrenčič.
7. Službo nariba muzikalij cesarski svetnik vadniški učitelj Ivan Mercina.
C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk je dovolilo, z razpisom z dne 12. avgusta 1913. 1., št. 37277 za leto 1913. novo ustanovljenemu zavodu za raznovrstna učila in knjižnico 8000 K, za 1. polovico leta 1914. pa z razpisom z dne 4. maja 1914.
2
1.,	št, 37377|13 2500 K. Iz teh svot in iz prispevkov učencev so se nabavila najpotrebnejša učila in najvažnejše knjige. Dijaški knjižnici je razen tega odstopila stara gimnazija tiste knjige, ki so bile kupljene od prispevkov učencev za slovenske paralelke,
1.	Knjižnice.
a. Učiteljska knjižnica.
Časopisi.
Čas 1914 — Časopis za zgodovino in narodopisje 1913, 1914 — Dom in Svet 1914 — Napredna Misel 1913-14 — Nastavni Vjesnik 1913-14 (podaril prof. Mastnak) — Planinski Vestnik 1914 (podaril prof. dr. Pirjevec) — Popotnik 1914 — Slovan 1913-14 — Veda 1914 — Ljubljanski Zvon 1914 — Car-niola 1914 — Kosmos 1914 — Kunstwart 1913-14 — Petermanns Mitteilungen 1914 — Naturwissenschaftliche Wochenschrift 1914 — Velhagen u. Klasings Monatshefte 1913-14 — Verordnungsblatt des Min. f. K. u. U. 1914 — Zeitschrift f. österr. Gymnasien 1914 — Wiener Zeitung — La voce degli insegnanti.
Didaktika, metodika, pedagogika, psihologija, higijena.
Dorwald, Didaktik u. Methodik des griech. Unterr. — O. Willmann, Didaktik als Bildungslehre — Ambros, Methodik des Schreibunterr. — A. Scheindler, Methodik des Unterr. in der lat. Sprache — A. Scheindler, Prakt. Methodik — J. Müllner, Methodik des geogr. Unterr. — J. Jacob, Prakt. Methodik des math. Unterr. — C. Siegel, Methodik des Unterr. in der philos. Propädeutik — J. Langl, Methodik des Unterr. im Zeichnen — A. Matthias, Prakt. Pädagogik — Toischer, Theoretische Pädagogik — Schiller, Handbuch der prakt. Pädag. — J. Loss, En-zyklopäd. Handbuch der Erziehungskunde — Schräder, Erzieh-ungs-u. Unterrichtslehre für Gymn. u. Realschulen — Pivko, Telovadne igre, I. II. — Brunet, Telovadba v 5. razr. ljud. šol
—	P. Geyer, Der deutsche Aufsatz — Guldscheider, Lesestücke
u.	Schriftwerke — O. Jäger, Geschichtsunterr. — Engel, Deutsche Stilkunst — Jerusalem, Die Aufgaben des Lehrers an höheren Schulen — Fries, Die wissenschaftl. u. prakt. Vorbildung f. d. höhere Lehramt — Zenz u. Frank, Psychologie, Erziehung u. Unterricht mit Rücksicht auf den genetischen Auf-
bau — O. Jäger, Lehrkunst u. Lehrhandwerk — Leuchtenberger, Vademecum f. junge Lehrer — Münch, Geist des Lehramts — Gude, Erläuterungen deutscher Dichtung, 1-7 — Lehr-proben u. Lehrgänge 1912, 1913 — Rappold, Gymnasialpädag. Wegweiser — Ozvald, Srednješolska vzgoja (podaril prof. Mastnak) — Wallentin, Exkursionsbuch — Foerster, Schule u. Charakter — Foerster, Jugendlehre — Ozvald, Psihologija (podaril dr. Dolinšek) — Šilovic, Uzroci zločina — Lehrplan u. Instruktionen — Burgerstein u. Netolitzky, Handbuch der Schulhygiene — V. Bezek, Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom
— Pedagoški letopis 1913 — E. Kukovec, Domoznanstveni pouk v ljud. šoli — Lavtar, Posebno ukoslovje računanja v ljud. šoli. —
Klasiki, a) latinski.
Titus Livius (Teubn.) — Corn. Tacitus (T.) — Horatius (T.) — Seneca, tragoediae (T), — Catullus (T.) — Tibullus (T) — Vergil v. Ladewig.
b) grški.
Herodot (T), — Odyssee (T.), Ilias (T) — Demosthenes (T.)
Leposlovje.
Levstik, Zbrani spisi — Klepec, Zbirka slov. citatov in aforizmov — Aškerc, Akropolis in piramide — Literarna pratika 1914 — Slovan 1905-06, 1909-1912 — Ljubljanski Zvon, 1897, 1898, 1901, 1902 — Stowasser, Griechenlyrik, Römerlyrik — Hrvatske nar. pjesme, junačke 1 — 3 (Hr. M.) — Hrv. knjižn. Mat. Slov. II. — Raznim delom Koseskega dodatek — Dumas, grof Monte Cristo — Dr. Kraigher, Kontrolor Škrobar
— Šorli, Pot za razpotjem — Arnim — Brentano — Bürger
— Chamisso — Eichendorff — Geliert — Goethe • Hebbel
— Heine — Herder — Hoffmann — Kleist — Körner — Lenau — Lessing — Ludwig — Novalis, Fouque — Platen — Rückert — Schiller — Tieck — Uhland — Wieland — Shakespeare.	,
Slovstvo.
Grafenauer, Zgodovina novejšega slov. slovstva, I., II. — Christ, Gesch. d. griech. Literatur — Schanz, Gesch. der röm-Literatur I. 1., I. 2. — Wilamowitz., Die griech. u. lat. Litera-
2*
tur u. Sprache — Murko, Geschichte der älteren südslavischen Literaturen — Br. Vodnik-Jagic, Povijest hrv. književnosti I.
— Tominšek, Pesnik Aškerc v borbi za herojstvo — Šlebinger, Slov. bibliografija 1907-12 — Levec, Pravda v slov. šestoineru
— Adamovič, Francuska drama — Drechsler, Stanko Vraz — Bleiweisov zbornik — Zbornik Slov. Mat. 1902, 1907, 1911, 1912
— BI. Bevk, Ovid, spevi I. d. — BI. Bevk, Homer, Odiseja — Janežič, Pregled slov. slovstva — Engel, Deutsche Literaturg.
Slovarji.
Wolf-Pleteršnik, Slov.-nem. slovar — Wolf-Cigale, Deutsch-slov. Wörterbuch — Iv. Filipovič, Džepni rječnik, hrv.-njem., njem.-hrv. — K. Klotz, Handwörterbuch der lat. Sprache — Kraft, Deutsch-lat. Lexikon — Pape, Griech.-deutsch. Handwörterbuch — Schenkl, Deutsch-griech. Schulwörterbuch. — Thi-baut, Dictionaire franj.-allem et allem.-frang. — Valjavec, Laško-slov. slovar — Iskravec, Slov.-ital. slovarček - Šlebinger, Slovarček slov. in nem. jezika — Veselič, Rečnik nem. i ilirskog — ilirskog i nem. jezika — Vaniček, Etym. Wörterb. der lat. Sprache — Lübker, Real - Lexikon — Mayer, Konversations-Lexikon — Cigale, Znanstvena terminologija.
Slovnice, jezikoslovje.
Janežič, Slov. slovnica (1854) — Šuman, Slov. slovnica
— Behaghel, Deutsche Sprache — Menge, Repetitorium der lat. Syntax u. Stil. — Cauer, Grammatica militans — Regeln f. d. deutsche Rechtschreibung — Vogel. Nachschlagebuch der deutsch. Sprache. — Menge, Materialien zur Repetition der lateinischen Grammatik in Materialien zur Rep. der griech. Syntax.
Naravoslovje.
Seidl, Kamniške ali Savinske Alpe — Kučera, Naše nebo,
— Kučera, Vrieme — Gjurašin, Iz bilinskoga svieta — Pospichal, Flora des österr. Kiistenl. — Glowacki, Flora slov. dežel. 1, 2 — Reisner, Fizika za višje r. sr. šol — Weinhold, Physik. Demonstrationen — Looser, Versuche nus der Wärmelehre u. verwandten Gebieten — Sternstein, Elektrizität im Dienste der Menschen
Zgodovina, kulturna zgodovina, narodopisje, život,opisi, statistika,
viri, zemljepis.
Dr. Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke — Vrhovec, Ljubljanski meščanje — Maretič, Slaveni u davnini — Horvat,
Najnovije doba hrv. poviesti — Rabar, Poviest najnovijega vremena — Srepel, Preporod u Italiji — Kuhač, Vatroslav Lisinski i njegova doba — B. Vošnjak, Ustava in uprava ilirskih dežel — Kučera, Plivelič, Novovieki izumi — Tuma, Jugosl. ideja in Slovenci — E. Klavžar, Pred 125 leti, zanimivosti iz prve dobe c. k. kmet. dr. v Gorici — Ilešič, Kultura in politika — Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens — Das Ende des Kontinentalismus in Österr. (podarilo Avstrijsko mornarsko društvo) — Barle, Josip Juraj Strossmayer — Urbas, dr. Costa — Stieler, Handatlas — Gruden, Zgod. slov. nar. 3. zv. — Rutar, Zgod. črtice iz Goriške in Gradiške — Rutar. Trst in Istra — Mayer, Gesch. Österr. — Weber, Bal-damus, allgem. Geschichte.
Nabožne knjige.
Skriner, Svetu pismu stariga test., p. VI. (1802) — Veriti, Popotnik široke in voske poti (1828) — Tom. Kempčana Hoja za Kristlisam (1820).
Zakoni (šolski).
Halma-Schilling, Die Mittelschulen Österr. — Verordnungsblatt 1911-13.
b)	Dijaška knjižnica.
1.	Slovenske knjige:
Aleševec, Vojska na Turškem, 2 iztisa, Vrtomirov prstan; Almanah, Na novih potih (Slov. Matica 1902); Anonymos, Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809, Lažnjivi Kljukec,
2	iztisa, Erazem Predjamski, 2 iztisa, Stanley in njegovo potovanje po Afriki, 2 iztisa, Cesar Jožef II., 2 iztisa, Bitka pri Visu 1. 1866, 2 iztisa, Močni baron Ravbar, 2 iztisa, Devica Orleanska, Feldmaršal grof Radecky, Materina žrtev, Venec slovanskih povesti, Balkanskoturška vojna; Apih, Slovenci in 1848. leto; Aškerc, Lirske in epske poezije 1896, Nove poezije 1900, Balade in romance 1903, Dva izleta na Rusko 1903, Četrti zbornik poezij 1904, Zlatorog 1914, Izabrane pjesme (Matica Hrvatska); Bečič, Zaobljuba, Kletev nezvestobe ; Beneš-Trebiszky, Kraljica Dagmar; Beuk, Klasiki, Grško-latinski klasiki, 3 iztisi, Spevi, Poezije, 3 iitisi, Pesmi I.-IV. del, 5 iztisov, Pesmi V.-X. del, 5 iztisov; Bezenšek, Slovenska stenografija; Brinar, Medvedji lov; Brunet, Telovadba v ljud-
skih šolah; Bulwer-Lytton, Rienzi, zadnji tribunov; Burnett, Mali lord; Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica, Bela krizantema; Čadež, Skrivnost radioaktivnosti; Dickens, Oliver Twist; Dimnik, Avstrijski junaki; Disraeli, Vstaja Škenderbe-gova, 2 iztisa; Dominicus, Narodne pripovedke III., S prestola na morišče; Dom in Svet, letniki: 1899, 1900, 1902, 1904, 1905, 1908 v 2 iztisih, 1909, 1910 v 2 iztisih, 1912, 1914 v 2 iztisih ; Dumas, Trije mušketirji; Dostojevski-Levstik, Zapiski iz mrtvega doma; Erben, Vojvodsko Koroško, Vojvodsko Kranjsko; Erjavec, Hudo brezdno, 2 iztisa, Domače in tuje živali, Naše škodljive živali ; Finžgar, Pomladni glasi; Funtek, Godec, Tekma ; Gangl, Knjižnica za mladino, Trije rodovi; Goethe-Funtek, Faust L; Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva II., III,,
IV.; Govekar, Deseti brat, Rokovnjači, 2 iztisa; Govekar Minka, Ruska moderna; Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva I„ II.; Gregorčič, I., II., III., IV., zadnji v 2 iztisih, Job in Psalm 118 ; Grossi, Marko Visconti; Gruden, Zgodovina slovenskega naroda I., II.; Hrvojič, Princ Evgenij Savojski, 2 iztisa, Viljem baron Tegetthof, 2 iztisa; Hubad, Rudolf Habsburški; Ilešič, Kultura in politika, Slovanski spomini in jubileji, 2 iztisa; Javoran, Črna žena; Jaroslav, Dr. Ignacij Knoblehar; Jelenc, Belgrajski biser; Jemeršič, Matenno delo za Boga in domovino; Jurčič, Deseti brat, 3 iztisi, Jurij Kozjak, 6 iztisov, Domen, Lepa Vida, Cvet in sad, 2 iztisa, Doktor Zober, Rokovnjači, Tugomer, 2 iztisa; Karlin, V Kelmorajn, 2 iztisa; Kette, Poezije; Kersnik, Zbrani spisi I.; Kipling, Džungla; Knezova knjižnica II., IV., VI., X., XII., XIV., XV., XVIII.,
2 iztisa, XIX., 2 iztisa ; Korun, Spake ; Kos, Spomenica tisočletnice Metodove smrti; Kosi, Zabavna knjižnica za mladino X., XIII., Iz življenja našega cesarja, 2 iztisa; Kragelj, Ilijada,
3 iztisi, Odiseja, 4 iztisi; Kraljedvorski rokopis ; Kramar, Hedvika, banditova nevesta; Kranjska kmetijska družba, Milosrčnost do živali; Krsnik, Zgodovina avstro-ogerske monarhije ; Kveder-Jelovškova, Iskre; Lah, Vaška kronika; Lampe, Vojska na daljnem vzhodu ; Lavtižar, Pri severnih Slovanih, 2 iztisa, Med romanskimi narodi; Leban, Pri Vrbovčevem Grogi; Levstik, Zbrani spisi IV., V.; Lotti Pierre, Islandski ribič ; Leposlovna knjižnica I.: Bourget, Razporoka, II.: Turgenjev, Stepni kralj Lear, III.: Prus, Straža, IV.: Dostojevski, Ponižani
in razžaljeni, V.: Ševčenko, Kobzar, VI. in VII.: Champol, Mož Simone, VIII.: Sheehan, Dolina krvi, IX.: Dickens, Povest o dveh mestih, 2 iztisa, X.: Finžgar, Pod svobodnim solncem I.,
11., po 2 iztisa; Ljudska knjižnica I., II.: Conan Doyle, Znamenje štirih, IV.: Detela, Malo življenje, VII.: Prihajač, VIII.: Jerasek, Pasjeglavci, 2 iztisa, XI.: Aleševec, Kako sem se jaz likal, I., II., III, zadnji v 2 iztisih, XII: Iz dnevnika malega poredneža, XIV.: Aleševec, Ljubljanske slike, XV.: Coloma, Juan Miseria, XVI.: Aleševec, Ne v Ameriko. XVII.: Sienkiewicz, Skozi pustinjo in puščavo, 2 iztisa, XVIII: Haggard, Roža sveta; Majciger-Pleteršnik-Raič, Slovanstvo; Marn, Slovnica češkega jezika; Marušič, Moja doba in podoba; Marryat, Morski razbojnik : May, dr. Karl, Eri; Mažuranič-Pajk, Smrt Smail-age Čengiča, 4 iztisi; Medved, Poezije I., II.; Medved, dr. Ant., Anton Martin Slomšek, 2 iztisa; Mencinger, Izbrani spisi I„ 2 iztisa; Mentor 1909jl0; Milčinski, Igračke, Pravljice, 3 iztisi, Muhoborci; Mišjakov Julček, Spisi I., II., III., IV.; Molek, General Laudon; Njeguš Petrovič, Gorski venec, 2 iztisa; Nemcova-Božena, Češke pravljice; Ogrinec, Vojnimir; Pagliaruzzi, PoezijeI., 2 iztisa Pajk, Črtice iz duševnega Žitka štajerskih Slovencev ; Perušek, Sofoklej-Edip; Peterlin-Petruška, Po cesti in stepi; Pivko, zgodovina Slovencev; Podlimbarski, Gospodin Franjo; Poljanec, Kratka zgodovina slovenskega naroda; Potočnik, Vojvodina Koroška I., II.; Prešeren, Poezije, v izdaji Fischer (4 iztisi), Aškerc, Pintar; Puškin, Jevgenij Onjegin, 2 iztisa; Ravnikar Jernej, Matej Ravnikar, tržaški škof; Regali, Reliefi; Salonska knjižnica, Tartarin in Tarascona; Schreiner, Fizika II. del; Shakespeare-Funtek, Kralj Lear; Sienkiewicz, Potop II., Križarji,
2	iztisa, Brez dogme, 2 iztisa, Rodbina Polaneških, Quo vadiš, Z ognjem in mečem; Silvin Sardenko, Roma, V mladem jutru; Silvester, Na indijskih otokih, Skozi širno Indijo; Dedek je pravil; Slovanska knjižnica I., II., 2 iztisa, VIII., IX., XVI., XIX., XXXI., XXXII, XXXIII., XXXIV., XXXV., XXXVIII. in XXXIX., XL., L. in LI„ LX. in LXI., LXXV. in LXXVI., LXXVII, LXXXIV. in LXXXV.; Slovenskih večernic zvezek : 35„
36., 38. (izt.), 39., 41. 42., 44., 45., 46., 48., 49, 50. (2 izt.), 51., 52.,
53., 55., 57., 59., 61., 62., 63., 64., 67. (3 izt.); Spilmann, Zadnji dnevi Jeruzalema I., II., Kraljičin nečak, Junaštvo in zvestoba; Spomenik ob 600 letnici habsburške vlade na Slovenskem;
Stare, Občna zgodovina I. (2 izt.), III., IV. (2 izt.), V. (2 izt.), Kitajci in Japonci, 3 iztisi; Steklasa, Pripovesti o Petru Velikem ; Stritar, Zbrani spisi I., II., III., IV., V.; Svetina, Katoliški verouk; Šarabon-Sušnik, Vojska na Balkanu; Šarc, George Steffenson, oče železnic ; Senoa, Zadnja kmečka vojska; Štre-kelj, Slovenske narodne pesmi, vezane v 11 snopičev; Šubic, P.
V.	Marona Georgikon; Tavčar, Povesti II., III., IV., V.; Tolstoj, Moč teme; Toman, dr. Lovro (izdala Slov. Matica); Trdina, Bajke in povesti I., II., III., IV., Bahovi Huzarji in Iliri, Izprehod v Belo Krajino; Trstenjak, Slovenci na Ogrskem; Trunk, Na Jutrovem; Tušek, Štirje letni časi; Tominšek, Spomenica Miroslavu Vilharju; Urbanec, Knez Črni Jurij, 2 iztisa; Urbanus, Knjiga o lepem vedenju; Utva-Mira, Pravljice, 2 iztisa; Valjavec-Kračmanov, Poezije, 2 iztisa; Verne, Jules, Pet tednov v zrakoplovu, Potovanje okoli sveta v 80 dneh, Kapitan Hateras; Vesna III., 1894; Vodnik, Pesmi, 5 iztisov; Vošnjak, dr. Bogumil, Na razsvitu, Zapiski mladega popotnika; Vošnjak, dr. Josip, Spomini; Vrhovec, Avstralija in nje otoki, 2 iztisa; Vrtec, letniki: 1895, 1905, 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912: V. J., Germanstvo in njega vpliv na Slovanstvo; Wallace, Ben Hur ; Weyprecht-Payer, Avstrijska ekspedicija 72-74; Wiseman, Fabijola; Zabavna knjižnica I.: Koča za vasjo, IV.: Frana Erjavca zbrani spisi; XV.: Doljan, Pogreb, XIX.: (Več kratkih povesti), XX.: Kveder Zofka, Ame-rikanci, 2 iztisa, XXI.: Kristan, Kato Vrankovič, 2 iztisa, XXII.: Detela, Pegam in Lambergar, 2 iztisa, XXIII.: Meško, Črna smrt, 2 iztisa, XXIV.: Milčinski, Zločinci; Zakrajški, Poezije, Zakrajšek, Oglenica; Zeyer, Jan Marija Plohar, 2 iztisa; Zore,
V	tem znamenju boš zmagal ; Župančič, Čez plan, Samogovori; Žnidaršič, Oko in vid.
i
2.	N e m š k e knjige.
Anonymos, Dr. Fausts Kreuz-und Querfahrten, Leben des russischen Kaisers Nikolaus I., Laudon, der Soldatenvater, Goldener Märchenschatz ; Buch der Jugend V.; Bechstein, Märchen, Neues Märchenbuch; Braeß, Tierbuch; Bibliothek der Unterhaltung und des Wissens IX.-1902, I.-1907; Bonnet, Ansiedler in den Felsengebirgen ; Cooper, Lederstrumpfgeschichten, Christian, Onkel Toms Hütte; Defoe, Robinson Crusoe; Dickens,
Oliver Twist; Dieffenbach, Das Goldene Märchenbuch ; Epheu-ranken. 1892 ; Gabriel, Goldener Hausschatz; Grave, Mein Lieblingsbuch ; Gregorčič, Adriaklänge; Harte, In der Prärie verlassen ; Häuf, Märchen; Hertwig, Neuer Märchenstrauß; Herzog, Siegfried, der Held; Hesko, Napoleon der Große; Hirschfeld, Die Mütter; Hoffmann, Liebet euere Feinde; Holubar, Wallenstein; Höcker, Der rote Freibeuter; Hönisch, Der Fallensteller ; Jerabek, Johann Žižka von Trocnov, Johann Hus; Kamberg, Gullivers Reisen und Abenteuer; Keil, Märchenbuch; Kern, Rot von Geburt, durch Bildung weiß; Kletke, Das Buch der Reisen; Knogler, Das Institutskind; Kohlmann, Richard Löwenherz und Leopold der Tugendhafte ; Krek, Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben; Küster, Sommerkäferchen; Laddey, Feenhände; Leporin, Meine Neffen; Ludwig. Blumen am Wege; May Karl, Winnetou I., II., III., Von Bagdad nach Stambul; Marly, Buntes Allerlei; Meister, Die Schatzsucher im Eismeer; Moritz, Don Quixote; Mund, Freiherr v. Münchhausen, Reisen und Abenteur; Otto, Abenteuer und Irrfahrten des Fritz Stromer, Die Buschjäger; Österreich in Wort und Bild; Parkasch, Polens Geschichte, Leben des großen Königs von Böhmen, Premysl Ottokar II.; Petersen, Till Eulenspiegels lustige Streiche; Rotenstein, Neues aus der Märchenwelt; Sabel, Märchen und Sagen; Scott Walter, Der Talisman; Schmidt Christoph, Pauline, Genoveva; Schuhmacher, Ein fester Wille; Schwab, die Sagen Troias; Seydel, Der dankbare Indianer; Steinebach, Die Türken vor Wien, Meister Pilgram, Andreas Hofers Leben und Heldentod; Thiele, die Türken vor Wien; Thomas, Die denkwürdigsten Erfindungen im 19. Jh.; Tiergeschichten ; Villinger, Das Blumenkränzchen ; Wiener Almanach 1901, 2 iztisa; Wagner, Entdeckungsreisen in Haus und Hof; Wildermuth, Aus Schloß und Hütte, Perlen aus dem Sande; Wuitsch, Czerny Georg und Milosch Obrenovitsch; Zöhrer, Österreichisches Künstlerbuch.
3.	Hrvaške knjige.
Aziz, Na pragu novoga doba, Bez svrhe; Badalič, Izabrane pjesme; Ban, Knez Nikola Zrinjski; Budisavljevič, S ličke grude; Car Emin, Iza plime, Zimsko sunce ; Dežman dr. Ivan, Izabrani spisi; Drechsler, Stanko Vraz; Ferkič, Pripovjesti iz
povjesti Hrvatske; Filipovič, Kraljevič Marko u narodnim pjes-inama; Ilešič, Hrvatska knjižnica I. zv., II. zv.; Kalac, Biskup dj. Juraj Dobrila; Lovrenčevič, Niz novijih pripovjesti ruskih; Lihi, Kovačeva Bariča; Leskovar, Propali dvori; Marušič, Lječnikovi zapisci; Mulabdič, Na obali Bosne ; Novak, Nikola Baretič, pripovjest, Dva svijeta, Tito Dorčič, Poslijedni Sti-pančiči, Pavao Šegota; Nemčič, Izabrana dijela; Nazor, Veli Jože; Preradovič, Izabrane pjesme; Prosvijeta, letniki: 1893, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901; Savrjemenik letnika: 1908, 1909; Šenoa, Sabrane pripovjesti I., III., IV., V., VII; Šimuno-vič, Tudjinac, 2 iztisa; Tomič, Emin agina Ljuba; Melita; Za kralja — za dom; Turgenjev-Divkovič, Dim ; Valjavec, Narodne pripovjesti v varaždinski okolici, 2 iztisa; Vodnik, Izbrane narodne pesmi hrvatsko srbske; Ujevič, Dokonice; Vraz Stanko, Izabrane pjesme.
4.	H u s k e knjige.
A.	S. Puškin, Evgenij Onjegin.
2.	Sanske slike za nazorni pouk:
1.	Pomlad. — 2. Oranje. — 3. Košnja. — 4. Trgatev. —
5.	Gozd. — 6. Zima. — 7. Gozd po zimi. — 8. Božični sejem.
—	9. Vrtnarstvo. — 10. Žetev. 11. Dvorišče na kmetih. -*■ 12. Pred velikomestnim kolodvorom. — 13. Zidar pri delu. — 14. Pristanišče. — 15. Stanovanje.
3.	Učila za zemljepis in zgodovino.
a)	Zemljepis. Splošni del. Felkl: Zemeljska in indukcijska obla ; Haardt: Polute ; Hummel: Nazorno navodilo za razumevanje zemljevidov; Weber: Gorski relief; Mang: Armi-larna sfera, Telurij in lunarij, Kvadrantov daljnogled s solnčno Uro, 60kratno povečanje; Schmidt: 3 stenske slike za matematični zemljepis; Transparentno zvezdnato nebo s pripravo za osvetljevanje; Tschofen-Hofrichter: 12 naravnih slik kot navodilo za čitanje (špecijalnih in generalnih) zemljevidov; Supan : Letne izoterme ; Cicalek-Rothaug: Kolonijalni in svetov-noprometni zemljevid; Hölzel : Tipi plemen. (4 slike).
Evropa. Zemljevidi. Rothaug-Umlauft: Fiz. Evropa, Nemčija, Alpske, Sudetske, Kraške dežele (tudi polit.); Rutar-Orožen: Avstro-Ogrsko, Primorsko; Gaebler: Srednja in Južna
Evropa, Balkan; Kiepert: Britanija, Francija, Italija, Španija, Rusija, Skandinavija.
Slike. A vstro-Ogrsk o. Lehmann: Labino peščeno pogorje, Postojnska jama, Krušne gore, Pusta, Alpska vas, Krkonoši; Gerasch: Slapi Krke, Praga, Semmering, Gmunden, Tržaška luka, Karlov Tin, Stilfsovski prelaz, Erzberg, Vielička, Ustje, Dolomiti, Puljska bojna luka. Umlauft: 10 slik avstro-ogrskih narodov; grbi in deželne barve kronovin.
Zapadna in Srednja Evropa (brez Avstrije). Lehmann: Helgoland, Ren pri Bingenu, Turinški gozd, Hamburško pristanišče, Ces. Viljema prekop, Eibsee s Zugspitze, Grezetinska pokrajina, St. Gotardska železnica, Siebengebirge, Bernske Alpe, Bodensko jezero.
Južna Evropa. Wünsche: Gibraltar, Rožna žetev na Balkanu, Izbruh Etne; Lehmann: Napolj, Carigrad, Benetke, Krf.
Vzhodna in Severna E v r o p a. Wünsche: Ruska stepa, Lov na slanike ob norveški obali; Lehmann: Helsing-fors, Krim, Volga, Črnozjom, Tundra
Zemljine (brez Evrope). Rothaug-Umlauft: Azija, Afrika, Severna, Južna Amerika; Haardt-Orožen: Palestina ; Sydow: Avstralija in Polinezija.
Slike. Wünsche: Tsingtau, Kitajski zid, Kakao-nasadi, Mostišča na Admiralskih otokih, Drevesne koče na Ces. Viljema zemlji, Avstralska pokrajina, Sejm v Togu, Viktorijno jezero, Sueški prekop, Kanadska Pacific-železnica, Magaljansova ožina ; Lehmann: Benares, Niagara, Polarna pokrajina, Južno ainerikanski pragozd.
b)	Zgodovina. Zemljevidi: Kiepert. Stari svet, Rimska država, Stara Grška, Stara Italija, Galija in Germanija; Jöndl: Načrt Aten, Načrt Rima; Baldamus: Preseljevanje narodov, Frankovska država, 911-1125, 1125-1273, 1273-1519, 16. stol., 17., 18., 19. I. in II. Schwabe: Doba odkritja zemljin.
Slike: Dela klasične umetnosti: Mikene, Partenon, Akropola, Forum Romanum s kapitola, Pompeji (hiše), Pompeji (cesta z grobovi), Konštantinov slavolok, Panteon, Hagija Sofija, Notre Dame, Dom v Kölnu; Lehmann: Egipčanske stavbe, Egipčanski mrtvaški kult, Notranjščina rimske hiše, Srednjeveški viteški grad, — sobana, — turnir, Srednjeveško obleganje mesta, Notranjščina srednjev. mesta, Samostansko dvorišče,
Življenje v taboru 301etne vojne. Lohmayer: Naskok atenskih hoplitov, Bitka pri Lipskem 1813; Hoppe : Mapa s 30 slikami k grškemu in limskemu bajeslovju, Benndorf: 5 slik prazgodovinskih predmetov; Cybulski : Bojna oprava in orožje grških vojakov, Grški vojak, Grška in rimska mornarica, Rimski vojaki (2 sliki), Bojni stroji; Schneider-Metze: Stavbeni slogi (mala izdaja) Becker-Geiger: Atila, Rudolf Habsburški, Umeščevanje Koroških vojvo*d (Oton Veseli); Rusch : Friderik s praznim žepom; Seemann: Šola v Atenah, Ploščometalec, Rimski vodovod, Kolosej, Angeljski grad, Alhambra, Mošeja, Notranjščina mošeje, Dom in zvonik v Pizi, Sv. Petra cerkev, Eskorijal, Doževa palača. Odtis originala pragmatične sankcije na 4 listih. Mornarica : Tip Habsburg I. in II.
4.	Učila za fiziko, kemijo in geometrijo-
a)	Fizika. Različno orodje, kakor dleta, klešče, pile, svedri za pluto — Kavčukovi zamaški in kavčukove cevi — Mohrove klupe — Različne čaše in steklenice za kuhanje — Stekleni livniki — Različne ščeti — Mizica — Bunsenovo stojalo — Stojalo za epruvete — Držali za retorte — Stojalo za filtrovanje — Precejalni papir — 4 nosila — 2 Barthelova gorilnika — 2 špiritova gorilnika — 2 mrežici z azbestom — 2 kosa flanele — Diamant — Različne ločbenine v steklenicah
— 10 kg živega srebra — Pušica za 1 kg živega srebra.
2 merili, lm — Merilo, 20 m — Priprava za deljivost fuksina — Steklene kaplje — Bolonjske steklenice — Stiskalnica za živo srebro — Peščena ura — Stekleni adhezijski plošči
— Svinčnica — Grebljica — Bertramov paralelogram sil — Stojalo s 5 nihali — Metronom — Model ure na nihalo — Machovo padalo — Padna cev — Rosenbergova metalnica — Hartlova metalnica — Aparat za ravnotežje — Centrifugalni stroj, medeni obroči, dve krogli, sredobežni regulator, dvigalo uteži, steklena buča, steklena cev — Schmidtova vrtavka — Meden vzvod — Hidrostaiična tehtnica — Rueprechtova tehtnica
— Uteži — Rimska tehtnica — Tehtnica z mostkom — 2 si-lomera *— 2 pritrjena škripca — 7 različnih škripčevij — Vijak z ostrim grebenom — Vijak s ploskim grebenom — Brezkončni vijak — Frickovo odbijalo.
Nivelska tehtnica — Weinholdov aparat za enakomerno razvajanje pritiska v tekočinah — Hidravlična stiskalnica — Aparat za vzgon — Hartlov aparat za pritisk na dno — Aparat za pritisk v notranjščini tekočine — Votel in masiven kovinski valj — Gostomer za redkejše tekočine — Gostomer za gostejše tekočine — Alkoholomer — Spojene posode — Kapilarne cevi — Mlinsko kolo na korce — Mlinsko kolo na lopate — Segnerjevo vodno kolo — Priprava za dokaz ozmoze.
Gerykova razredčevalka, gumijeva plošča, kavčukova cev za razredčevanje, poveznik, živosrebrni dež, gostotno kazalo, steklena krogla za tehtanje zraka, stekleni valj z mehurjem, Devinski polukrogli — Potapljalnica — Torricellijeva cev — Feilitzov pristroj — Manometer — Barometer s hruško — Ane-roid - Zračna puška — Sesalna natega — Zavita natega — Natega za strupe — Heronova buča — Sesalna črpalka — Vozna brizgalnica — Baroskop — Fletscherjev meh.
4 živosrebrni termometri — Termometer za maksimum in minimum — Kazalni termometer — Pripravljanje termometra — Krogla z obročem — Dvostroki trak — Vzvodni piro-meter — Priprava za raztezek tekočin — Kotel za določevanje vrelišča — Papinski bat — Papinski lonec — Parni stroj — Model parnega valja — Model plinskega motorja — Tyndal-lova priprava za specifično toploto — 2 palici za provod toplote — Davyjeva svetilnica — Pnevmatično vžigalo ■— 100 g Rosejske in 100 g Woodske zlitine Lambrechtov polimeter
— Daniellov higroineter.
Žična spirala — Chladnijevi zvočni liki — Dikord — 2 glasbeni vilici — Steklena kroglica — Ploščena sirena — 8 prožnih palic — Vglasbene palice — Jezična piščal — 2 ustnični piščali — Govorno trobilo — Slušalo.
Podkvast magnet -- 2 paličasta magneta — 2 magnetnici
— Kompas — Inklinacijska igla — Inklinatorij in deklinatorij Cev z opilki — 10 železnih palčic.
Elektriško nihalo — Steklena palica z drgalom — 2 ebo* nitni palici z drgalom — Amalgam — Kroglice iz bezgovega stržena — Dvojni kljuki — Elektroskop — 2 Braunova elek-trometra — Izolator — Valjast konduktor — Stožkast kon-duktor — Aparat za dokaz, da se elektrika širi le na površju teles — 2 Lejdenski steklenici — Odponjač — Elektrofor —
Influenčni kolovrat, provodni verigi, stalo za električne aparate, elektriški zvonci, papirnat šop, elektriško kolesce, elektriška toča, elektriška pištola, stalo za Geisslerjevi cevi, 2 Geissler-jevi cevi, brilantna plošča, uničevalec dima.
Daniellov člen — Bunsenov člen — Leclanchejev člen — Grenetov člen — Meidingerjev člen — 6 Siemens Halskejevih členov — 2 Holtzov privijali — Provodne žice — Privijala — Amperova magnetnica — Galvanoskop — Komutator — Hof-mannov razkrojni aparat — Kolbejev vodni volta - meter — Obločnica — Žarnice — Termoelektrični člen — Elektromagnet — Električni zvonec — Morsejev telegraf — Ritchiev motor — Indukcijski tuljavi — Indukcijski aparat — 2 Bellova telefona — Mikrofon — Dinamoelektrični stroj — Elektromotor — 14 Sternsteinovih slik.
Reflektor — Papirnat zaslon — Hartlova optična plošča.
— Vzbočeno zrcalo — Izbočeno zrcalo — Kalejdoskop — Naumannov aparat za lom svetlobe — Weinholdovo optiško stojalo — Optična prizma — Akromatična prizma — Zaslon s špranjico — Votla prizma — Stereoskop — 20 stereoskopnih slik — Premokazni spektroskop — 10 barvnih plošč — Tur-malinove klešče — 6 preparatov za turmalinove klešče — Temnica — Stroboskop.
b)	Kemija. Škarje — 2 krtači za cevi — 3 različne pile
—	Klešče	za	živo srebro	— Klešče za topilnike — 2 pinceti
—	Pinceta	za	kisline — Rožena, steklena in porcelanasta lo-
patica — Rožena in steklena žlica — 2 železni žlici — Mrežna žlica — 3 žličice za sežig — Možnar s tolkačem — Sito — Bakren kotel z obroči — Tehtnica — Bunsenovo stojalo — 2 stojali za ce\i	— 2 držali	za retorte — 4 držala za epruvete
—	Stojalo	za	epruvete —	2 leseni mizici — Eolipila — Da-
niellov gorilnik za pokalni plin — 3 trikoti — 3 železne mrežice — 3 medene mrežice — plošče iz azbesta — 2 kovinski plošči — '6 komadov suberitr.ih pudlog — Papir za filtrovanje — 10 mešalnikov — 2 steklenici brizgalki — 40 različnih čaš, visokih, nizkih, z izlivnikom in brez izlivnika — 20 steklenic za kuhanje — 10 valjastih steklenic — Woulfove steklenice z 2 in s 3 grli — Steklenice z vratom pri dnu — Porcelanasta in steklena skodelica s tolkačem — Porcelanasti* prsteni in železni topilniki — Skodelice iz ploščevine — Skle-
dice zu kristalizovanje — Porcelanaste in steklene skledice za izparivanje — Stekleni hlapilniki — Lijaste cevi — Lijasta cev s pipo — Steklene pipe — Varnostne cevi — Steklena spojila — Absorbcijske cevi, ravne in zakrivljene — Steklena cev za sežig — Cevi iz lahko in iz težko topljivega stekla — 2 osuševalna stolpiča — Retorte brez grlca in z gričem — Predložki brez grlca in z gričem — 100 epruvet — 15 epruvet iz debelega stekla — 3 graduovani valji — Pnevmatična kadička — Okrogla kadička — 3 stekleni cilindri — 3 okrogle steklene plošče — Poveznik s stekleno ploščo — 2 Kippova aparata — 2 Drechslovi steklenici za čiščenje plinov — 2 gazometra — 2 plinjaka— Hofmannov hladilnik — Urna peresa — Platinova žica — Izkušalni papir — 30 različnih elementov — 50 različnih ločbenin v steklenicah.
c)	Geometrija. 4 šestila — 4 enakokraki trikotniki — 4 pravokotni trikotniki — 2 kotomera — 20 geometrijskih teles
— Im — lm2 — Im3 — 1 dm3, razdeljen na 1000 cm3 —
1	steklen dmS.
5.	Učila za prirodopis.
A.	Zoologija. I. Vretenčarji.
1. Sesavci. Domača mačka (okostnica). -■— Krt (okostnica).
— Noga domačega prašiča (okost.). - Noga vola (okost.). — Noga konja (okost.). — Lobanja pavijana, netopirja, volka, psa, lisice, medveda, jazbeca, kune, ježa, krta, veverice, hišne miši, zajca, vepra, vola, konja. — Rog in rogovje (prerez.), — Koža nosorogova. — Kos ribje kosti. — Rjavi vriskač. — Uhati netopir. — Divja mačka. — Jazbec. — Kuna zlatica. — Hermelin (poletno krzno). — Dehor*) — Hermelin (pozimsko krzno). — Rovka. — Jež. — Krt. — Veverica. — Polh. — Hrček. — Lisica. — Želodec prežvekovalca.
2. Ptice. Jezik žolne (v alkoholu). — Biologija ptičjega peresa. — Domači golob (okostnica). — Kukavica. — Vodeb.
— Zelena žolna. — Hudournik — Skupina kolibrijev z gnezdom. — Krivokljun. — Kalin. — Lišček. — Skupina ščinkavcev.
— Pinoža. — Vrabec. — Poljski škrjanec (2). — Čopasti škrjanec (2). — Domača lastavica. — Hišna lastavica. — Cipa. — Vrtna penica. — Stržek. — Slavec. — Taščica. —
*) Daroval varih.
Selec pogorelček. — Rjavi srakoper. — Veliki srakoper. — Navadna senica. — Dolgorepka. — Škorec. —; Sraka. — Krokar. — Črna vrana. — Postolka. — Drozeg. — Belka. — Jerebica. — Prepelica. — Tetrev. — Kozica. — Bela štorklja. — Divja gos — Divja raca. — Rudečenoga čajka (tonovščica.)
— Zelenonoga liska.*) — Plešič.*) — Pegam.*) — Plezavček.*)
— Kraljiček.*) — Šoja.*) — Kobilar (skupina).*) — Kanja.*)
— Bobnarica.*) — Čuk.*) Sloka.*) — Rdečenogi kljunač.*) — Prodnik.*) — Potočni prodnik."“) — Kragulj (mlad).*) — Siva čaplja.*) — Rjava čaplja*) — Črna žolna.*) — Veliki detel.*)
— Grivar.*) — Navadna sova.*) — Velika uharica.*) — Pegasta sova.*) — Sokol.*) — Zelenonoga liska (samica).*) — Tukalica.*) — Kos (samec in samica).") — Vodomec.*) — Kalin (samica).*) — Pastiričica.*) — Rdeča čaplja.*) — Brglez.*)
— Accentor collaris.*) — Coracias garrula.*)
3. Plazivci. Okostje želve. — Razvoj belouške. — Kos krokodilove kože. — Sivi martinček. — Zeleni kuščar. — Slepič. — Kameleon. — Gad. — Modras. — Belouška. — Gož.
— Smokulja. — Udav (mlad). — Coluber flavescens.
4. Krko ni. Razvoj zelene žabe. — Zelena rega. — Navadna krastača. — Močerad. — Veliki pupek.
5. Ribe. Razvoj postrvi. — Krap (anatom, preparat). — Ostriž (nagačen). — Trska (nagačena). — Krap (nagačen). — Ščuka (nagačena). — Morski som (nagačen). — Mramorasti morski škat (nagačen).
6. Mehkužci. Navadna sipa. — Navadna hobotnica. — Li-ganj. — Navadna kalužnica. — Gozdni lazar. — Oklopnik. — Potočna bisernica. — Luskava morska gnjat. — Ostriga.
7. Clenonožci. — Razvoj rjavega hrošča. — Razvoj čebele.
— Razvoj hišne muhe. — Razvoj volkca. — Razvoj kačjega pastirja. — Zbirka navadnih žuželk (štiri omarice). — Navadna striga. — Scolopendra compl. — Mali samotarec. — Jastog.
8. Črvi. — Prava pijavka.
Slike. — 88 Leutemannovih slik. — 13 Schmeilovih slik. 8 Pfurtschellerjevih slik.
*) Daroval varili. — Ptice so se dale nagatiti na stroške zavoda.
B. Rastlinstvo.
Modeli cvetov: pšenice, ogrščice, krompirja, mrtve ko' prive, graha, jablane, črešnje, visokega jegliča (2), leske, kamilice, bora (6.) — Kaleči fižol. — 12 Pfohlovih rastlinskih preparatov.
Slike. — 4 Ross-Morinove slike. — 3 Schmeilove slike.
— 15 Linden-Masalinovih slik. — Jung-Koch-Quentel: 8 slik.
C. Rudninstvo.
Grafit. — Rjavi premog. — Antracit. — Kalcit (Egremmit). Kalcit (Pribram). — Dvolomec. — Dolomit. — Olivin. — Serpentin. — Lojevec. — Nefrit. — Augit. — Barit. — Korund. — Beoksit. — Granat (Kristal). — Granat (Friedeburg). — Topaz.
— Berilj. — Turmalin (2). — Ortoklaz. - Adular. — Labradorit.
— Kalijeva sljuda. — Biotit. — Litijeva sljuda. — Kaolin. — Granit. — Bazalt. — Trahit. — Gnajz. — Sljudovec. — Filit. — Glinasti skrilavec. — Kasiterit. — Cinkova svetlica. — Meteorsko železo. — Železni sijajnik. — Rusi svitoglav. — Limo-nit. — Jeklenec. — Svinec (samoroden). — Pirit. (2). — Svinčeni sijajnik. — Baker (samoroden) — Bakrov kršeč. — Malahit.
— Azurit. — Cinober. — Srebro (samorodno). —Zlato (samoro-dno). —Platina (samorodna).— Kremen (kristalovan).— Citrin.
— Čadovec. — Navadni kremenjak. — Ametist. — Mlekovec. — Roževec. — Železnati kremen. — Drvenec. — Kresilnik. — Kalcedon. — Jaspis. — Ahat. — Rogovača. — Železov cvet. — Marijino steklo. — Ortoklaz (dvojček). — Žveplo (kristalovano).
— Apatit (kristal). — Aragonit. — Sadra (dvojček). — Akti-nolit.
Trdotna lestvica. — Jeklen možnar. — Zbirka dragih ka-menov (imitacija). — Nestlerjev križ. — Puhalo. — Zbirka 52 lesenih kristalnih modelov.
Orodja in priprave.
Mikroskop tvrdke Reichert (št. 50857). — Ročno povečevalno steklo. — Orodje za zootomijo. — Razne potrebščine za mikroskopijo. — Škatlja z bodicami in kleščami (za žuželke). —
2	razpenjači za žuželke. — 4 steklenice za žuželke. — 2 steklena akvarija. — Steklen poveznik za mikroskop. — 2 mapi za mikroskopne preparate. — 2 omarici za žuželke. — 17
steklenic z reagencijami. — 10 steklenic za mikroskopijo na dveh stojalih. — Orodje za mikroskopijo.
Knjige. M. Selmons, Handbuch für Naturaliensammler, . in II.-Bibliothek für Aquarien und Terrarienkunde (23 zvezkov).
Vse gospode knjižničarje in varihe ravnateljstvo toplo zahvaljuje za njihov trud in njihovo požrtvovalnost,.
V.	Podpore.
1. Ustanove. Te so izkazane v VII. poglavju (v statistiki učencev) pod točko 10.
2. Podporni zalog „Simon Gregorčič“ za uboge učence c. k. slovenske gimnazije v Gorici.
Koj ob ustanovitvi slovenske gimnazije je poskrbel tedanji; vodja prof. Ipavec vse predpriprave, da se ustanovi društvo, ki bo podpiralo dijake našega zavoda. V to je privolilo c. k. namestništvo v Trstu z odlokom od dne 30./9.-1913, Pr. 1753—13. Sklicani občni zbor dne 26. oktobra, 1913 je vzel na znanje pravila društva in izvolil odbor, kar je c. k. namestništvo potrdilo z odlokom z dne 22.|11,-1913, št. 1753|1.-13. Za upravno leto 1914. so bili voljeni v odbor: Dr. Karol Pirjevec, predsednik ; Dr. Anton Šapla. podpredsednik ; člani odbora : Teodor Hribar, Rudolf Lavrenčič, Karol Prijatelj, Matko Rauter, Dr. Peter Šorli; namestnika : Dr. Vladimir Orel, Franc Devetak ; preglednika računov: prof. Ivan Berbuč, šol. svetnik Anton Šantel.
Društvo je potrebno, čeravno imamo že slična društva v mestu, ki podpirajo slovenske dijake; to društvo ne bo nasprotovalo drugim in jih oviralo, ampak le spopolnjevalo njih delovanje. Predvsem bo podpiralo revne učence kmečkih sta-rišev, ker se opaža, da ti od leta do leta bolj izostajajo.
Računi se sklepajo koncem solarnega leta, zato sedaj le na kratko omenimo, da je imelo društvo do srede junija 1914.. 1198' K 17 v izdatkov (med temi je tudi denar, ki se je naložit v hranilnici kot nedotakljiv fond) in 1534 K 8 v dohodkov.
Društvo mora dobiti tudi tretino Gyulaievega fonda, ki je tvoril podporno glavnico na c. k. državni gimnaziji v Gorici. Kajti glasom pravil, ki jih je tozadevno sestavil učiteljski zbor
1.	1877. (glej izvestje iz 1. 1877.), ima učiteljski zbor pravico, ta pravila prenarediti in odposlati namestništvu v potrdilo. Lanski učiteljski zbor c. kr. državne gimnazije v Gorici je pri zadnji konferenci sicer predlagal razdelitev fonda, vendar pa tozadevna vloga od strani c. kr. namestništva doslej še ni rešena.
Društvo je izposodilo 625 šolskih knjig, darovalo 8 zimskih oblek in 10 parov črevljev.
Ustanovnik društva postane, kdor plača 20 K kot usta-novnino, društvenik 2 K letno, podpornik vsak, kdor društvu kaj daruje. Podpore se izkažejo samo v izvestjih.
Zaznamek ustanovnikov, društvenikov in podpornikov v tekoči upravni dobi (sklep 15. junija).
Posojilnice :
Centralna v Gorici		500’—	K	(ustan.)
Kmečka banka v Gorici		1 O	y>	(ustan.)
Kmečka hranilnica in posojilnica			
v Kozani - Vipolžah ....	5-—	n	
Ljudska posojilnica v Gorici . . .	10 —	»	
Monte di Pieta v Gorici		50'—	w	(ustan.)
Županstva:			
Brestovica 		5' —	»	
Kanal		20 —	n	(ustan.)
Osek		10-—	y>	
Renče 		10--	n	
Repentabor 		20 —	n	(ustan.)
Rihenberg 		20-	n	(ustan.)
Sežana 		20'—	Y>	(ustan.)
Velike Zabije		10-—	n	
Razredi:			
I. a		1407	V	
I. b		2549		(ustan.)
I. c		14 20	»	
II. a		14 —	n	
II. b		890		
II. c			30 70		(ustan.)
III. a		1614	v	
Razredi:
III. b			20 40 v (ustan.)
IV			20'— „ (ustan )
gg. prof. Berbuč 			5 - K
ff	vladni svet. Dr. J. Bezjak . .	5' — „
ff	prof Cimermann		3 — „
99	„ Dr. Dolinšek		„
ff	„ Devetak		2— „
99	Dr. Dorčič		5'	 n
ga.	Josipina Fon		5' — „
gg. Josip Fon, poslanec ...		10— „
99	Dr. Fran Gabršček		2' — „
99	Dr. Anton Gregorčič, poslanec	100- — „ (ustan.)
■99	prof. Ipavec		20’— „ (ustan.)
n	Dr. Irgolič		2'— „
91	prof. Ivančič		100 - „ (ustan.)
ff	Franc Kenda, Novo mesto . .	2‘- „
M	prof. Lavrenčič		2' — „
n	„ Mastnak		10. - „
ff	Dr. Medvešček 		2'	
w	ces. svet. Mercina		
n	Murovec, dekan, Črniče . . .	30-— „ (ustan.)
ff	Dr. Orel		2 —
ff	Dr. Pavlin		4-'—
ff	.(. Pirjevec rač. ravnatelj . . .	5'- „
ff	Dr. K. Pirjevec		20'— „ (ustan.)
ff	prof. Povšič		3 — „
ff	Prijatelj		4 20 v
v	„ Rauter		3— K
tf	višji sodni svetnik Rutar . . .	20' — „ (ustan.)
»f	prof. Steblovnik		•)	 w M
n	„ .Sovre . . . •		2 	 ** »f
99	šol. svet. Šantei		2 - „
ff	Dr. Sapla		2- „
99	Dr. P. Šorli		2- „
n	prof. Tabaj		20-— „ (ustan.)
tf	Dr. Tičar, zdravnik, Kranjska	
	gora		10'- „
/>	prof. Zupančič		10— „
„Kuratorij slov. zasebne gimnazije 62 68 v
Kegljaški klub........................ 7 30 „
Čisti dobiček dijaškega koncerta .	136'— K
Popust pri učilih (kat. tiskarni in
g. Gabršček)..................... 10-—	„
Svota . . 1534'08 v
Gospod primarij Dr. Brecelj in gosp. Dr. Dereani zdravita brezplačno od društva priporočene dijake, g. primarij Dr. Goestl je imel enega dijaka na hrani, g. Hribar, trgovec, je daroval štiri izgotovljene zimske obleke in črevljarska zadruga v Mirnu je dala pri nakupu črevljev popust, ravno tako gosp. Gabršček in kat. tiskarna pri nakupu šolskih knjig.
Odbor se iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom in podpornikom naše mladine in jih prosi, nuj bi ji še nadalje ohranili svojo naklonjenost in nam privabili s svojo požrtvovalnostjo novih dobrotnikov.
VI.	Kako se je pospeševal telesni razvoj šolske mladine.
Dasi sedanji prostori, v katerih se nahaja c kr. slovenska gimnazija, nikakor ne odgovarjajo dotičnim zdravstvenim predpisom, se mora vendar poudarjati, da zdravstveno stanje učencev v preteklem šolskem letu ni bilo slabo. Umrl ni noben učenec, dalje časa bolnih je bilo 6 učencev.
1. Kolikor je sploh pri danih razmerah mogoče, se je skrbno gledalo na snago in Čisti zrak v poedinih šolskih prostorih.
2. Telovadba, ki je obvezen predmet, se ni mogla gojiti tako, kakor je predpisano. Prvič do konca februarja ni bilo na razpolago telovadnice. Dokler je torej čas dopuščal, so učenci telovadili na gimnazijskem dvorišču, kar pa je bilo združeno z raznimi zaprekami. Od 1. marca naprej se je telovadba vršila v dvorani „Trgovskega doma", ki je bila opremljena za telovadnico. Dne 16. aprila je zbolel učitelj telovadbe in bil bolan do konca šolskega leta. Ker ni bil na razpolago drug telovadni učitelj, se je morala telovadba ta čas opustiti.
3. Šolski zdravnik je skrbno pregledaval učence in njih zdravstveno stanje.
Iz njegovega poročila, ki se izda tudi posebe, je v kratkem posneti to-le.
V	zmislu tozadevne določbe so bili od šolskega zdravnika preiskani učenci I. in III. in dotičnih vzporednih razredov, skupaj torej 5 razredov z 247 učenci.
Staršem je sicer na prosto dano, da izročajo otroke v preiskavo lastnemu (domačemu) zdravniku namesto šolskemu, kar pa se ni zgodilo niti v enem slučaju. Vsled tega je sledeči izkaz sestavljen na podlagi enega in istega načina preiskovanja, kar omogočuje, da se izkaz lahko primerja z drugimi izkazi tukajšnjih zavodov v svrho nadzorovanja in znanstvenega preiskovanja.
Žalibog so manjkali šolskemu zdravniku med drugim tudi potrebni prostori.
Zelo občutljivo pa je bilo manjkanje tehtnice, merila za elesno dolgost in priprav za izsledovanje vidne moči. To-le pripravo si je bil izposodil šolski zdravnik sam.
Vsakih 15 dni se je v šoli po eno uro uradovalo, pri kateri priložnosti so se ponovno preiskovali „učenci v opazovanju“, in se je dajal na zahtevo tudi drugim učencem pouk.
Pri 13*7 °/0 se je dognala različnost učencev v meri očesnih zvezdic.
Do okrevanja se je prepovedalo enemu učencu radi garij in dvema radi podušesnih bul hoditi v šolo.
O načrtu in uravnavi šole v zdravoznanstvenem oziru se je še posebe natančno sporočilo c. k. šolski upravi.
Naposled se šolski zdravnik toplo zahvaljuje za prijazno podpiranje od strani vodstva in učiteljskega zbora.
4. Mladinskim igram se je posvečala velika pozornost, samo da so jih ovirale razne zapreke. Oktobra meseca so se vršile le dvakrat, ker takrat orodje za nje še ni bilo nabavljeno. Meseca novembra in decembra se igre niso mogle vršiti, ker igrališče, za katero služi vojaško vežbalisče, zaradi vojaških vaj ni bilo prosto. Meseca januarja in februarja zaradi mraza oziroma slabega vremena ni bilo mogoče igrati. A tudi pozneje je letos dež jako motil igre. Mnogokrat je predpoldne deževalo ravno isti dan, ko bi se popoldne bile morale vršili mladinske igre, toda tla so bila premočena in blatna, in igre so morale izostati.
Sredi aprila je zbolel učitelj telovadbe, ki je vodil tudi mladinske igre, in ravnateljstvo je moralo skrbeti za drugega voditelja, ko se je čez 14 dni pokazalo, da učitelj telovadbe ne bo več mogel voditi iger. Zaradi tega so morale v preteklem šolskem letu tudi odpasti takozvane krajinske igre (Geländespiele), ki bi jih bil moral voditi učitelj telovadbe kot bivši aktivni častnik. Od meseca maja naprej je vodil mladinske igre prof. dr. E. Dolinšek
Mladinske igre so se izvrševale po predpisih učne snovi za telovadbo in o prirejanju mladinskih iger, in po učni knjigi „Maul, Unterricht des Turnens in den Knabenschulen“.
Igrale so se naslednje igre: tekmovalni tek, medved iz brloga, slepi Janez, igra s tepežkom, nogometna igra, bitje z žogo, žoga v košari, metanje s sulico in diskom.
Pregled o mladinskih igrah.
Mesee	Dan	Začetek	Povprečno število udeležencev
Oktober	11. 18.	ih 4*>	80
Marec	7. 14. 18. 21. 28’	2>> - 4>‘	40
April	4. 25. 18.	2>>- 4>‘	40
Maj	9. IG. 23.	3U - 6>'	50
Junij	6. 13. 20. 27.	3>i — 6i>	60
Julij	1. 2. a.	3>> —6h	70
Učenci zasebnih vzgojnih zavodov se ne udeležujejo mladinskih iger.
l)ne 18. maja so bili učenci pouka prosti, ker je bil „dies maialis". Ta dan se je porabil za razne izlete, ki so jih učenci naredili pod vodstvom učiteljstva v razne kraje. Eni so šli na Sv. Goro in potem v Kanal, drugi črez Kronberg v Ravnico črez Grgar in Sv. Goro nazaj v Gorico ; tretji so se peljali z vlakom do Krmina in jo udarili peš čez Brda v Gorico ; četrte je popeljal vlak v Volčjodrago, od koder so jo mahnili črez Renče po „Francoski cesti" na Trstelj. Od tod so krenili v Dornberg, potem v Prvačino in naposled zopet z vlakom nazaj v mesto. Pri tej priliki so si učenci ogledali razne znamenitosti ter občudovali lepoto goriške okolice in Kraškega sveta.
Statistični podatki o zdravstveno preiskovanih učencih na c. kr. slovenski državni gimnaziji.     —  ———■----------------- ——----------------------------------—  _  —— — • —          —  *—
T3
OJ
u
N
»S
I.a.
l.b.
Le.
IILb.
Skupaj
V ODSTOT-
Sploäno telesno stanje
40-8
304
41-8
39-6
51-2
c
T3
S)
46-3
483
43-6
53-5
28'2
203 8 219 9
12-9
21-3
14-5
6-9
20-6
388
500
45-4
30-2
51-2
76 2 215.6
Otekanje
na
72-2
58-9
69'0
62-7
64.1
326-9
44.4
500
58-1
58 1
66-6
277-2
7-4
3-5
9-0
20-9
102
cS
J3
O
3
60
a
c
-p
66-6
58-9
67-2
69-7
510
61-5
323-9
11-1
1-7
9-0
6-9
M
M
rt
p<
ca
d
a
c
1-8
1-7
3-6
1-8
7-2
2-5
31-2
2-5
9-6
90
KIH
.a
Ja
c/3
1-8
2-3
41
3-7
1*7
1-8
72
16 6
21-3
25-4
37-2
28-2
128-7
o
~Q
O)
C
KJ
>
>N
1-8
109
20-9
23-0
63-7
3.5
2-5
6-0
rt
Z
66 6
71-4
67-2
53-4
51-2
309-8
rt
92-6
78 6
90 9
90-7
92-3
445-1
7'4
21-4
9-1
9-3
14-8
7-1
5-4
20-9
7-7 5-1
54-9
53-3
OJ Cu
S°
D jit
37
12-5
10-9
18-6
23-0
68-7
T3
rt
e
•a
o
a,
o*
-o
rt -r~
"m m XI O >
-a
> o
1-8
39
11-
37
12-7
46
20'9
38
23-9
70-4
34
194
*
V!l. Statistika učencev.
	R A Z R E 1)									
	I.a.	I.b.	I.c.	Tla.	II b.	Ilc.	III.a.	Ill.b.	1 iv-	[Skupaj
1. Število učencev.										
V začetku šolskega leta										
1913.|l4. ......	552	562	542	40	37i	4rj2	422	392	3H	397»*
Med letom jih je vstopilo						1	1	1		4
Vseh je torej bilo sprejetih	552	562	542	40	371	442	442	402	3H	40118
Izmed teh je bilo na novo										
sprejetih, in sicer v vi-										
šje razrede		482	522	4S2	38	35i	412	412	36i	3H	371'8
ponavljajočih		7	4	5	2	2	3	3	4		30
Med šolskim letom jih je										
izstopilo		8	14	10	7	8	3	3	4		57
»levilo učencev li koncu										
šol. leta 1913.| 14. . .	472	422	44s	33	30	412	412	363	3.11	34517
2. Domovina.										
Primorsko		422	382	39'	28	25	342	40	3()i	283	304"
Kranjsko		•i	3	3»	5	3	6	1'	5'	1'	31*
Štajersko 		1	1			1	1	O1	O1	2	62
Druge dežele				O		1			1		4
	4.72	42'	442	33	30	412	412	363	31*	34517
3. Materinščina.										
Slovenščina		472	422	442	33	30	412	412	363	303	344'"
Hrvaščina 			■							1'	1*
4. Vera.										
Rimsko-katoliška ....	472	422	442	33	30	412	412	36’	31*	34517
5. Starost.										
10 let starih je bilo . . .		2'								2'
H . 			11	13i	10*	4	3					4l2
12		14	11	20'	7	7	41				632
13 . . . . . .	19'	11	11	11	10	15i	81	8	2i	98*
14 . . . . . . .	1	4	3	8	6	14	I81	61	131	723
16		2'	1		2	3	7	11	16i	61	483
16 . . 					1	1	1	3	3	7i	15'
17 „ . 								1	3i	3	6'
Skupaj . .	472	422	442	33	30	412	412	363	31*	345'V
6. Po bivališču staršev.										
Pristojnih v mesto Gorica	8	11'	2li	12	14	14	62	13i	5*	3C5»
„ drugam . . .	392	31'	23'	21	16	272	35	232	26	2408
Skupaj . .	472	422	442	33	30	412	412	363	31*	345"
7. Klasifikacija										
h koncu šol. leta I9l3.|14.										
Da vstopijo v višji razred,										
je odlično sposobnih .	7	2i	61	4	2	6	6	6i	4	43“
												
				II A Z		R E	D			
	I.a.	I.b.	i.c.	II.a.	11.b.	n.c.	11 I.a.	III.b	1 iv-	| Skupaj
sposobnih .	15'	21	26'	16	17	19	222	182	20*	I7410
vobče sposobnih .	10	21	5	6	3	4'	6	9	4	492
nesposobnih .	14'	13	7	7	6	10	5	3	1	66'
Onavljalne izpite sme jih										
delati						2	2'				4'
dopolnilne izpite sme jih										
delati		1	4					'Z		2	9
Skupaj . . 8. Denarni doneski	472	422	442	33	30	412	412	363	31‘	345'7
učeneev. ') Šolnino jih je plačalo										
v I. polletju		182	192	162	3	41	4	2'	5	3	74®
»v II, polletju .... Cisto oproščenih je bilo	12'	11'	6	15	9	19	9	12	9	1022
										
v I. polletju		37	33	37	36	33	392	40'	343	28J	3l7'°
v II. polletju ....	35'	32'	39-	18	23	222	322	25®	224	24815
Šolnina je znašala										
P I. polletju		600	630	540	90	150	120	90	15'J	90	2460
r II. polletju		390	330	180	450	270	570	270	360	300	3120
Skupaj . .	990	960	720	640	420	690	360	510	390	5580
) Sprejemnina je znašala	218-40	222-60	222-60	8-40	8-40	8-40	4-20	8-40	8-40	70980
" Doneski za učila in										
knjižnico so znašali .	148-20	150-80	145-60	104’—	98-80	: 17-—	114-40	109-20	91-	107P —
) Pristojbina za izpriče-										
valske dvojnice . . .										4--
Skupaj . .	366-60	373-40	368-20	112"40	107-20	125*40	118-60	117-60	99-40	1792-80
• Pohajanje neobveznih predmetov.										
®Ščina					8	7	152	62	62	1)2	53“
Me •	 !Sa»je	 *ov. stenografija ....	3	' 7'	4	5	7	3	6'	4	92	46*
	3	3	1 12	4	3	5	2'	V	1'	36T
									21 '	21“
10. Ustanove. j^Uich-Bolletova ....										
	la 300									300
2 finančnih kazenskih do-										
j hodkov 						la 200		2 a 200			600
(,°s>pa Jerama	 rofa Werdenberga . . .										100
						lili 00		la 280	2 a 280	840
Skupaj . . .	300				200	100	400	280	560 1	1840
Vlil. Imenik učencev.
I.a razred.
Batista Rudolf, Gorica Bavcon Ferdinand, Gorica Bonač Anton, Kopriva Bras Jožef, Gradiška Češčut Ivan, SovoJnje Fait Rafael, Gorica Fegic Ivan, Sturje*)
Flejss Franc, Kanal Gruden Frane, Trst Gulič Maks, Dobravlje Jakin Jožef, Cerovo Kalin Viktor, Prosek Kancler Julij, Solkan Komac Vilibald, Bovec Koruza Franc, Gabrije Kraševec Franc, Medana Križnič Bruno, Solkan Lenkič Franc, Breginj Leštan Emil, Miren Macarol Rudolf, Sežana Mahnič Filip, Kobdilj Makarovič Milan, Jelšane Modrijančič Franc, Breginj Mlinih Valentin, Sv. Lucija Papst Franc, Krško
Pipan Ludovik, Vojščica Podgornik Anton, Gorica Polenčič Alojz, Snežeče Premrl Franc, Vrhpolje Purger Nazarij, Gabrovica Rakušček Jožef, Drežnica Rekel Leopold, Scheifling Rušt Franc, Ajdovščina Sjmčič Teofil, Biljana Simoniti Alojz, Biljana Spinčič Ivan, Pobri Stanič Viktorin, Sv. Križ Stok Viktor, Divača Šinigoj Alojz, Barkovlje Štanta Marij, Podgora Štanta Pavel, Miren Štrukelj Ludovik, Modrejce Šuc Vencelj. Bjljana Turko Albin, Sv. Anton pri Kopru Valič Vencelj, Sv. Križ Zimic Jožef, Gorica
Lenardič Rozalija, Kojsko (hospi-tantka)
Levpušček Danica, Lom (hospit.)
I.b razred.
Amf Mjlan, Sežana Antonič Jožef, Brestovica Bandelj Milan, Podgora Blažič Jožef, Vižovlje Brajnik Emil, Št. Atidrež Ciber Franc, Kandija (Kranjsko) Dominco Franc, Vodnjan Kalin Marijan, Solkan Kamenšček Jožef, Lokovec Kante Danilo, Stegovcj Kocjan Jožef, Sežana Košnik Franc, Primskovo (Kranjsko)
Kralj Jožef, Pevma Križman Jožef, Celje (Štajersko) Križnič Jožef, Marijjno Celje p. Kanalu
Kutin Ciril, Gorica Lipovž Karel, Mjreu Lozar Stanislav, Kamnje-Potoče Lužnik Andrej, Solkan
Nilrand Ivan, Gorenjepolje Obersnel Ivan, Divača Oblokar Štefan, Solkan Pavlin Anton ,Oslavje Piciga Franc, Chiarbola supperjo-re p. Trstu Pregelj Viktor, Gorica Premrou Vladimir, Gorica Rebec Alojzij, Divača Respet Alojzij, Lahinje Rijavec Jožef, Divača Samsa Stanislav, Ilirska Bistrica (Kranjsko)
Sauitig Kazimir, Dolenja Vrtojba Sosič Stanislav, Opčine Srebot Evgen, Divača Štolfa Jožef, Sežana Tomšič Stanislav, Skopo Turk Karel, Šepulje p. Tomaju Valentinčič Alojzij, Gorica Vižin Marij, Solkan
*) Debelo tiskani učenci so odličnjaki.
Miiriuič Jožef, Marmorje Martelanc Rudolf, Tolmin Mermolja Venčeslav, Dolenja Vrtojba
Vodopivec Maks, Gorica
Bitežnik Zala, Bate (hospitantka) j Dominko Vilma, Gorica (hospit.)
I.c razred.
Beltram Vladislav, Gorica Benedetič Franc, Gorica Bertoncelj Gašpar, Gorica Boltar Janez, Solkan Bratuž Alojzij, Gorica Bratuš Leopold, Gorica Bregant Rudolf, Gorica Cej Anton, Gorica Cigoj Štefan, Mirnik Cotič Miroslav, Peč pri Gorici Cotar Karol, Škrbina Cus Ludovik, Sedlo Dietz Zorislav, Šturije Furlani Ladislav, Št. Andrež Golja Jožef, Trst Gravner Franc, Fevma Hvalič Anton, Gorica Kavčič Vincenc, Šturije Krpan Janez, Miren Laurenčič Oton, Kraljeviče (Češko)
Lenardič Srečko, Gorenjavas Martinčič Albin, Gorica Muznik Branko, Vrsno
Nanut Marij, Gorica Nardin Ferdinand, Sarajevo Pahor Stanko, Miren Pauletič Peter, Št. Andrež Pertout Stanko, Gorica Pirjevec Franc, Sežana Plesničar Angelj, Gorica Simšič Romej, Gorica Štofla Valentin, Sežana Strausgitl Dušan, Bovec Štrukelj Oskar, Solkan Tomažič Anton, Gorica Trojer Ivan, Renče Truhlar Jožef, Divača Turk Krnil, Ljubljana Uršič Peter, Miren Ušaj Peter, Gorica Vjttori Karol, Gorica Vogrič Ernest, Št. Ferjan Vrčon Alojzij, Skrilje Žigon Jožef, Ivanjigrad
Trojer Marija, Gorica, (hospitantka) Zadel Cvetka, Ljubljana (hospit.)
II.	a razred.
Bačar Rafael, Divača
Bednarik Rado, Gorica
Cej Josip, Gorica
Floridan Anton, Zdravščina
Gerbec Stanko, Gorica
Golob Fran, Zalošče (Kranjsko)
Gulin Janez, Sovodnje
Jeranče Alojz, Gor. Branica
Kaluža Rudolf, Narjn (Kranjsko)
Klavžar Boris, Gorica
Robi Srečko, Breg pri Borovnici
Kovač Engelbert, Trst
Krebeij Srečko, Gorica
Lapanja Anton, Gorica
Lasič Ivan, Vrtojba
Lipovž Peter, Miren
Logar Vladimir, Ajdovščina
Lovišček Peter, Kanal
Mlekuž Karol, Višnjevik
Mozetič Ferdo, Miren
Pavletič Ivan, Gabrije
Pavlič Albert, Št. Feter pri Gorici
Pavljn Josip, Oslavje
Peric Rudolf, Bilje
Pintar Silvester, Pevma
Piščanec Anton .Rihenberk
Polenšek Marijan, Vipava
Požar Stanko, Sovodnje
ltupnik Josip. Novi svet (Kranjsko)
Rustja Alojz, Skrilje
Stepančič Srečko, Vel. Dol
Šauli Fran, Kobarid
Uršič Adolf, Gorica
II.	b razred.
Bitežnik Stanko, Trebuša Bratina RnUcva-.i, Bovec Budal Peter, Štandrež Devetak Anton, Gorica Fertin Fran, Koroška Bela (Kranjsko)
Flajs Oskar, Soča Furlani Leopold, Štandrež Goljevšček Alojz, Gorica Gril Alojz, Gorica Gunčar Henrik, Miclieldorf (Koroško)
Hadolin Jakob, Zakriž Kertel Stanko ,Ajdovščina Klanjšček Vladimir, Števerjan Koglot Jože, Vrtojba Košnik Ivan, Gorica
Kožuh Fran, Ribnica (Kranjsko) Krajnik Hilarij, Št. Peter p. Gorici Kruleč Alojz, Doberdob Medveš Anton, Livek Milost Andrej, Gorica Mozetič Milan, Sežana Ogrin Rudolf, Divača Petrič Fran, Kranjska gora (Kranjsko)
Podmenik Marijan, Opatija Repensek Jakob, Celje (Štajersko) Rijavec Adolf, Trnovo Stepančič Hinko, Buzet Švara Danilo, Ricmanje Vetrih Fran, Gradiška Zavrtanik l’eter, Solkan
II.	c razred.
Ambrožič Valentin, Jesenice
Balanč Stanislav, Postojna
Buda Anton, Komen
Cuk Srečko, Labinj
Franko Dušan, Solkan
Gerl Josip, Pazin
Gerželj Ivan, Sv. Jedert
Godnič Justin, Komen
Gorup Milko, Rakek
Hmeljak Maks, Dolenja Branica
Juvančič Ivan, Bovec
Kalin Danilo, Solkan
Kenda Ivan, Novake
Kodelja Franc, Gorica
Krapež Franc, Gorica
Lasič Henrik, Tolmin
Ličer Ivan, Solkan
Medved Josip, Drežnica
Milič Angel, Repnič
Miljavec Stefan, Grgar
Močnik Josip, Cerkno
Močnik Valentin, Cerkno
Pelicon Leopold, Gabrije Petejan Franc, Peč Peternel Mirko, Bled Pirih Peter, Št. Viškagora Renko Venceslav, Gorica Rogelja Franc, Temnica Rožet Anton, Pevma Sartori Otmar, Uhanje Stepančič Alojz, Temnica Stibilj Vinko, Ustje Šuc Stanislav, Britof Šuligoj Slavko, Doljni Zemon Tonkli Anton, Breginj Trampuž Albin, Temnica luNulin Ilatinl a v, Kobarid Vodopivec Jožef, Gorica Vuga Josip, Solkan Zcga Emil, Kanal Žnideršič Mirko, Renče'
Urbančič Ljudmila, Tatre, (hospit.) Urbančič Marija, Tatre (hospit.)
III.	a razred.
Herce Alojz, Dornberg Birsa Edvard, Gorica Bovcon Franc, Osek Cigoj Franc, Volče Cotič Jožef, Vrh sv. Mihaela Čebohin Ludovik, IJerpelje čok Franc, Lokev Cuk Avgust, Solkan Golja Ivan, Smast
Gorup Anton, Tomaj Grahli Ljubomir, Kopriva Hvalič Josip, Vogersko Jejčič Janko, Koper Jereb Milan, Osp Jug Oskar, Col Kavčič Jožef, Lipa Kavs Vladimir, Skrilje Klemenčič Milovan, Bovec
Kobal Andrej, Cerkno Kočevar Anton, Zapotok Komjanc Alojz, Pevma Kos Viktor, Podleskovca Kovačič Andrej, Sv. Lucija Kovačič Avgust, Avče Kravos Avgust, Skrilje Maraž Valentin, Pevtna Mozetič Martin, Vinišče Nanut Ludovik, Sovodnje Ostan Domiuicijau, Bovec Pelicon Serafin, Sovodnje
Povšič Radivoj, Trst Itojic Ivan, Zalošfie Tavčar Franc, Gorica Ukmar Leopold, Branica Ukovič Milan, Mali Lošinj Urh Maks, Boijunec Valenčič Rudolf, Trebče Valič Viktor, Skrilje Žbogar Mihael, Avče
Rozman Albina, Sp. Šiška (hospit.) Sket Ivanka, Celje (hospitantka)
III.	b razred.
Bajec Metod, Gorica
Batista Ladislav, Krmili
Bizjak Jožef, Sv. Peter p. Gorici
Boltar Janko, Brezje
Bucik Franc, Vrh
Furlan Ignac, Koper
Golob Jakob, Olšcvek
Jericijo Franc, Sv. Martin
Jug Klement, Solkan
Kodrič Franc, Brie
Kosmač Ciril, Cerkno
Kremžar Maks, Sp. Šiška
Langof Anton, Ljubljana
Lenardič Peter, Kojsko-Njivica
Lukan Anton, Kobarid
Martelanc Franc, Tolmin
Marušič Franc, Solkan
Mlekuž Stanislav, Bovec
Mučič Anton. Sv. Peter pri Gorici
Nardin Jožef, Gorica
Orel Leopold, Šepulje
Pavlin Ludvik, Ravnica
Perko Rafael, Gorica Pirjevec Vinko, Bolcan Podgornik Franc, Malovše Poljak Štefan, Podgorje Poljšak Jožef, Grosuplje Ravnik Anton, Kanal de Reya Oskar, Kozana Sancin Marij, Skedenj .Siškovič Dušan, Cernikal Tavčar Anton, Tolmin Tomažič Gabrijel, Roč Truhlar Franc, Divača Vitori Srečko, Vrh Vončina Valentin, Sv. Vincenc
Črne Pavla, Hradecky-vas (hospitantka)
Mastnak Ana, Slivnica pri Celju (hospitantka)
Merljak Marija Danica, Renče, (hospitantka)
IV.	razred.
Bandelj Franc, Pliskovica Berlot Avgust, Tolmin Bleiweis, vitez Trsteniški Sergej, Gradec Cotič Franc, Dornberg Delak Franc, Trst Doljak Anton, Solkan Franko Igor, Solkan Gabrijelčič Miroslav, Avče Gabršček Ciril, Gorica Gnezda Janko, Unec Gradnik Vladimir, Medana Krebelj Peter, Gorica
Lasič Bogumil, Tolmin Lenardič Rudolf, Kojsko Luxa Vladimir, Prosek Mavrič Jožef, Črniče Mlekuž Franc, Cepovan Moškon Stanislav, Celje Rejec Albert, Tolmin Sedlaček Bogomil, BreginJ Slokar Albert, Trst Stanič Ivan, Kanal Škarabot Stanko, Gradiška 1'auš Gabrijel, Cerkno Toniišič Živko, Žminj
Vencelj Andrej, Strmec Verdikon Alojzij, Solkan Vodopivec Franc, Gorica Vrtovec Josip, Velike Zabije Žigon Andrej, Oreliovlje Žigon Jožef, Trst
Afrič Linda, Cres, hospitantka) Besednjak Ana, Gorica, lliospit.) Stepančič Ana, Trnovo, (liospit.) Stepančič Hinka, Buzet, (hospit.)
IX.	Važnejši razpisi višjih oblastev.
1.	Z razpisom c. kr.	ministrstva za bogočastje in	uk z
dne	12. avgusta 1913. 1.,	št. 37277, se naznanja, da je	Njega
Veličanstvo presvetli cesar z Najvišjo odločbo z dne 3. avgusta 1913. 1. najmilostneje dovolil, da se smejo z začetkom šolskega leta 1913.14. slovenske paralelke na c kr. državni višji gimnaziji odločiti od svojega materinega zavoda ter polagoma izpopolniti v samostojno c. kr. državno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom.
2.	Z razpisom z dne	17. sept. 1913. 1., G. S. 926)15-12	dovoljuje	c.	kr. deželni šolski	svet, da se sme šolsko leto 1913.|14.
zaradi posebnih razmer začeti šele s 1. oktobrom 1913.
3. Z razpisom z dne 15. marca 1913. 1., št 52335 ex 1912, objavljenim od c. kr. deželnega šol. sveta z dne 22. novembra 1913. 1., G. S. 281 (i, dovoljuje c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk, da smejo pri takozvanih krajinskih igrah (Geländespiele) sodelovati aktivni častniki.
4. Z razpisom z dne 18. oktobra 1913. 1., št. 45230, odo-bruje c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk, da se smejo v šo)skem letu 1913,14. na zavodu urediti naslednji tečaji za neobvezne predmete: en tečaj za laščino s 3 tedenskimi urami, en tečaj za slovensko stenografijo z 2 ted. urama, dva tečaja (I. in II.') za prostoročno risanje, vsak z 2 ted urama in dva tečaja (I. in II.) za petje, vsak z 2 ted. urama. — Tečaj za laščino se je moral zaradi prevelike množine udeležencev deliti v 2 vzporedna tečaja, vsakega s 3 ted. urami, kar je c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk naknadno dovolilo z razpisom z dne 21. novembra 1913. 1., št 48205
5. Z razpisom z dne 29. oktobra 1913. 1., št. 37004, opozarja c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk ravnateljstva na
dotični razglas v uradnem listu istega ministrstva (str. 619.), ki ukazuje, kako morajo stranke kolkovati svoje prošnje in diuge listine, ki jih hočejo vlagati pri ravnateljstvih.
6. Z razpisom z dne 9. decembra 1913. 1, št. 56172, je c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk, za šolsko leto 1913.[14. podaljšalo božične počitnice do vštetega dne 4. januarja 1914.
7. Z razpisom z dne 10. maja 6914. 1. št. 21760, zauka-zuje gospod minister za bogočastje in uk, .da se imajo letna izpričevala učencev po obvezni sv. sklepni maši razdeliti že v soboto dne 4. julija /914. 1.
X.	Kronika šolskega leta 1913.-14.
Zaradi razdelitve stare gimnazije z nemškim učnim jezikom in slovenskimi ter laškimi pararelkami na tri samostojne zavode in zaradi preselitve nemškega zavoda v poslopje Via Ponte nuovo 1, ki se je mogla dokončati šele z zadnjim dnem meseca septembra, se je po razpisu c, l<r. dež. šol. sveta z dne 17. septembra 1913. 1., G. S. 926/15-12, šolsko leto 1913.-14. šele začelo s 1. oktobrom namesto s 16. septembrom.
Stari učenci iz slov. paralelk so se sprejemali 1. oktobra. Vpisovanje v I. razred na novo vstopajočih učencev in sprejemni izpiti zanje so se bili že prej izvršili, in sicer deloma 16. in 17 septembra. Ponavljalni in dodatni izpiti tistih učencev, ki so bili prej v slovenskih paralelkah, so se vršili dne 2. oktobra.
Dne 3. oktobra se je šolsko leto svečano otvorilo s sveto mašo z „Veni sanete".
Dne 4. oktobra je bila povodom godu Njega Veličanstva našega presvetlega cesarja ob 10. uri v sv. Ignacijevi cerkvi cesarska maša.
Pravilni pouk se je začel dne 6. oktobra, ker je dne 5. oktobra bila nedelja.
Zaradi velike množice na novo sprejelih učencev (vseh skupaj 401 -J- 18 = 419) je bilo treba odpreti 9 razredov, in sicer 4 glavne in 5 vzporednih razredov. Bili so ti-le : I. a., I. b„ I. c., II. a., II. b., II. c., III. a., III. b. in IV. razred.
Slovenski kakor laški zavod sta ostala v starem gimnazijskem poslopju Via Scuole 12, o katerem se je že mnogokrat poročalo, da ne odgovarja v nobenem oziru didaktičnim potrebščinam in zdravstvenim predpisom. Slovenskemu zavodu se je po razpisu c. kr. dež. šol. sveta z dne 15. septembra 1913. 1., G. S. 926/15-12, dodelila desna polovica poslopjj, in sicer pritličje z dvoriščem in I. nadstropje.
Uisalnice in telovadnice ni v tem poslopju; učenci so torej risali kakor že prej v risalnici Šolskega doma, telovadili pa v dvorani „Trgovskega doma“ Via Petrarca 1, katero je najel po dovoljenju c. kr ministrstva za bogočastje in uk c. kr. dež. šol. svet in je opremila trgovsko-obrtna zadruga.
Število učnih oseb je bilo 16, in sicer 1 inteiimističen voditelj, 7 profesorjev, 1 pravi, 1 začasni gimnazijski učite j, 1 telovadni učitelj, in 5 namestnih gimnazijskih učiteljev. Izmed profesorjev je eden kot c. kr. okr. šolski nadzornik do leta 1918. na dopustu.
Dne 24. oktobra 1913. se je vršila patriotična slavnost v spomin na stoletnico zmage pri Lipskem.
Dne 19. novembra 1913. je bila sv. maša za rajnko cesarico Elizabeto, šolski pouk je ta dan odpadel.
Dne 25. novembra je ves zavod spremljal umrlega šolskega svetnika in realčnega ravnatelja v p. Egidija Schreiberja k zadnjemu počitku.
Dne 2. decembra 1913. po razpisu c. kr. namestništva z dne 26. novembra 1913. 1., VII. 1692, v spomin 65. vladnega jubileja Njega Veličanstva našega presvetlega cesarja ni bilo šole.
Božične počitnice so po ukazu c. kr. naučnega ministrstva z dne 9. decembra 1913. 1., št. 56172, trajale od dne 24. decembra do vštetega dne 4. januarja 1914. 1. Pouk se je v novem letu zopet začel dne 5. januarja.
V	soboto dne 15. februarja se je sklenilo 1. polletje z razdeljevanjem semestralnih izkazov.
Pouk v 2. polletju se je začel v sredo dne 18. februarja, Velikonočne počitnice so trajale od srede dne 8. aprila do vštetega dne 14. aprila.
Dne 9. maja se je vršila skromna patriotična slavnost v spomin na morsko bitko pri Helgolandu, kjer se je dne 9. maja 1863. 1. prvič odlikoval poveljnik Tegetthoff.
Dne 18, maja se je vršil majniški izlet. (Gl. str. 42.)
Od petka dne 5. junija do srede dne 10. junija je zavod nadzoroval c. kr. deželni šolski nadzornik Fran Matejčič.
Premestni izpiti so trajali od dne 20.—26. junija, razredo-valne konference dne 26. in 27. junija.
V	torek dne 30. junija se je vršila uradna žalovalna konferenca učiteljskega zbora, v kateri je ta-le izrazil svojo veliko ogorčenost, svoj stud in svojo globoko žalost o strašnem zločinu, ki je uničil predrago življenje Njega Visokosti presvetlega nadvojvode in prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove preblage soproge presvetle vojvodinje Hohenberške. Ob enem se je pooblastil voditelj vladni svetnik dr. Bezjak, da se je pridružil deputaciji, ki je šla k namestniškemu svetniku Fr. Rebeku kot političnemu načelniku izražat najgloblje sožalje vsega srednješolskega učiteljstva o strašni nesreči in neizmerni izgubi, ki je zadela Njega Veličanstvo našega presvetlega cesarja, Najvišjo cesarsko hišo in avstrijsko domovino. Naposled se je sklenilo, čakati daljnjih odredeb visoke šolske uprave oziroma prisostvovati v petek dne 3. julija, s celim zavodom sv. maši zadušnici ter skleniti mrtvaško slovesnost z udanostno izjavo učiteljskega zbora in šolske mladine do Njega Veličanstva našega presvetlega cesarja.
Učenci so prejeli trikrat v šolskem letu sv. zakramenta izpovedi in obhajila. Nekateri učenci so letos bili tudi pri sv. birmi. Vsako nedeljo so prisostvovali ekshorti in sv. maši, vsak praznik sv. maši.
Šolsko leto je bilo sklenjeno dne 4. julija s sv. mašo in razdelitvijo lctn h izpričeval.
XI.	Naznanilo o začetku šolskega leta 1914.(15.
A) Sprejemanje novih učencev v prvi razred :
I.	V 1. razred so se novi učenci v poletnem roku vpisovali dne 2. julija. V jesenskem roku se bodo vpisovali dne 16. septembra, in sicer od 9. do 12 ure v ravnateljevi pisarni.
Učence morajo spremljati starši ali njih odgovorni namestniki ; s seboj naj prinašajo:
1. Krstni (ali rojstni) list, s katerim učcnec dokaže, da je že končal deseto leto, ali ga konca v tekočem 1. 1814;
2. obiskovalno izpričevalo (šolsko naznanilo) kot dokaz svoje ljudskošolske izobrazbe.
Opomba: 1) Na prepozne izjave se ravnateljstvo ne bo oziralo. —	2) Starši, ki namera-
vajo svoje sinove vpisati in dati izprašati šele v jesenskem roku, so prošeni, da to naznanijo ra v n at e 1 j s t v u a 1 i pismeno ali ustno vsaj do dne 15. julija.
II. Sprejemni izpiti v poletnem roku so se vršili v četrtek dne 2. in petek dne 3. julija, v jesenskem roku se bodo vršili dne 17. septembra, dop >ldne pismeno od 9. ure naprej, popoldne ustno od 3. ure naprej
Opomba: 1.) Učenci morajo priti točno ob napovedanih urah. — 2.) Uspeh izpita se še pove st ega dne. — 3.) Učenci, ki se ne sprejmejo, ne s m e j o sprejemnega izpita več ponavljati, ni na istem ni na katerem drugem zavodu. — 4) Učenci, sprejeti dne 3. julija, naj se zglase šele dne 19. septembra pri slovesni otvoritveni maši.
III. Pri s p r ej e m n e m izpitu za prvi razred se zahteva :
1.) iz veroznanstva toliko znanja, kolikor si ga more učenec pridobiti v prvih štirih tečajih ljudske šole ; 2.) v učnem jeziku (slovenskem): spretnost v čitanju in pisanju, znanje počet-nih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizi prosto razširjenih stavkov, praktično znanje pravopisnih pravil; 3.) v računstvu : izvežbanost v štirih osnovnih računskih načinih s celimi števili.
IV. Pristojbine: Vsak na novo sprejeti učenec plača pri razredniku prvega šolskega dne, t. j. 21 septembra, spre-j e m n i n o 4 K 20 h, u č n i n o in k n j i ž n i č n i n o 2 K 60 h in i g r a 1 n i n o 1 K, skupaj 7 K 80 v.
B.	Sprejemanje novih učenčev, ki žele vstop it i o II. — V. razred, se bode vršilo dne 17. septembra od 11. —- 12. ure dopoldne.
Prinesti morajo s seboj krstni (rojstni) list, zadnji dve izpričevali, morebitne odloke o oproščenju šolnine in o podelitvi ustanov ter obenem plačati pristojbine 7 K 80 v.
C Dosedanji učenci teija zavoda naj se zglase dne 18. septembra dopoldne z izpričevalom leta 1913.|14 ; plačati jim je
3	K GO h.
C.	Dodatni, ponavljalni in morebitni sprejemni izpiti (za
II.	— V. razred) se bodo vršili dne 16., 17. in 18. septembra.
I). Šolnina znaša 30 K za e n o polletje ; učenci prvega razreda jo morajo plačati v prvem polletju v prvih treh mesecih, to je najpozneje do dne 15. decembra, ostali učenci v prvih šestih tednih, to je najpozneje do dne 1. novembra, v drugem polletju pa vsi učenci v prvih šestih tednih, to je do dne 1. aprila. Javni učenci lahko prosijo za o p r o š č e n j e šolnine, pa le pod pogojem, da so 1.) v zadnjem izpričevalu (semestralnem izkazu) iz vedenja dobili red prav lepo ali vsaj lepo;
2.) uspešno dovršili zadnje polletje, in sicer : če gre za 1. polletje, da so prejeli iz vseh obveznih predmetov vsaj red zadostno, v 2. polletju pa da so bili spoznani za sposobne, vstopiti v višji razred, če tudi samo v ob če; 3) da so res revni in nimajo n i k a k e podpore.
Učencem, ki hočejo prositi oproščenja šolnine, je vložiti dotično prošnjo pri gimnazijskem ravnateljstvu v prvih dneh vsakega polletja. Prošnji, ki mora biti naslovljena na c. kr. deželni šolski svčt, morajo priložiti a) šolsko izpričevalo (semestralni izkaz) zadnjega polletja, b) zakonito izdelano ubožno izpričevalo (premoženjski izkaz), ki pa ne sme biti starejše nego eno leto. Zapoznele prošnje se ne bodo sprejemale.
Učencem prvega razreda, kojih starši niso premožni, se plačanje šolnine za prvo polletje lahko pogojno odgodi do sklepa prvega polletja
Kdor hoče doseči to odgoditev, mora prav tako z ubožnim izpričevalom (premoženjskim izkazom) opremljeno prošnjo v prvih osmih dneh po začetku šolskega leta vložiti pri ravnateljstvu. Ako učenec pri c. kr. deželnem šolskem svetu doseže odgoditev plačevanja, pa prvega polletja ne dovrši uspešno, mora naknadno za 1. polletje takoj in potem tudi za 2 plačati po 30 K, skupaj 60 K šolnine.
Učenci, ki p r a v o č a s n o ne plačajo šolnine, se m o-rajo iz katalogov izbrisati, ne smejo več priti v šolo in se ne sprejmejo več v istem polletju.
Kazalo za šolska poročila.
Str.
I. Učiteljski zbor..................................................................10
II. lična uprava.............................................................  ....	13
III. Učne knjige....................................................................IB
IV. 7.birke učil....................................................................17
V. Podpore..........................................................................34
VI. Kako se je pospeševal telesni razvoj...........................................  37
VII. Statistika učencev.............................................................40
VIII. Imenik učencev................................................................44
IX. Važnejši razpisi višjili oblastev	.	.	.	<.................................48
X. Kronika..........................................................................49
XI Naznanilo o začetku šolskega	leta	I9li.|l5.................................5)
{
K3