Rad bi spoznal svojo mamo
Na žalost vsl otrocl nimajo te sreče, da b! lahko živell skupaj s staršl. V našl občlnl /e zdaj 85 takšnlh, M prežlvljajo svoje otroštvo kot re-Jenci. Ker v Centru nl družlne, kl bl blla prlprav-IJena, bolje rečeno, kl bl Imela možnostl za rej-ništvo, so ti rejencl večlnoma v domžalski In grosupeljskl občlnl.
 V Centru za socialno delo si že dolgo prizadevamo, da bi našli tudi mestne rejnike, ven-dar se za zdaj ni še nihče ogla-sil. Nekaj so temu krive stano-vanjske razmere, nekaj pa tudi višina rejnin, ki ni ravno vzpodbudna za življenje v me-stu. Čepravse večina otrok do-bro prilagodi podeželju, pa je za nekatere sprememba kar huda, zlasti če so že bili vajeni hoditi v šolo v Ljubljani,« je menila Jana Čuk, socialna de-lavka, zadolžena za rejništvo v
naši občini.
Zakaj starši oddajajo otroke v rejo, je več razlogov. Največ-krat gre za nezakonske otroke, katerih matere nimajo stano-vanja ali pa stanujejo v sam-skih domovih.
»Če matere nimajo kam z majhnim otrokom, jih prav ta-ko namestimo v rejniško dru-žino za čas porodniškega in iz-jemoma tudi še rednega dopu--sta. Trenutno imamo dve takš-ni materi, ki tudi med poro-dniškim dopustom nimata do-
ma," je povedala Jana Cuk.
Stanovanja so velikokrat edini razlog, da mora mati od-dati otroka rejniški družini. Precej je takšnih mater iz dru-gih republik, ki so tu zaposle-ne v gostinstvu in ne morejo imeti otroka pri sebi. Nekateri starši so alkoholiki, nekateh so nesposobni, da bi vzgajali svoje otroke, nekateri so v za-porih, so neurejeni, neresni; skratka, paleta vzrokov, zakaj morajo otroci v rejništvo, je pestra. Hkrati je rejništvo veli-kokrat tudi najboljša rešitev za otroke in zagotovilo, da bo-do zrasli v delavne in dobre občane.
»Večina otrok se dobro po-čuti pri rejnikih, sopa tudipri-meri, ko kdo od otrok tam ne more pognati korenin,« je še dodala naša sobesednica in navedla primer petnajstletne-ga fanta, ki si srčno želi, da bi našel svoje starše. A mati ga
že leta in leta ni obiskala, oče-tovstvo pa ni urejeno.
Številnejše pa je obratno ra-zmerje, da se otroci nočejo vr-niti k staršem potem, ko so več letprebili vrejništvu. Zgo-di se, da mati dobi stanovanje ali se starši kako dugače uredi-jo in nato želijo, da bi otrok prišel domov. A čas in odtuji-tev se bratita in tu ne manjka solz in prošenj. Otroci se pač navežejo na tistega, ki zanje skrbi in pri katerem so preži-veli svoja najnežnejša leta. Rejnine so dobro leto enake v vseh občinah in znašajo za do-jenčke 4.200, za predšolske otroke 3.900, za šolarje do 14. leta 4.500 in za šolarje nad to starostjo 4.700 dinarjev. Če slednji dobivajo štipendijo, je rejnina manjša za 50 pa tudi za 70 odstotkov, kermora učenec polovico štipendije oddati rej-nikom, polovico pa lahko za-drži zase.                             a.  a.