Štev. 4. V Ljubljani, 1. mal. travna 1910. Leto XI. Pomladanska bajka Gre po zemljah prošnja taka: Ima mati li junaka, da nabmšeno bi kopje lomil, metal ga kot snopie? Da mu lev-pogum prebiva, v prsih hrabrih vera Živa? V zemlji je junak kateri, da s sovragotn se poineri? če junaka njemu ni, hčerko zlato vzame ml. Vzame mi jo IJuti zma] in ne da je vet nazaj. Nese jo kot pifi močan v trdno zidan, grad teman . .. Notrl noC — izhod zaprt, iz obokov gleda — stnrtl Gleda z votlimi očmi, da se kH ti vodeni ... Gre po zemljati prošnja taka. Car doma solz^ pretaka . . . Prime zlato kupo polno, da utešl duSo bolno .. . Pa se oglasi klicar: nBaš Junak prispel je, car, da s sovragom se pomeri." Car na to: nKje je? Kateri?« In prijaSe vitez Zvezda, krasen ves blesteč }e, res da. Ko sovraga zmaja vgleda, zadrhte mu lica bleda. Sirese se In zabledi in Že več nikjer ga ni! Car pa k čelu stavi roko in zamisli se globoko . . . Kupo polno vlnca zvrne, da vtopl sl misli čme . .. Spet se oglasi klicar: MPrl5eI drug junak je, car!" Vltez Mesec zdaj prijaSe, meL blesteC si že odpaše. Ko sovraga zmaja vzre, Hej, kraljtfna tl krasna, lica njemu zabiede ... nič ne bodi žalostna! Ko se vanj zmaj zapraši, Vitez Solnce meč izdere, že tiikjer sledu mu nlt zmaju v prsa ga zadere. Car pa k čelu stavt roko V narodu navduSen kllk: in zatnisli se globoko ... ' nSlava, vltez, rešenikf V kupi zlatl zanj ni vlna — Vitezu oko se bliska, vzela ga je bolečina. .. narod gleda ga in vriskal Zunaj trobf spct glasnik, Car od čela roko stavi, k carju jaSe nov bojnikl Solnce viteza pozdravi ... 2 zlatimi pretkan prameni, Strun skrlvnostnih pesem Živa, vitez Solnce po imenil radost v srce jim izliva. Hej, to bliska se in sveti — In z radostjo brezprimerno Kje, sovrag ti zmaj, si kleti? Pomlad vzljubi zemljo Slrno! Hajd na plan in rtieč izdcri, Vrže Solnce ji cvetov z mano v boju se pomeril in z nevesto gre domov! Fran Žgur