Še drugi razlogi
V Kroniki 13. številke našega glasila je bila objavljena totogra-fija hiše in vrta. ki je ograjen z bodečo žico- Avtor fotografije in teksta je neznan. Prav zaradi tega menim. da je njegova kritika po-trebna osvetlitve tudi z druge strani. kajti močno se bojim. daji m botrovaia le žeija po novih družbenih odnosih. Temu kritiku in tudi dru oglašali, bi rad sveto-val, da pomisltjo še na druge ra-zioge: na premajhno zrelost nas samih, na pomanjkljive pedago-ške sposobnosti okolice in na pomanjkan/e čuta, na kar opo-zarja sestavek na isti strani gla-sila.
S tradicijo obremenjena gene-racija, ki odhaja, pravi, da ima vrednost le to, za kar se trudimo, v kar smo vložiii nekaj dela. Tega generacija, ki prihaja, ne pozna. Njej se za marsika/ ni potrebno truditi, ni ji potrebno delati, da bi si kaj pridobila. večino že ima. 1 Ima stanovanje ali hišo. avto ali vsaj motor še predno je napravila šolo To velja za predstavnike, ki žive v okoiju, ki ga prikazuje omenjena fotografija. Na dlan in pred noge ji je položeno vse, zato vrednosti teh dobnn ne pozna. Pozna jo le tisti. ki se je trudil, da je trava lepo pokošena, rože v lončku zalite, drevje in grmovje obrezano, grede okopane. Tak človek žeii te vrednote ohraniti. vendar ne le zase, tudi za druge, ti pa morajo to delo pravilno ce-niti. UniČiti te vrednote je nehu-mano dejanje.
Ka/ bi rekel avtor kritike, če bi sam imel na skrbi tak vrt. ure/al bi ga, plel, sadil cvetje itd.. pa bi se phpodila skupina nadebudne mladeži, si utrla pot preko gredic, mimo grmov/a, mimogrede polo-mila nekaj vej na jablani. pomeč-kala okrasni grm. Ko bi okrasil okna z lončnicami. b> mu neko noč odnesli vse po vrsti. Seveda bi se to ne zgodilo samo enkrat. Stezice bi rasle vsako dopoldne, popoldne. vsako noč- Vmes pa popravljaj, obnavljaj.. -
Bi mar pustil, da se vrt zaraste v goščavo, ga b< zapustil? Tudi tedaj bi se našel kdo, ki bi vrt totograftral in zopet bi btl pred očmi kritike, češ, glejte malomar-neža, niti svojega vrta ne uredii
Sosedje iz bližnjih in daljnih blokov m biš bi pripeljali mimo. -povsem slučajno«, svoje Ijub-Ijenčke, pse in mačke- Tu bi jih odvezali in se zapietli v pogovor z znancem. Nihče psa ne sih na vrt, da se iztrebi, odtoči, žival neu-mna gre sama na luje.
Ko bi kosil travo, b> gazit po iztrebkih. Trava bi bila seveda dobro pognojena, vendar to m gnoj za travoi Kdor ima iz nostal-gije košček gredice, ima svoj vrt, solato, nekaj korenjčka, šopek peteršilja, steblo ohrovta ali gia-vo zelja - ko bi videi psa. kako dvigne nogo ob tem njegovem pridelku - bi avtor ob takem pri-zoru postavil ograjo ali ne? In če bi stanoval v hiši, ki ima še pod-pntlično stanovanje. ki ga lahko ponoči le kako uro zrači, sicerpa je okolica zasmrajena Pd prome-ta in tiskame Deia. pa se mladež že stafe/še generacije odioči za invazi/o v odprto stanovanje - bi se avtor, ki ograjo kritizira morda le odločil zanjo, kajne? Morda bi se raje upokojil in se preselil v gore ali na dežeio v samoto?
Žal, nismo še zreli, da bi si urs-/ali vrtove in zelenice po film-skem amerikanskem vzorcu, kj&r hodi vsakdo le po poti, kije za to namen/ena, vsakdo vodi psa na vrvici, spoštuje tujo lastnino, od-metava odpadke le vza to name-njene koške itd- Zato mislim, da bodo ograje še ostale in še mar-sikdo jo bo postavil.
DUŠAN NOVAK
Nimamo miru
Ogorčila meje objavljena fotb-grafija v rubriki »Giej tička« in vrstice pod njo. Sem namreč »srečna« lastnica athjskega sta-novanja v soseski BS-3 poleg ze-lenice, kistejofotografirali Moja zeienica sicer ni ozal/šana z bo-dečo žico, vendar pa vam bom napisala, kako »srečni« iastmki »utivamo« te naše koščke zele-mc.
Avtor. ki je fotografiral "genia-len- vamostnt sistem, naj bi se ozrl samo štin metre slran in vi-del bi več kot 3 metre visoko mre-io, ki loči nogometno igrišče od teh naših zelenic- Kl/ub te/ mreži pa nogometna žoga najmanj pet do desetkrat v enem popoldnevu prileti na našo ali sosedovo zele-nico. Pnleti tudi v okno (debelo mrežasto stekio na hodmkuje ra-zbito od udarca žoge). na balkon,
med cvetje. Nogometaši. stan od 15 do 22 let, ne izbirajo sredstev. da pndejo spet do svoje žoge. Nesramno »hodijo« čez okrasno grmičev/e, ne uslavtjajo se stopiti na tuj vrt, niti na tuj balkon. Mar je potem kaj čudnega. če so so-sedje z bodečo žico zaščitili svoj vrt pred takšnimi zlikovci? Dva-krat sem videla. kako je žoga pri-staia celo na balkonu v prvem nadstropju. pa se nogometaši ni-so ustavljali pnti na tujo zelemco in od tam splezati na baikon, medtem ko stranke ni bilo doma.
Ker je naš batkon pomaknjen nekoiiko ven iz bioka, se nemalo-krat zgodi, da zbije žoga cvetlič-ne lončke. ki so na baikonski ste-ni (ne na ograji). Balkon je poln zemlje, cvetje je poiomljeno, be-sede opravtčila obtčajno ni. Ne pomaga lepa beseda, ne pomaga prošnja. ne opomin ne grožnja. »Srečne- lastmks mineva želja, da bi ozaljšali te svoje zelenice in balkone.
Naj vam opišem še dogodek 10. avgusta: na igrišču/e bila kol običa/no množica igralcev. Th žoge so navskriž letele po igri-šču. Sedela sem na balkonu in varovala enomesečno hčerko, ki je ležala v vozičku- Na žalost mo-ramo mi »srečni" tastniki varova-ti svoje otroke ceio na lastnem balkonu, na vrtu pa se otroka sploh ne bi upala pustiti Samo za tvp sem stopila v stanovanje po stekteničko mieka za hčerko, ko zaslišim že dobro znani ropot. Nogometna žogaje s silo prilete-la na balkon in se ustavila pol metra od glave mojega otroka. Mishm, da ni potrebno izgubljati
Kako bi to preprečili? Tako kot na Koteziji na/ bi ne dovoliii odnašati steklenic iz okrepčeval-nice ali pa naj bi ukinili prodajo vstektemčemh pijač.
VOJKO LE8AN Peričeva 7
Kar nam ni všeč, tudi drugim ni!
Nanesio /e, da sem bila nekaj dni doma. pa sem včasih malo počivala na balkonu in opazovala vrvež okoli blokov. Videia sem marsikaj. Na primer: tovarišica v II. nadstropju sosednjega bloka je obesila perilo na balkon. Kma-lu za njo /e prišla na balkon v III. nadstropju n/ena soseda iztepati preproge in, ko je kondala, je mirno pometla smeti prek balko-na Zajetne »mačke« sozaplesale po zraku - nekaj jih je "posedlo« tudi po sosedtnem perilu. Lahko si misiimo, kako veselajihjebila.
Drugi ali tret/i dan po opisa-nem dogodku j6 bilo pa tako: to-vanš v II nadstropju je na balko-nu n&kaj stružil in barval, ludi balkonska tla je pobarval. Po opravljenem delu je pometel bal-kon. seveda tudi karprek ograje. In pod njegovim balkonom v I. nadstropju se je sušila snežno bela posteljnina. če je bila bre-zhibno bela tudi, ko jo je njena iastnica posušeno pobrala, pa ne bi mogla trditi.
Nekatere sosede - bodi bližnje ali tudi malo Oolj oddaljene - ra-
pisma bralcev
besed, kako bi silovit udarec žo-ge lahko poškodoval tako maj-hnega otroka. Seveda od igralcev ni hotel biti nihče knv. Kersemse takrat resmčno razburila in m-sem hotela vrnili žoge, se /e vnel besedni boj- Po mnenju nekate-rih igralcev naj bi dala otroka pač v stanovanje; naj ga nimam na balkonu; ah pa naj ga odpeljem kam drugam, sa/ imam vožiček.
Ker sem prepnčana, da so te prišle pritožbe na krajevno skup-nost glede takih m podobmh pro-blemov, me zanima. kaj mem o tem krajevna skupnost Ivana Kavčiča Morda bt se našel kdo, ki bi posedel kako unco ob igri-šču in si na licu mesta ogledal razmere. Lahko bi tudi prisluhnil nepnmernemu vpitju in grdemu žargonu nogometašev, o čemer sicer ne mislim razpravljati, bi pa kljub temu napisala, da siranke ob ignšču ne poznamo miru. Mi-ru ni v popoldanskem času, ko bi marsikdo želel po delu malo po-čitka. miru ni celo ob 9. uri zve-čer Ni stavka brez do skrajnosti nephmernih besed in psovk, ki ne vplivajo vzgojno na mla/še otroke.
V dopoldanskem času, ko ima-jo pravico igrati na tgnšču mlajši, vseh omenjenih problemov m: igrajo mirno, dokaj tiho, skoraj se ne zgodi. da bi kdo žogo brcnil preko mreže, grdih besed skoraj ni. Popoldne ti mlajši nimajo pra-vice do ignšča, kajti starejši jih brezobzirno spodtjo in igrajo sami.
Morda se bo še kdo od stano-valcev oglasil m o tem problemu napisal svoie mnenje: tudi stano-valc ki trenutno še mso pnzade-ti. Kajti ni namreč dvoma. da bo ščasoma le prepovedano parkt-ranje avtomobilov v naselju (bil bi že skrajni čas). Ker je parkimi prostor samo nekaj metrov odda-Ijen od igrišča bo žoga nemalo-krat padla na parkirana voztla. . Nujno potrebno bo sprememtt namembnost igrišča: namenjeno naj bo mimejšim igram ali pa naj bi prepovedali na njem igrati sta-re/šim. Naj o tem razmisli krajev-na skupnost.
M. G.
Črepinje na kopališču
Lepe nedelje sem na kopališču pn Stemu videl, kako se je neke-mu fantu razbila steklenica od pi-va. Kopatiški mo/sterje to opazil in zahtevai je, na/ fant pobere črepinje. Fant je to tudi stoni Šel sem pogledat in videl, da je ven-darle ostalo precej ma/hnih drob-cev stekla. ki se kar preradi zapi-čijo v podplate nič hudega slute-čih kopalcev
de kdaj rnalo poklepetamo, si po-tožimo, kar nas teži, da nam je laže, še ra/ši pa izmen/amo vese-le novice. Vendar zgoraj opisanih sosedov še msem opazila v tova-riškem pomenku (na sumu jih imam. da preradt drug drugemu zagremjo unco ali dan).
Anka
Avtobusna proga štev. 20
Krajam -BS-3" smo $e zelo ra-zvese/ili nove Vtatorjeveproge, ki nas je končno povezala z me~ stom. Ker smo po dveh letih še vedno vezani na prevoz pri naku-pu vsakega prehrambenega arti-kla in vsega ostalega, je nova proga seveda zelo dobrodošla. Vendar pa v celoti naših pričako-vanj ni zadovolj/la in tudi ne Via-torjevih, sai avtobusi često vozijo skoraj prazni.
Prvt meseci obratovanja naj bi bili poskusm, na osnovi katerih se bo odločalo o progi. Če ne bodo upoštevali nekaterih dej-stev, pa bo rezuitat tak, da se proga ne izplača.
1.  Progo so uvedli v poletnih mesecih, v času dopustov in Šol-skih  počitnic.   zato je bistveno manj potmkov
2. Proga prtpeOe le do Figovca. torej je izredno kratka, zato /e prevoz relativno drkg. saj so kra-jani v večmt primerov vezani na prestopanje, kar predstavlja več-jo izgubo časa ter večji prevozni strošek (npr. BS-3 - Trg osvobo-dilne fronte 12, ~oz. 14din). Mar-sikateri potnik se zato odloči za daljšo pot, da pnde do direktne proge.
Progo bi bilo potrebno podalj-Šati vsaj do Trga osvoboditve, da bi se /e posluževalt tudi obisko-valci živilskega trga, Name, Mak-simarketa, kulturnih instituci/ Opere, Drame, Filharmonije, Štu-dent/e sredn/ih (ehničnih šol. fi-lozofske fakultete. uslužbenci Ljubljanske banke m Iskre itd.
Pričakujemo, da bo krajevna skupnost to problematiko z Via-torjem pretehtala Obstoječo progo je potrebno podaljšati ali pa proge, ki obračajo na Linbar-tovi, podaljšati do Reboljeve uli-ce - seveda. če /e to tehnično izvedljivo.
Fani Potočnik Ul. 29 herc. div. št 4
Avtobus štev. 14
V zadnji Stevilki smo medpismi bralcev pod naslovom Smeti na lleh zapisali. da /e v Savl/ah po-stajališče proge 15 Seveda vozi-10 v Savlje avtobusi na progi štev 14.