lil. ftgki-ti brigad 8 Ust frriafa od oktobra 1947 kot tednik - Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Cd 1. januarja 1960 trikrat to densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah •— KRANJ — SOBOTA, DNF 24, OKTOBRA 196* LETO XVII. — ŠT. 84 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka. Tržič — Izdaja iP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I To ni rešitev! Občinska skupščina Kranj ni pristala na povišanje cen mesa Zvedeli smo, da je Kmetijsko-iivilski kombinat, obrat Klavnica Kranj predlagal občinski skupščini, naj ponovno poviša cene niesu. Po tem predlogu naj bi se s 1. novembrom povišale prodajne cene mesa takole: goveje meso I. kvalitete za 70 din pri kg, II. kvartete za 100 din pri kg, telečje meso I. in II. kvalitete za 150 din W svinjsko meso za 50 din pri kg. Pristojni organi skupščine so ta Predlog zavrnili in menijo, da bi °dslej cene kmetijskim proizvodom in uslugam morali strožje kontrolirati in javno obravnavati. V letošnjem letu so se cene mesa povišale že dvakrat. Za novo Povišanje zato n.i razloga, še zlasti zato ne, ker sezonski dvig cen živine ne more povzročiti tudi sezonskega nihanja cen. še posebej zato, ker doslej še ni bilo pred '°ga, da bi se pri ugodnejših trž-n"h razmerah za živino cene mesa ^nižale. Razen tega podatki o gibanju realnih osebnih dohodkov kažejo sorazmerno majhen po-rast v letošn jem letu, in sicer samo za povprečno 6,4%. Nominal-n° so sicer osebni dohodki porasli mnogo več, vendar so hkrati Porasle tudi cene v povprečju za Zaradi ^navedenih podatkov ■le ob nadaljnjem porastu cen v nevarnosti življenjski standard zanoslenih. Ob vsem tem se postavlja tudi ^Prašanie ekonomskih cen v kmetijstvu. Zdi se, da ekonomska cena ni tista cena, ki jo skuša nekdo v ugodnem trenutku'doseči preko pristojnih organov zaradi konkurence na trgu. Verjetno bi bilo potrebno mnogo več analiz, da se ugotove realne meje cen tudi v kmetijstvu. Zato na vrat na nos ne bi kazalo spreminjati cen mesa. Prav tako bi bilo mnogo pravilneje preusmerili pozornost od cen na notranjo organizacijo poslovanja, večjo delovno storilnost itd. Ni dvoma, da so tu rezerve in ne v poviševanju cen. To se- Okrajna skupščina tokrat v Kranju veda ne velja le za klavnice, marveč za vse delovne organizacije. Da pa zaradi takšnega stališča organov občinske skupščine ne bi morda prišlo v prihodnje do pomanjkanja mesa na kranjskem trgu — kar deloma že opažamo pri - določenih mesnih izdelkih (hrenovke, safalada) — bi bilo nemara prav, da občinska skupščina širše odpre vrata tudi drugim mesarskim podjetjem iz tistih področij, ki so pripravljena zagotoviti prebivalstvu meso po cenah, kakršne so danes. Prav bi bilo, da o problemu cen soregovore občani javno preko stolpcev našega časopisa, in sicer ne le o cenah mesa, marveč o cenah sploh. — K. Pet področij poklicnega usmerjanja Bled, 22. oktobra — Sekcija jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje za Gorenjsko je imela včeraj na Bledu svoj prvi razširjeni plenum. Referati in razprave so se zadrževali pri petih glavnih področjih te dejavnosti: pri poklicnem usmerjanju v gospodarskih organizacijah, v osnovnih šolah in gimnazijah, pri habilitaciji v posebnih osnovnih šolah, pri zaposlovanju invalidov in za delo manj 'zmožnih oseb in pri študijsko raziskovalnem delu na področju poklicnega usmerjanja. Tako je porazdeljeno tudi delo komisij, ki delujejo pri sekciji. , Obširno gradivo, zaključke in priporočila s plenuma bodo zbrali v posebni brošuri in ga posredovali delovnim organizacijam, šolam, organom občinskih skupščin in drugim. O vzrokih za to, da se je izvršni odbor sekcije odločil za delo po komisijah in o drugih organizacijskih vprašan jiih, je poročal predsednik sekcije Rajko Mali, predsedniki komisij Viktor Brun, Jože Vari, Anka Zevnik, Vido Drob. nič in prof. Ivan Oman pa so podali prizadevno zbrane referate s svojih področij. Ob tej priložnosti lahko posredujemo le nekaj značilnih ugotovitev. ZANEMARJENO PRVENSTVO Posledica pomanjkljivo organiziranih kadrovsko socialnih služb po delovnih organizacijah so številne slabosti pri zaposlovanju, ki novemu delavcu ne zagotavljajo, da bo dobil delo, ki mu zares ustreza. Zaradi istega vzroka prihaja do težav tudi pri poklicnem usmerjanju mladine. Gorenjska se ponaša s tem, da je tako rekoč prva v državi začela s to dejav- Iz plenuma komisije za usmerjanje v poklice, ki je bil v sredo v hotelu Krim na Bledu. Na sliki je direktor zavoda za zaposlovanje delavcev na Jesenicah tovariš Brun, ki bere svoj referat. Približuje se dan JLA. Tako so že pred časom pričeli v Kranju z gradnjo novega doma JLA, ki bo v bližnji prihodnosti dograjen in izročen svojemu namenu nosijo, in jo tudi zelo dobro razvila. Žal pa se odvija predvsem med zavodi za zaposlovanje in šolami, nima pa podlage v načrtovanju gospodarskih organizacij. Te na splošno mirna jo pregleda nad kadrom, ki jim bo potreben žcv najbližji prihodnosti* Pomoč duševno prizadetim otrokom :n prizadevanje, da se na najbolj naraveal način dovede jo od svojega ol roškega sveta do možnosti za samostojno preživljanje dobiva na Gorenjskem vedno širšo družbeno podporo. V tem . času je aktualen predlog, da bi za vse prizadete otroke z Gorenj, ske osnovali medobčinsko šolo in-tematskega tipa, z dobro opremljenimi delavnicami. Komisija, tel obravnava zaposlovanje invalidnih in za delo manj zmožnih oseb je zato, da bi spoznala, kakšno širino zajema ta problem na Gorenjskem, 5z-vedla anketo. Ugotovila je, da je na tem področju zaposlenih 2428 invalidov in za delo manj zmožnih oseb, torej več kot 4 odstotke, vseh zaposlenih. Pri pravilni izbiri delovnih mest postanejo invalidi popolnoma enakovredni ostalim delavcem, zalo naj bi izbiri posvetili največ pozornosti in skupinskega dela ustreznih strokovnjakov. Frograra Študijske ne s koval ne komisije obsega raznovrstne naloge, ki posegajo vn različna nod-ročia, tako na področje vzgoje n izobraževan :a, psihologije, stati- stike, medicine in gospodarstva. M. S, Stališče do reelekcije v Kranju Uveljavili načela zamenjave V sredo je bila seja Izvršnega odbora SZDL Kranj, ki so ji prisostvovali nekateri člani občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in kadrovske komisije občinske skupščine. Na seji so razpravljali o problemih v zvezi s kadrovsko politiko v občini in reelekcijo vodilnih kadrov v delovnih organizacijah. Razprava je temeljila na osnovnih načelih kadrovske politike, ki so proklamirana že v naši Ustavi, zlasti pa so poudarjena v osnovnih smernicah za predkongresno aktivnost ZKJ in v stališčih VI. plenuma zveznega odbora SZDLJ. Na seji so prisotni ugotovili, da družbeno politične organizacije v občini že dalj časa posvečajo kadrovskim problemom posebno pozornost. V tem smislu so sprejeli jasna stališča: občinski komite in osnovne organizacije ZKJ v podjetjih in na terenu, občinska skupščina, občinski sindikalni svet in občinski odbor SZDL. Kadrovska komisija občinske skupščine pa je pri izvajanju teh načel, čeprav so bila povsem jasno formulirana in objavljena naletela v posameznih delovnih skupnostih na nerazumevanje in odpor. Zato so na seji o teh konkretnih problemih podrobno razpravljali in na osnovi* izčrpne razprave sprejeli naslednje zaključke: — Družbeno politične organizacije bodo v svojem delovanju vztrajale, da se pri uveljavljanju ustavnega principa reelekcije, zlasti za ljudi na delovnih mestih, ki dalj kot 8 let opravljajo isto funkcijo, v celoti uveljavi načelo zamenjave s tem, da naj se drugačne rešitve uveljavijo samo izjemoma z javno obrazložitvijo in s tem, da se zanje javnost tudi opredeli. — V smislu teh stališč naj se občinska skupščina in kadrovska komisija v neposrednih kontaktih z delov nimi skupnostmi ob podpori subjektivnih sil zavzameta ta dosledno uveljavljanje politike reelekcije. — Izvršni odbor nadalje meni, da bo reelekcij lahko dala pričakovane rezultate le v primeru, če bofle razpisi za vodilna delovna mesta in obravnave o kandidiranju javne, odprte vsem članom delovnih skupnrv sti in dejanski presoji njihovih samoupravnih organov. Samo v tem primeru bodo, ti razpisi stimulirali strokovno sposobne kadre, da se bodo prijavljali za posamezna delovna mesta. < » S — Ker mora načelo reelekcije postati vsakdanja praksa, meni Izvršni odbor, da je treba posebej obravnavati iti ustrezno reševati vse probleme, ki nastajajo v zvezi z zaposlovanjem dosedanjih vodilnih kadrov^ s tem da se jim omogoči nadaljnje aktivno delovanje in ustrezno družbeno uveljavljanje. Res itev je v občini sami Kranj, 23.10.1964. Danes je bila v prostorih občinske skupščine Kranj 19. 8eja skupščine okraja Ljubljana. ^Ia seji $o obravnavali Probleme Urbanizma v okraju. S tem v zvezi je bila v avli odprta tudi razstava obstoječe urbanistične dokumentacije. ni^uPSčina je zasedala v Kra-•jT* Predvsem zato, da posebej k °-ari, da je prav v občini ključ p P^^ktični rešitvi urbanističnih tuH- °v- ^sa razPrava je to j^oi potrdila. Občinske skupščine je **?samezne delovne organizaoi-yj dobivajo vse pomembnejšo spoH° V na^em družbenem ftl go- rale s^em razv°iu- Zato bi mo~ 0l.v. tudi na področju urbanizma 5^'*!? dobiti širša pooblastila. traj€ anie, še vedno preveč cen-8a 12iirano urejanje urbanistične-Špek •niran'a in urbanistične in-bri^^' Povzroča kopico težav. teje 1an na 'tem področju najeto ^Ve^av''ala svoje pravice. jjqj l.e največ pritožb prav s l^j^vJa urbanizma in gradbenih ^^v» vsaj na Gorenjskem, kjer splošni razvoj še bolj zaostruje te probleme. Praksa iz leta v leto prerašča posamezne urbanistične plane. Zato je urbanizacija stalna naloga strokovnjakov na določenih območjih. Zaradi tega tudi ni moč administrativno urejati teh vprašanj. Gradbeni okoliši iz leta 1958 so o. pr. že zdavnaj preživela stvar. Občinske skupščine so že lani sprejele nove odloke o vplivnih območjih. Toda zaradi zamotano-sti postopka še vedno veljajo predpisi iz leta 1958. Podobno je tudi z razširjanjem nacionaliziranih območij posameznih mest. Če bi občinske skupščine same lahko dokončno odločale o teh vprašanjih, bi bile stvari že zdavnaj urejene. Tako pa na tem pod- ročju ni vsklajenosti in to povzroča vsekakor večjo škodo kot pa bi nastala, če bi bile občine tudi na tem področju samostojne To bi tudi okrepilo odgovornost občin. K. O. Te dni se je na Bledu mudila tričlanska delegacija ekspertov OZN za turizem. Na Bled sla dopotovala ing. Galeatti in prof. •dr. Plank. Strokovnjak za cestna vprašanja Kelly pa je bil na Ljubelju, kjer si je ogledal novo avto cesto. Po ogledu Bleda so gostje odšli še v Bohinj in na Vogel. Z Gorenjske pa so odpotovali v Slovensko Primorje. Na sliki sta gosta v sprem-■Btvu republiškega sekretarja za tturizem Janka Potočnika in ^predstavnikov občinske skupščine Radovljica in Jesenice 0201000502010001020100012353485323482348234823485353234823482353234853482353230100532300005323484853230002010201020200530001000202010248230100 Te Uni po svviu TITO BO OBISKAL NORVEŠKO Kot so povedali na tiskovni konferenci bo predsednik Tito obiskal Norveško. Datum obiska še ni določen in tudi točno še ni določeno, če bo ob tej priložnosti obiskal še kako drugo državo. POGREB V MOSKVI Pred dnevi so v Moskvi slovesno pokopali posmrtne ostanke ponesrečencev velike letalske nesreče pri Beogradu. Pokopali so jih na velikem pokopališču Novo Djevičjc v Moskvi. PODPORA JOHNSONU Triintrideset ameriških nabelov-cev se je pred dnevi izjasnilo, da bodo na bližnjih predsedniških volitvah podprli sedanjega predsednika Johnsona. Izjavili so, da mora ameriški predsednik razumeti, da je mir zapleteni proces in je treba za njega vložiti mnogo znoja. FRANCOSKE RAKETE V AVSTRALIJI Avstralski minister za vojaško oskrbovanje je te dni objavil vest, da je njihova vlada dovolila Franciji preizkušati na njihovem ozemlju svoje raketno orožje. Prav tako je povedal, da so dovolili tudi preizkušnjo raketnega orožja, ki ga Francija izdeluje skupaj z Veliko Britanijo. NAPOVEDUJEJO SPORAZUM Posrednik ZN na Cipru Gallo Plaza je izjavil, da pričakuje v bližnji prihodnosti sporazumno rešitev Ciprskega vprašanja. Zastopnik OZN se je v Londonu pogovarjal z zunanjim ministrom Velike Britanije in še z nekaterimi drugimi. KITAJSKO PISMO ZDA Pred dnevi je dobil ameriški predsednik Johnson pismo kitajskega premiera C UEN LAJA. Ta v svojem pismu predlaga John-somj, da bi sklicali svetovno konferenco. Na tej konferenci naj bi razpravljali in sprejeli zaključek O uničenju vsega jedrskega orožja. HOOVER UMRL Bivši predsednik ZDA Herbert Hoover je umrl v devetdesetem letu starosti. Bil je enaintrideseti predsednik in je vladal kot republikanec od 1928. do 1932. leta. STAVKA ŽELEZNIČARJEV Te dni se Je pričela v Italiji sedemdnevna stavka železničarjev, ki se že več mesecev pogajajo za svoje pravice. Stavko je razglasil železniški sindikat Federacije dela. Vsak dan v času stavke bodo morali vsi vlaki obstati na najbližji postal od 9.30 do 13.00. Nekaj več kot teden dni po britanskih volitvah, kjer so se z majhno večino vselili v vladno palačo po trinajstih letih vladanja v senci zopet britanski laburisti, je videti, da ima britanska vlada veliko začetnih opravil. Po prvem tednu njenega dela trdijo, da bo najmlajši premier v britanski zgodovini trdo delal. Njegovemu značaju in političnim smrcnicam, ki jih želi spremenili v dejanja laburistična stranka ne odgovarja prejšnja počasnost in lagodnost. Kljub dejstvu, da laburistična zmaga na volitvah ni bila briljantna in prepričljiva pa novi ministri nimajo strahu, da bi morali zaradi pičle zmage taktizirati v parlamentu in odstopati od političnega programa, ki si ga je stranka postavila pred volitvami in zaradi katerega je bila deležna volilne zmage. Pq prvem tednu novega laburističnega kabineta ne moremo še našteti kdo ve kakšnih dejanj, vendar kaže, da je premier Wilson prinesel v vladno palačo precej svoje mladostne do- miselnosti in vztrajnih navad. Povprečpi Britanec je danes najbolj zaskrbljen zaradi večletnega nazadovanja Velike Britanije v svetovnih razmerah, kjer je mogoče zapaziti, da je neprožna politika konservativcev v preteklosti pripomogla, da Britanija ni bila več kos velikim svetovnim zadc- spodarstvu. Laburisti so z natančnim računalom ugotovili, da jim konservativci namreč niso zapustili nič kaj prida dediščine. Ce bo hotel mladi premier VVilson napraviti red, bo to lahko dobro opravil samo s pametnim delom in z ukom na napakah, ki jih ni bilo malo. Seve- najbrž Še precej omejena. Vednar pridnost nove laburistične vlade lahko ugotavljamo najlažje na primerih. Za sedaj je znano, jda bo novi zunanji minister Gordon Walker v začetku prihodnjega tedna obiskal VVashington in se v ameriškem zunanjem ministrstvu vsedel za mizo z ame- Prva opravila vam. ki so se reševale mimo nje. Britanski politični živec je bil občutno paraliziran. Tudi na drugem tiru, v britanskem gospodarstvu nI šlo tako kot pri bližnjih In oddaljenejših sosedih. Tukaj Britancev niso streznili podatki, da zaostajajo tudi v tistih gospodarskih panogah, kjer so imeli do nedavnega absolutno premoč: v ladjedelništvu In pomorskem go- da ne smemo pričakovati od laburistične vlade ne vem kakšnih pobud. Za zdaj je razvidno samo, da bo mlajša vlada več razmišljala in več delala kot prejšnja. To pa še ne pomen,! da bodo z večjim razmišljanjem in proučevanjem sledile tudi kakšne posebno drugačne pobude in ukrepi. Posebno v zunanjepolitičnih problemih bodo razmišljanja laburistov riškim kolegom Deanom Ruskom. Ni prvič, da Britanci odhajajo po volitvah najprej na drugo stran velike luže. To je postala že tradicija britanskih vlad, ne glede na to ali so konservativne ali laburistične. Vendar sedanji obisk ni samo preprosto seznanjanje dveh ministrov, ki opravljata enake politične posle. Vzrok naglega odhoda britanskega zunanjega mini- stra je v glasovih, da bodo Američani izvedli svojo obliko multilateralnih jedrskih sil tuda za ceno, če bodo ta njihov predlog sprejeli samo zahodni Nemci. Britanska politika, ki je bila v jedrski oborožitvi vedno precej usklajena irf povezana z ameriškimi načrti, bi ostala tako hudo Izločena in odstranjena. Videti pa je, da se Britanci svojega vpliva v jedrskih odločitvah ne mislijo odreči. Brez dvoma je atomsko sodelovanje ena Izmed najbistvenejših sestavin sedanje zahodne politike in prav na tem vprašanju so zahodne države zelo občutljive in hkrati tudi najbolj neenotne. Xi|ticf|e iti dogodki Zobarji in zlato pred sodiščem Kranj, 24. oktobra. Te dni se je pred okrožnim sodiščem v Kranju zaključila večdnevna obravnava proti trem obtožencem: doktorju stomatologije Viktorju Kristan, zobni asistentki Olgi Se-dej in zobnemu tehniku Viktorju Poljanšku iz zobne ambulante v Železnikih. Obtoženi so bili, da so se sredi leta 1962 med seboj domenili, da bodo zdravili zobe proti plačilu ne da bi ta denar odvajali v Cfiio uit tika VREMENSKA NAPOVED ZA DANES IN JUTRI: Danes bo še oblačno z dežjem, iki pa bo v noči na nedel jo\prešel postopoma v sneg v višinah nad 500 metrov. Padal pa bo tudi v njgjnah. V nedeljo sprva še padavine, nato postopoma izboljšanje. Vendar pa bo ostalo še naprej liladno vreme. VREMENSKA SLIKA: Iznad severnega morja proti zahodni Evropi se pomika zelo hladen arktični zrak, ki pa bo predvidoma v nedeljo dosegel tudi nage kraje. VREME VČERAJ OB 13. URI: Brnik — oblačno 7 stopinj, zračni pritisk 1010 milibarov, pada. Jezersko — oblačno, dežuje, temperatura 7 stopinj, piha močan jugozahodni veter. Planica — oblačno, rahlo dežuje, temperatura 5 stopinj. Triglav Kredarica *— v oblakih, sneži, minus 3 stopinje, brez vetra s 120 centimetrov snega. 0 gospodarstvu v Tržiču Na pobudo Kluba gospodarstvenikov v Tržiču se je četrtkovega debatmega večera udeležil tudi republiški sekretar za industrijo ing. Drago Dolinšek. Uvodoma je on največ govoril o treh najvažnejših današnjih problemih, in sicer o ukrepih zveznega izvršnega sveta, o pomanjkanju električne energije pri nas in vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. V razpravi, ci je bila zelo živahna, pa jc odgovarjal zlasti na vprašanja o novem sistemu razdeljevanja deviznih sredstev pri izvozu in uvozu, o produktivnosti in standardu in o nekaterih drugih problemih tržiške industrije. Zdravstveni dom v škof ji Loki marveč, da si ga bodo med seboj razdelili. To so delali do konca 1963. leta in si pridobili nad 531.000/dinarjev. Od tega je dobil Kristan 260 tisoč, Sedejeva 90 in Poljanšek 180 tisoč dinarjev. V začetku novembra 1962 so sklenili pogodbo z obratom Iskre v Železnikih, da bodo izven delovnega časa popravljali zobe njihovim delavcem. Od novembra 1962 do novembra 1963 jim je omenjeni obrat za to delo izplačal kot honorar 847.000 dinarjev. Poleg tega pa so to delo dobili plačano še od Zdravstvenega doma v škofji Loki. Vsi trije so zaradi lova po denarju sklenili posebno pogodbo in opi-avljali popravila zob klavcem obrata Iskre kot zavarovancem, katerim bi morali opravljati te usluge brez sprejemanja posebne nagrade od Iskre. Zato je sodišče ta del obtožnice prekvalificiralo pod dejanje prejemanja podkupnine. Vsi trije so s svojim delom ustvarili ttako vzdušje, da so' tovarno pripravili do tega, da jim je dala poseben honorar, da so sprejemali njihove delavce na zdravljenje. Pred posebnim dogovorom z obratom Iskre so delavci čakali cele popoldneve, da so pri- šli na vrsto. Po sklenjeni pogodbi pa je šlo hitro, tako kot je bilo dogovorjeno. S tem dejanjem so kršili me samo pravne norme marveč tudi načela zdravniške etike in morale. Kupčevanje z zlatom je bila osnova za delo na svoj račun. Pacientom so zatrjevali, da jim zlato dobavlja ambulanta in dp lahko napravijo vse usluge takoj. Sedejeva pa je bila še posebno spretna v pojasnjevanju in posredovanju ob nabavah zlata. Poleg tega pa je sama zaračunavala višje storitve, popravljala listine in si ta denar prisvojila. Podpisovala jc razne paciente, da bi zakrila svojo dejavnost kakor tudi ostalih dveh. Sodišče jih je priznalo za krive ter jih obsodilo: Kristana na 18 mesecev zapora ter 914.000 dinarjev, Sedejevo na 17 mesecev zapora ter 500.000 dinarjev kazni in Poljanšeka na 13 mesecev zapora ter nad 470.000 dinarjev kazni. Vožnja po sredi ceste Bohinj, 24. oktobra. Te dni se jc med \>hinjskim jezerom in Staro Fužino na cesti III. reda pripetila večja prometna nesreča. Motorist Matevž Cvetek se je zaletel v poltovomi avtomobil, ki ga jp vozil šofer Vlado Turk. Iz smeri Stare Fužine proti Jezeru je peljal motorist. Nasproti mu je pripeljal avto po sredi ceste. Pri srečanju je motorista, kajti tudi on je vozil po sredi ceste, zaneslo vslcd mokre ceste v zadnji del avtomobila. Zlomil si je roko in nogo, vsled česar so ga odpeljali v jeseniško* bolnišnico. J. J. Zaradi cigarete Bled, 24. oktobra. Pred dnevi je šofer avtomobila Miloš Jocif peljal iz Bleda proti Bohinjski Beli. Medtem, ko je sopotnik Zvone Novak prižigal cigareto je voznik izgubil oblast nad vozilom. Zaletel se je v obcestne kamne in dva tudi izruval v bližini vile »Bled.« Pri tem se na srečo ni nihče poškodoval. J. J. Zopet je prišel čas, ko moram napisati nekatere stvari, ki so, pa ne bi smele biti. Moja Marjana mi že kar pod nos moli kup papirjev, na katerih so zabeležene te nesrečne bodice. Veste Marjana lažje beleži ker sedi v avtu poleg mene, dočim moram jaz držati za volan. v 9 Opla, počasi! Prvo bodico sem si tudi sam zabeležil. Ne na papir, ampak v glavo. Pa tudi moj ubogi Fiat je pretrpel možganski pretres. Kje? Oh, na Prešernovi cesti na Jesenicah. Škoda, da sem že tako velik, če bi bil majhen bi se lahko šel tu z mojo Marjano slepe miši. Verjetno so tu mislili na jeseniške otroke. Vendar, če jim drugega ne nudimo, jim pa še to veselje vzemimo. Upam, da mi mamice ne bodo tega zamerile? 0 še eno jeseniško imam. Ta je pa čisto poštena vsaj za Jeseničane. Za mene pa zelo neprijetna. Imel sem na Socialnem zavarovanju nujen opravek. Prišel sem pred poslopje ob enajstih in petintrideset minut. Bila je sreda. Delovni čas dopoldne in popoldne. Povsod sem navajen, da je dopoldne odprto do dvanajstih in potem od dveh popoldne naprej. Tu je pa samo do poldvanajstih. Seveda potem pričnejo pa že ob pol dveh. Žalostno sem zapustil ta kraj. Na cesti sem pa videl, kako gredo njihovi uslužbenci domov na kosilo. Dober tek! Zal pa moram jaz zato na kosilo šele ob treh. 6 Veste zadnje čase moram pa večkraf sam v prodajalno mestne klavnice na Maistrovem trgu v Kranju. Marjane ne ispravim več, pravi, da so se ji zamerili. Sicer meni se zamerili še niso, vendar pa bi jih rad opozoril na nekaj. Vsaj drobiž imejte! Vidite to se je moji Marjani tako zamerilo. Že nekajkrat sem videl čakati tudi po deset ljudi, ki žal niso imeli drobiža. Bln^ajničarka pa seveda ni mogla poslovati, ker ni imela drobiža. Ga boste danes, imeli? Na pomoč! Sicer ne meni, ker sem zdrav, ampak tistemu, ki se je včeraj dopoldne pripeljal s kolesom i/, ceste, ki prinelje iz Stražišča na gaštejski Manec —. vendar se mu ni ljubilo iti na okoli in je šel kar po stezi pri tistem kovaču. Tam so zabiti koli in jp uradno prepovedan prehod„ vendar se ljudje še vedno vozijo. Včerajšnji kolesar se mora zahvaliti samo miličniku, ki jc šel mimo, kajti ustrašil se jc moža postave in je zato preje stopil s kolesa. Torej tovariši v uniformi ali vidite koliko vas ljudje spoštujejo. fH Tako me je ta primer živčno uničil, da nisem mogel več peš. Stopil sem na avtobus. Nekaj časa sem se peljal in vse je bilo v redu. Potem se je pa dogodilo to, kar se ne bi smelo. Neki trije že malo veseli bratci, so pričeli ustvarjati posebno materijo, ki pa nima mesta v avtobusu. V redu, če se jim kaj takega primeri. Vendar je sprevodnik potem lepo pojasnil, da bodo plačali čiščenje ali pa pomagali čistiti. Niso hoteli, še nabunkali so ga. Je pač tako, če oni niso čistili in porabili moč zato, da bi mu pomagali, so jo pa potroš'ili za fizično čiščenje sprevodnika. Zdaj pa vidim, da res ni tako lepo biti sprevodnik Marjani se je prismodilo kosilo in je z listki, na katerih so bodice, letela domov in jaz sem ostal brez podatkov za nadaljnje razmišljanje. Bom pa drugič kaj več povedal. Vsem bralcem lep pozdrav Vaš BODICAR S seje običnske skupščine Jesenice Za četrt milijarde višji dohodki Jesenice, 23. oktobra. — Na današnjem zasedanju sta zbora Skupščine občine Jesenice razpravljala o devetmesečni realizaciji P1"0" računa občine in o predlogu spremembe proračuna občine za letošnje leto. Po letnem proračunu je bil dotok dohodkov bruto v obdobju Januar—september uresničen s 77,4 odstotki, dohodki Pa» ki pripadajo občini s 76,9 odstotki. V letošnjem letu Je Vodna skupnost Gorenjske pričela graditi vrsto objektov po celi Gorenjski. Vseh ni dokončala, ker je bila pač taka gradnja, kjer je potrebno večletno delo, pa tudi denarja je bilo premalo. Slika prikazuje eno od večjih del tega delovnega kolektiva in sicer regulacijo desnega brega Save od Savskega mostu proti »Tiskanini« Zaradi povišanih osebnih dohodkov in višje potrošnje nepre-hrambeniih artiklov so se proračunski dohodki, kot se je predvidevalo že ob polletju, povišali v skupnem za 252 milijonov. Svet za družbeni plan in finance je ugotovil, da je sprememba proračuna umestna in pravilna, zato sta njegov predlog osnutka odlo- Mi in 24. oktober Danes, 24. oktobra poteka že 19 tet odkar je bila z Deklaracijo o človečanskih pravicah v San Fran-ciscu ustanovljena Organizacija združenih narodov. Nastala je brž ko se je polegla vojna vihra, da bi pomagala milijonom ljudi iz težav in grozotnih posledic in da bi za vedno preprečila to človeško zlo med narodi. V svojih devetnajstih letih se je OZN močno razvila, okrepila in dobila zaupanje vseh poštenih množic. Na svetu je več kot 3 milijarde ljudi. Med temi danes skoraj ni več plemena, ki ne bi vedelo za OZN in o njenih dobronamernih humanih ciljih. Zato ni slučaj, da vlade, narodi in zlasti male države sve bolj iščejo pomoči in zaščite v okrilju OZN in da moralno moč te organizacije morajo vse bolj upoštevati močne oborožene sile. Delo organizacije se je razvilo na vsa gospodarska, varnostna, socialna, zdravstvena, ''znanstvenoraziskovalna in druga področja. Zato deluje pri OZN 14 specializiranih agencij, komitejev in drugače imenovanih organov. Njihova osrednja naloga je — ohraniti mir oziroma preprečevati vojne spopade in hkrati pomagati deželam in narodom, ki so v ekonomski in tehnični zaostalosti, da bi se čim hitreje samostojno razvijale kot samostojni in enakopravni svobodni člani naše velike skupnosti. Zato smo v tem času priča tolikih naporov v korist prizadetim narodom v korist postopnega odpravljanja kolonializma, v korist popuščanja mednarodne napetosti in zastraševanja z atomskim in drugim orožjem, v korist miroljubne koeksistence in podobno. Res je, da smo po drugi svetovni vojni že večkrat s strahom zasledovali hude zaostritve, ki so znova grozite človeštvu. In 'vsaki-krat smo z zaupanjem gledali v OZN in — v glavnem nismo bili razočarani. Hkrati ob teh težnjah OZN je nastalo tudi sodelovanje »nevezanih«, ki skuša v okviru te mednarodne organizacije reševati vse težave, nesoglasja in preprečevati silo. To je pokazala prva konferenca v Beogradu in tudi leošnja v Kairu, kjer se je zbralo 57 dežel. Mi — Jugoslavija imamo,prav ob 24. oktobru prijetno zavest, da smo vedno in bomo še vnaprej branili načelo miroljubne koeksistence. To je Tito veilkokrat poudaril. Naša dežela je vedno podpirala OZN in v njej aktivno sodelovala. Zato za nas dan OZN — 24. oktober še posebej pomeni dan naših žrtev, stremljenj in naporov na poti k lepšim ciljem svobode in blaginje človeka. ka o spremembi odloka o prora" čunu občine oba zbora potrdila-Od celotnega zneska povišanja sredstev za proračunsko potrošnjo odpade največ sredstev za šolstvo, socialno skrbstvo in pr0^ sveto ter del na iizdatke, ki so bili prenizko planirani s prvotnim proračunom. f Zbora sta razpravljala in sprejela tudi sklep o določitvi vplivnih območij v občini, katerih centri naj bi bili Jesenice, Moj-strana-Dovje, Kranjska gora m Žirovnica. Osnutek sklepa o dolo-čitvi vplivnih območij jeseniške občine posveča posebno pozornost mestu Jesenice in pravi, da je pri izdelavi urbanistične do^ kumentacije potrebno upoštevan kot osnovno napotilo, da Pre.^ stavlja jo Jesenice upravno^politič-ni in kulturni sedež ter domi-nantno-industrijski center za ce" lotno vplivno območje. Med važne sklepe današnje sej vzdr* zele- spada tudi odlok o urejanju, zevanju in varstvu javnega nja v občini. Glavni namen teg predpisa je v tem, da se s*1" napraviti red in dati smernice z vzdrževanje in urejanje _ze površin v občini, ki naj bi slu*1 razvedrilu in oddihu prebivalstvi* in estetskemu izgledu mesta naselij. . 0 V nadaljevanju skupne1 seje še potrdili nekatere razrešitve m» imenovanja, nakar so na sj zbora delovnih skupnosti P?*r" odlok o razpisu nadomestnih v litev odbornikov v zbor delovnu skupnosti Skupščine občine senice. — P. U. Razstava v Radovljici V prostorih graščine v Rad<2 ljioi je od ponedeljka naprcj odprta razstava o Pametni . požarni varnosti. Med obiskov* ci je zbudila precej zanimanj*-Za skupine in šolske otroke «J omogočili brezplačen skupin*^ prevoz z avtobusi. RazstavaKra odprta do nedelje, 25. oktoOTJ. Prihodnji teden pa jo bodo P1^ nesli na Jesenice. Samopostrežba na Kokrici Danes, soboto dopoldan bodf* na Kokrici pri Kranju izr^0 svojemu namenu samopostrez trgovino trgovskega podjetja vila, Kranj, ki je tamkajšnjih potrošnikom res potrebna, no samopostrežna trgovina J« sodobneje urejena in ima ra^e. prodajnih prostorov tudi Pwmej ren skladiščni prostor. V stavbi bo tudi dom tamkajsnj^ gasilcev, od lanskega leta ^-ad tam posluje sodobna mesnica. " lokali sta tudi dve družinski s novanji. — R. č, Tržiški volivci zborujejo Na območju tržiške obiine^do v teh dneh zbori volivcev. lo\.]&. bodo občani razpravljali a» ? pati o območjih krajevnih s* * nostih, volili bodo vodstva ^ samoupravnih teles in T13-VX* še o drugih občinskih ta ^ nih zadevah. Spoštovani bralci! Glas zopet organizira nagradno žrebanje za svoje naročnike. Za razliko od prejšnjih žrebanj to n0v^baniju bogato'po dobitkih bo pa zato ob vsakem'polletju. Pri žre pft bodo sodelovali vsi naročniki Glasa z enim listkom, dobit« ^ bodo dobili le tisti, ki bodo imeli vsaj za pol leta naprej1 P^od-naročnino. Kakšne bodo nagrade bomo sporočili v eni izmed P1*" njih številk. tako iz naših komun • Iz naših komun • Iz ****** h knn-m # j7 naših komun # d* naših komun 0 I«' naših k o »nun '* rr*$ih komun »•» komun S seje občinske skupšične Radovljica Predraga zem za gradnjo počitniških hišic V torek^ 20 oktobra, sta se sešla v Radovljici oba zbora občinske bo naselje počitniških hišic ali »kupščlne na svojo 19. redno sejo. Obravnavala sta predloženo spre- vikendov pri Sobcu obsegalo 55 membo letošnjega proračuna in razpravljala o zazidalnih načrtih hišic, razvrščenih v štiri skupine. *a gradnjo počllniških hišic. V posebni točki so seznanili odbor- Za Vogel pa je predviden še večji like o gospodarjenju v Plamenu Kropa ter o stanju v KZ Srednja kompleks počitniških hišic, do- vas. V zvezi z vsemi navedenimi vprašanji so sprejeli odborniki mov in drugih objektov, ustrezne ukrepe in priporočila. Do tod je še vse lepo in prav. V redu je tudi to, da so naselja Predlog predsedstva skupščine jektanti zavoda za urbanizem na strnjena in urejena, upoštevajoč in sveta za družbeni plan in fi- Bledu so že izdelali širši pro- seveda konliguracijo terena, ma nance o povečanju proračunskih gram zazidalnih območij in na- katerem bi gradili. Odborniki pa dohodkov in izdatkov so odborni- črte za gradnjo počitniških hišic so imeli pomisleke nad previsoko ki sprejeli z zadovoljstvom. Po- za Kozarco na Bledu,, za Dindol odkupno ceno za urejena zemlji- veČana sredstva občinskega pro- in Kuhovnico na Bledu ter za šča, saj znaša po računih nič računa in skladov bodo ugodno območje Lesc pri Sobcu ter za manj kot od 900 tisoč do milijon vplivala na večji razmah in sa- zahodni predel planine na Voglu, dvesto tisoč dinarjev, za eno zazi- niostojnejše delo nekateuih služb Te načrte je skupščina na seji dalno zemljišče v izmeri kakih in dejavnosti, kot so: šolstvo, so- sicer načelno potrdila, vendar 300 kvadratnih metrov. To je cialno skrbstvo, zdravstvena Za- pa so odborniki imeli vrsto pri- samo zemljišče z vsemi komunal- šcita, državna uprava, kultura in pomb in pomislekov k predlaga- nimi napravami, kot so ceste, vo- prosveta in telesna kultura. Pove- nemu gradivu. Zazidalni načrti dovod in razsvetljava. Vendar pa čali bodo tudi dotacije samostoj- predvidevajo komunalno ureditev ie za našega delovnega človeka, ki nim zavodom in društvom ter zemljišč, razmestitev, velikost in bi si želel postaviti počittniško organizacijam. — V razpravi so obliko hišic, arhitektonsko obde- hišico nekje v naravi, le preveč, odborniki ugotavljali, da bi bila lavo ter celotno ureditev okolice Primer za to, da plahni zanima- Potrebna dodatna sredstva tudi zazidal, območja. Kot kažejo na- nje interesentov za takšne grad- 2a komunalno dejavnost Prav zanimiva jc bila razprava 0 Predlogu "zazidalnih načrtov za jpadnjo počitniških hišic na.Ble-*-u v Lescah in v Bohinju. Pro- Nov veter v kmetijstvu V sredo je bila 23. skupna seja obeh zborov skupščine občine Tržič. Razpravljala sta o osnutku poslovnika za delo občinske skupščin^, in njenih organov, o tem kateri odloki bivšega ljudskega odbora oziroma občinske skupščine so prenehali veljati, o delovnem času in uradnih dneh za sprejemanje strank v upravi občine, o razširitvi poslovanja Tovarne lepenke in poročilu komisije za arondacijo na območju občine Tržič. Do 7. oktobra letos je bilo z en pridelek na njivah, ki so prej arondacijskimi odločbami pripo- dajale po dva. To povzroča nego- V sredo so na Jesenicah odprli moderno konfekcijsko trgovino. To je adaptacija starega trgovskega lokala, ki so ga v dveh mesecih preuredili. Vsekakor je to pridobitev za Jeseničane. * črti, gre za projektiranje urejenih nje spričo tako visokih cen za in arhitektonsko strnjenih naselij zemljišče, je Spodnja Kozarca na r— t^ružlterf "lastnini 'malo dovanje" predvsem ^kmetih hišic, in sicer za 20 pod blejsko Bledu. Zanjo so bih ze pred ca- Mladi vozniki v Bohinju manj kot 29 ha obdelovalnih zem- je slišati zelo ostre in upravičene V Bohinjski Bistrici so imeli v Str^? l? t0-hk° na1 ReC,,C° s.?m 17de am na,C,rU m *ku^una Ijišč. Komisija za arondacijo ni kritike. Zato so se vsi strinjali s torek, 20. oktobra, veliko pionir- v bližini Kuhovnice, medtem ko jih je tudi potrdila, vendar sta se imda ]ahkega dcla problemi so stališčem, da je nadaljnja aron- sko prireditev v prometu. Ob ze- i rV.Sta mU i p°vJ)rf SiTf" ir izv^ predvsem iz tega, ker KZ daoija trenutno brez smisla. lo dobri udeležbi gledalcev jena- Grnrlitoli tr*ič1ro *nln nrprl cnrlišrprn kandidatov za gradnjo takm ms c Tri>.£ njma na razpo]ago zadostne Zadrugi je v teh pogojih po- stopilo na tekmovanju 63 mladih prijavila na razpis menda le dva obdelovalnih zemljišč, trebno pomagati, da si preskrbi z desetih šol radovljiške občine, prosilca. Vzrok ]e nedvomno p^rc-- cnakih a]i podobnjh bonitetnih potrebno mehanizacijo. Ob tem V tekmovanjih z mopedi, s kolesi visoka cena. Morda bi mia , kultur, ki bi jih nudila v zamenja- morajo posebno pozornost posve- in skiroji so nastopili najboljši -" vo prizadetim »arondirancem« — t iti sanaciji visokogorskih kmetij, pionirji in mladinci, saj so jih nabavo pri- iz posameznih krajev določili na m tako olaj- izbirnih tekmah, ki so jih prirejali Kdo je kriv? Tako draga, težko pričakovana nova šola heroja Albina Grajzerja prepus na Zalem rovtu v Tržiču, o kateri je bilo med gradnjo toliko pole- sami urediti, mik, je bila za začetek šolskega leta le predana svojemu namenu. Pri otvoritvi Je bilo slišati komentarje, da Je to eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Sloveniji. Duhovi so se pomirili, vsi so se oddahnili, toda... dovod delo. Ker pred skupnim občinskim tekmo-i sodba tuc^ zaracii nepoučenosti kmetov potrebujejo veliko hlevskega gno- vanjem v Bohinjski Bistrici. Te- Ka Gradnja počitniških naselij bo imela v prihodnje pomembno mesto v turizmu. Za turistični zahtevo sveta šole je bila nega odtoka, iz istih vzrokov pro- promet bo to nov vir dohodka, za na dnevnem redu 22. skupne seje pada igrišče, ker,je kanalizacija naše ljudi pa nova obl'ka re-obeh zborov skupščine občine z nove ceste speljana kar na igri- kreacije v nabavi. Potrebno bo Tržič kot dodatna točka zopet pro- šče ob šoli in to preko tribun! Do- le z bolj ueodnimi pogoji nuditi "tematika nove šole. Predstavniki hodne poti do šole so v takem interesentom možnost, da bi no-*olektiva šole so odbornike sezma- stanju, da bodo ob najmanjši po- čftni&ke hišjf« lahko »»radili. Dru-Wil s problemi, s katerimi sc sre- ledici ogrožana življenja otrok, ?uiejo pri delu. Streha, za katero sedaj pa morajo gaziti po velikem ■1e bilo še med gradnjo slišati ko- blatu. mentarje, da ne bo držala, je med To je samo nekaj najvažnejših pomanjkljivosti nove šole, s katerimi so predstavniki kolektiva seznanili odbornike. Razprava, ki je trajala uro in pol je predvsem ■ejžih delovnih prostorih ni venti- skušala najti krivca ža tako sta-lacije, zato je prepovedan pouk nje. ' nekaterih prostorih, v šolski kmovalci so nastopili v posameznih starostnih skupinah. Z večjih šol so prišle na prireditev po tri skupine, z manjših pa po ena. Tekmovanje so pričeli po svečani otvoritvi in sprevodu. Prire- To jc pno 3vy"''" o namenu arondacije, saj ni bilo ja za kvalitetno obdelovanje zem- vecme odbornikov, podobno pa je ma]Q ^ ^ ^ ^ iJJ^ 7ain. - - za kaj gre. teresirati zasebne kmetovalce, da 1 V razpravi so odborniki načeli se ponovno posvetijo živinoreji, načelno vprašanje o nadaljnji 7a kar so dani vsi pogoji. Danes kmetijski politiki v občini. Nemo- nnmrcč samevajo skoro vsi pla- goče jc namreč mimo tega, da ninski pašniki, ki so še pred de- dila ga je osnovna šola Bohinjska arondacija ni prinesla zaželienih setimi leti preživljali precej glav Bistrica skupaj s komisijo za rezultatov. Kljub temu, da še ni goveje živine, obenem pa je zelo vzgojo in varnost v prometu in zaključena, se že jasno kaže, da veliko neizkoriščenih hlevskih ka- t Avto-moto društvom Bohinjska zadruga s' sedanjim kadrom in paoitet. Bistrica. Najbolj uspešne so bile svojo ' mchrn'zacijo ni sposobna Ce bo zadruga s primernimi po- tekmovalne« skunine iz Bohinjske obdelati niti tistih površin, ki jih godbanimi odnos', s katerimi mora že ima, saj pospravlja komaj po dati predvsem jamstvo kmetu za g*ee pa s«|bo ta fbiika rekreacije omejila na c/ii kroT ljudi, kar pa ni glavni cilj. — J. B. *adnjim deževjem tako močno puhala, da so morali celo prekiniti j^uk, zamaka tudi ob oknih, vra-ta zijajo tud: po 2 cm. V najvaž- Kadar je sodelovanje koristno njegovo sigurnost in ga tudi dobro stimulirati, znala rešiti te pro- Bistricc. Zmagali so v vožnji s kolesi in mopedi, medtem ko so na skiroiih bili najboljši pionirji iz Radovi:'ce. Ob koncu so prire- blemc, potem bo, ne samo rešila dili šc snretnostne vožnje Naj- ^iečni, kuhiin jd sc vsled pomanjkanja ventilacije zbirajo hlapi P° stropu in povzročajo veliko Materialno škodo na lesu, brez Ventilacije so telovadnica, garderobe in zimski bazen, ki bo celo °&«*evan! Naprave za centralno 08revanje še vedno niso postav-Jiei)e in je pouk telovadbe nemo-?°č- Kanalizacija okrog šole je 32:redno pomanjkljiva, ali je sploh V zadnjem času se precej raz- kolektiva, lima nareku?c potreba, pravlja in govori o poslovnem da se v bližnji prihodnosti spo-sodelovanju med podjetjema Ko- jita in zgradita nove prostore in vinar in TOSO iz Krania. Tudi se tako razvijeta v sodobno to-delavska sveta obeh podietij sta varno. Po neuradnem izračunu na svojih zadnjih sejah živo raz- naj bi imela nova tovarna zmn- nje Pokazalo pa se je, da iskanje krivca na takem organu le ni mogoče, zato so izglasovali sklep, da posebna strokovna komisija nepristransko oceni dejansko stanie nravljala o tem pomembnem na- slemh 500 delavcev, bruto produkt in poskrbi takoj za sanacijo, da l"rtu -in kupnem sodelovanju. mili- bi se vsaj pouk nemoteno odvijal, sodišče pa naj poišče krivca med investitorjem, projektantom in izvajalcem Mogoče za zaključek še komon- Oba delavska sveta sta že sprejela sklepe, da se naroči investicijski program za gradnjo skupnih novih tovarniških prostorov. pa naj bi znašal na leto 6 jonov dinarjev. Predvidevajo, da naj bi ime'a nova tovarna tudi orodjarno, ki bi krila lastne potrebe in tudi sebe, amnak bo tudi Tržič — ti-p;čno industrijsko mesto — rešil težavo oskrbe s kmetijskimi pridelki in z živino s svojega področja nokril Vs(>j nolovico potr-b domačega Mesarskega podjetja. Sele t-':rat bo imelo tudi smisel govor'*1 o nadaljnji arondaciji. Štefan Brczavščck boliše tekmovalne skupine so prejele knji/nc nagrade in praktična darila. •Prireditev je odlično uspela, organizacija pa je bila zelo dobra. Mladi so pokazali precej znanja v poznavanju prometnih predpisov, še vedno pa jim manjka ve-šr'nc in spretnosti v prakMčni vožnji, zlasti s kolesi. — J. B. Po vsej verjetnosti bo imela nova potrebe po orodjih drugih kvani- tovarna naziv »Tovarna specialnih skih tovarn, predvsem Save strojev«. Kranj in drugih. Obe podjetji imata za nadali- ?.e za sedanje izdelke obeh to- nji razvoj skrajno neprimerne in varn sc zanimajo tudi v ino^cm- premajhne prostore. V obeh ko- stvu. Oba kolektiva sta tudi že lektivih je sedaj zaposlenih okoli letos izvozila nekaj strojev, i/ale- 200 delavcev, ki ustvarijo letno di pa so, da je to šele začetek približno 850 milijonov bruto produkta. Da bosta kolektiva kos svojim nalogam, predvsem pa vedno večjjm zahtevam in potrebam po specialnih stro'ih, predvsem za tekstilno in čevljarsko in- Prav tako sta kolektiva sodelovala tudi na nedavni raz^avi »Mode tekstila in obutve« v Beo-pradu in sta /a svo;e izdelke prejela leno priznanje in si ustvarila solidne temelie za nadaljnji raz- ni> tako, da sc ob nalivih nabere tar enega odbornikov? »Vsaka pri;posameznih traktih tudi po 15 šola nekaj stane, vendar je ta centimetrov vode, ki nima nobe- na v Tržiču prevelika!« — š B. • ',* v vT "(j.\i & v$:' -'jw: ,.\ r.i • {V;- .... Novo središče mesta Jesenice Cesti maršala Tita, blizu jeseniške gimnazije, Je bila že nekaj let predvidena gradnja treh 12-nadstropnih stolpnic. Po uspešni preiskavi terena so pričeli pričetkom tega tedna s kopanjem temeljev, ks*r predstavlja pričetek gradnje že pred leti obljubljenih stolpnic, v katerih bo 72 trisobnih in pfav toliko dvosobnih stanovanj. Predvidoma naj bi bile stolpni- novanj, delno omilile. Na istem Ce< v katerih bodo stanovanja na območju predvidevajo zgraditi ^r°daj, dograjene in vseljive že poleg stolpnic tudi poslopje za t i£tu 1967. Z novimi stolpnicami družbeno prehrano in trgovino, V teh deh proslavlja 'muzejsko Loški muzej jc bil prvi pri nas, °dp dobile Jesenice blizu 150 poslopje občinske skupščine, nov društvo in tako rekoč tudi sam lin skrbne izjavi organizatorjev za torek priprave,*zato,bo;ta*posvet v Kam." predvideni nastop ni odpadel, pač niški Bistrici zelo'velikega pomena ».ie I preložen-za 14 dni. na.* — P- V Beogradu niso nastopili V nedeljo je odpotoval v Poškodovani parki Minulo nedeljo v nočnih urah so neki razgrajači spet napravili precejšnjo škodo v naših zelenicah in parkih v središču mesta Kranja. Niso jim bile v napoto samo ograje, pač pa so se spet spravili na parke in zelenice in uničevali cvetje,lomili lepotično grmičevje in drevje. Tako početje se jc letos že nekajkrat ponovilo. Vse kaže, da bomo v Kranju zaradi posameznikov le s težavo uredili naše parke in zelenice tako, kot si jih meščani želimo. Po sledeh, ki so jih puščali za seboj, vse kaže, da so sc ti brezsrčnc/.i vračali iz mesta proti Zlatemu polju. Prav bi bilo, da bi jim stopili na prste in krepko zaračunali povzročeno škodo. KULTURA © KULTURA » KULTURA • KULTURA • KULTURA © KULTURA • KULTURA • KULTURA © KULTURA • KULTL Ob jubileju v loškem gradu Pred petindvajsetimi leti, zadnjo nedeljo v velikih šolskih počit- v republiki. Tem lahko pridruži- nicah, je bila v Skofji Loki ndhavadna slovesnost. Nekaj let pred mq, priznanja, ki jih je muze i tem ustanovljeno muzejsko društvo je s to slovesnostjo zaključilo dosegel tudi v mednarodnem me prvo uspešno obdobje svojega dela. Odprt je bil Loški muzej, v rilu. Vse to dokazuje visoko ra- mozaik kulturnega prizadevanja malega gorenjskega mesta je bil ven, ki jo je Loški muzej dosegel vložen nov kamenček, na katerem sta bili zapisani dve besedi: v petindvajsetih letih dela in uspeh, perspektiva. naoorov. Prva leta prihodnjega desetletja Letos, ko poteka petindvajset magala številne težave na svoji prinašajo pomemben jubilej, ki let od tega dogodka, ko Loški poti. Ti rezultati so tudi porok bo predstavljal konec prvega in muzej slavi petindvajset letnico razvoja v bodoče, delovna vnema, začetek drugega tisočletja razvoja svojega obstoja, ko' gre ta jubilej ki jo dosedanji uspehi niso uspa- in življenja Loke. Prispevek, ki skoraj neopazno med dogodke, ki vali, bo v kroniko Loškega mu- ga bo ob tem j.ibileju moral dati jim bomo jutri rekli preteklost, žeja vpisala nove uspehe, ki bodo muzej, ni majhen, ob vsestran- 86 nam ponuja ali pa celo vsilju- dostojno nadaljevali tradicije. Na skem razumevanju, vestnem in je priložnost prelistati knjigo do- časovni mejnik, ki jc bil postav- predanem delu vseh tistih, ki tvp- godkov, uspehov, težav in na no- Ijen ob jubileju, so zapisane po- rijo veliko delovno skupnost, rov, ki) je bila napisana v četrt- hvale, ki so jih izrazili predstav- bodo tudi te^ odgovorne naloge stoletnem življenju te ustanove. niki najvišjih kulturnih institucij opravljene. Janez Eržen Otvoritev muzeja pred petin- 7 Jubilej šolstva na Jesenicah dvajsetimi leti- je bila plod težkega, a lepega dela, ki so ga opravili navdušeni privrženci muzejske misli, člani muzejskega društva. Novi muzej je pomnožil prcci stopetdesetimi leti, to Je ja, g'asbena šola, poklicna indu- število takih ustanov *v Sloveniji, ]cla jgj^ »e pričela delovati na strijska šola, tehnična srednja pomenil, pa je tudi prelomnico, jcscllU?ah""pn,a organizirana šola. šola, gospodinjska šola šola za saj je pokazal novo, izvirno pot, Drvotnil va*kih Metkov se la zdravstvene delavce, obrtna in "ki je vodila do njegove otvoritve l/ prvotnih vaških začetkov se je mnjstrska ^ ki sta ?e pre. in ga usmerjala v nadaljnjih pri- šolstvo na Jesenicah kaj poca.si nehaJ. obsfajati> in ra7ne večerne zadevanjih. Prvim uspehom in razvijalo m dooilo večji razmah So!c v okviru Delavske univerze, optimizmu pa se je zoperstavila šele po letu 1869, ko je bila usta- zavedene šole pomenijo za Jese- vojna, ki je pretrgala nit razvoja novljena Kranjska industrijska nice j^rec]en^ razVoj v šolstvu, in obetala začeto, s prvimi uspehi družba. Pred prvo svetovno vojno ZatQ j? Svet /a goijtv0 Skupšči- poplačano delo, speljati v ulico, sta že bili na Jesenicah dve šoli, ne ončine Jesenice' sklenil orga- iz katere ni izhoda. Tistim, ki so in to slovenska in nemška, pred ni/irati pOSebno praznovanje ob bdeli nad uspehom svojega dela, drugo svetovno vojno pa tri, jubilijni 150-letnici šolstva. ' je v zadnjem trenutku uspelo še osnovna, meščanska in obrtna ter nekaj. Zgodovinski dokumenti, ki za tovarno še industrijska šola. Na posvetu, ki je bd v torek s bi jih okupator s pridom upora- O vidnem razvoju šolstva na Je- predstavniki šol in dru/.beno-poh- bil za svojo lažno propagando, senicah pa lahko govorimo šele Učnih organizacij Jesenic, so se so »izginili« iz muzejske zbirke pQ osvoboditvi, saj je nastala iz. dogovorili, da bo uvodna pri red i- »izginili« prav v trenutku, ko je tujec po- treh oz. štirih kar vrsta šol, stal »gospodar« mesta. Ostale mu- kakor: dve osnovni šoli, gimnazi- zealije je doletela neslavna^usoda _ ■ počasnega propadanja, želje privržencev muzeja jc vojna postavila na slepi tir, ni pa jih mogla uničiti. Zarja svobode je te želje zopet našla na poti stvarnosti in ob željah je rasla volja znova Jeseniški filmski večeri rev ob pričet ku meseca decembra in da se bodo nato vrstile skozi šolsko leto razne šolske prireditve, med temi tudi razstava z dokumentacijo razvoja šolstva. Že do uvodne prireditve bodo izdali h-ošuro o razvoiu šolstva pa Jesenicah, ki jo bodo raznos'nli vsem Občine brez knjižnic V dvorani delavskega doma na šolam, da bodo učence lahko se-začeti z delom, predvojnim uspe- Jesenicah je bil v torek zvečer prvi znanili s to zgodovino. Izvolili so hom dodati nove, ki bodo pome- filmski večer, ki jih bo tudi le- prinravlialni odbor, ki bo izdelal nili in predstavljali napredek tošnjo sezono organizirala ob tor- nodrobni nač-t praznovanja, v ustanove, ki je na svojem temelj- kih Svoboda »Tone Cufar« Jese- katerega predvidevalo v1rmi nemške, kakor je imenoval gotico. Stopil je vnovič na prag da bi ppkhcal poštarja, a ga ni bilo več videti. Potem je dolgo gledn) tfiSJPO in Pp nekaterih črkah sklepal, da bi bilo lahko zares naslovljeno nanj. Pogledal jc poštni žig in videl, da ie bilo oddano v Grazu »Pa ne cb bi sc Štefanki kaj zgodilo?« je postal zaskrbi jc. Te pisave ni znrd brati Treba bo nočakati, da se Mariia in Pozi vrneta iz šole Šel bi k Župniku: a žuonik se ie davi odpeljal v Cnriro. Torej bo moral počakati dekleti. Ko je prišla žena in vprašala kdo je nisal. je samo skomignil 7 rameni. Tudi ona jc zaman strmo.'a v pismo. »Dekleti bosta znali prebrat'.« ie rekla. »DdcletP« je rekel, drugo pa mislil zase. Kaj če je v pismu kaj, kar bi otroka ne smela vedeti. Najbolje bo, če se odpravi v Kobarid k hotelirju. Če je kaj slabega, ne bo prišlo tako hitro v Bor« Jano, je razmišljal in strmel v zasneženi Matajur. A kaj naj bi , bilo slabega? Stefanka je pametno dekle. In pošteno A svet je svet in skušnjava skušnjava so ga napadli dvomi. Najbolje je, da takoj zve vse, pa bodi dobro ali slabo. Odpravil se je v Kobard. Dobre tri ure je hodil Naročil si je Čjtrtmko, nato pa pokazal hotelirju, ki je prisedel k njemu, pismo. »Bi mi hotel prebrati?« Hotelir jc vzel pismo in bral na glas. .'Ne piše slabo. Videti je pameten in izobražen fant Srečo ima Stefanka,« je rekel, ko je prebrali »Tiskar je. In tiskani ne zaslužijo slabo,« je govoril. Uršič ni vsega razumel. Bii je preveč vznemirjen, da bi do kraja dojel, kaj ima neznanec s Štefanko in kaj hoče od njega. Hotelir mu je moral pismo vnovič prebrati, obenem pa mu ga je tolmačil »Za Štefankino roko prosi. Da, da, Uršič. Otroci so odrasli, postarali smo so« »In kaj ti misliš?« je Uršič vprašal za svet. Na Štefankino poroko še ni mislil. Saj je šele dobri dve leti ali celo manj, kar je odšla v svet Lani ob tem času je bila doma Potem je šla v Radgono, kjer ni strpela. In nato v Graz, a je tudi tam izmenjala že dve službi. Pisala je, da je šla na boljše. No, in to je poglavitno. A zdaj to pismo? Bi ne mogla pisali ^ama, da ima fanta. Najbrž je zanosila in, seveda, zdaj se mora poročiti. Devetdeset odstotkov zakonov sc sklene tako. Preslišal je nekaj hotelirjevih stavkov, slišal je samo nov hvalospev fantu, ki ima tako lepo pisavo in ki zna tako olikano izbirati besede. Marsikdo bo zavidal Stefanki. Po hotelirjevo bi bilo najbolj prav, da fantu odpiše in ga blagoslovi kot zeta. »Pismo lahko takoj napiševa,« sc mu jc ponudil hotelir. Nc še, pogovoriti se moram še z ženo in zvedeti tudi za štefankino mnenje, je rekel. »Potem te bom pa .zares prosil, da mi napišeš pismo, ker si pisanja bolj vešč kakor moja zidarska roka.« Ko se je vrnil domov in povedal ženi. je bila takoj navdušena-Za dekleta je najbolje, če pograbijo prvo dobro priložnost, ki jim ponuja. Ce predolgo odlašajo in preveč izbirajo, ostanejo n -vadno stare device. Ta čas se je stefanka vozila z vlakom proti Celovcu. P|"era *0 nala je. da bo prej doma z novo karavanško železnico, kakor se pelje na Maribor in potem preko Ljubljane in Trsta. Novi ka vanški predor je res nekaj velikega, je pomislila, ko teme ni ni hotelo biti konec. Na Jesenicah je prestopila in skrbno Vref e. dala, če ima s seboj vsa darila za domače. Hotela jih je prese titi in razveseliti za Božič. Čez dobro uro jc izstopila pri ^a|a Tu ni bilo snega. Potem je presedla na pošto Kmalu jepos' Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so prišli pospremiti našega dobrega moža ln očeta FRANCA TIČARJA na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo kolektivu tovarne ZLIT, gasilcem in GRS za pomoč, kakor tudi vsem tistim, ki so darovali številne vence. Pihalni godbi DPD Svoboda Tržič in pevskemu zboru z ŽALUJOČI: žena Marija, sin Franci, hčerke Metka, Mari ln Barbka Zahvala Ob smrti našega dobrega moža ln očeta VINKOTA ČEBULJA se Iskreno zahvaljujemo kolektivu podjetja Novo gradnje Tržič in vsem sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili toliko vencev in cvetja. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje ali kakor koli pomagali v težkih trenutkih. ŽALUJOČI: žena Marija ter sinova Vinko in Branko Naša specializirana prodajalna gospodinjskih predmetov OPREMA na Koroški cesti 11 bo z 2. novembrom odprta NON — STOP od 7. do 19. ure Da bi potrošnikom lahko hitreje postregli, želimo zaposliti še nekaj kvalificiranih — prodajalcev — prodajalk iz kovinsko galanterijske stroke. Možnost zaposlitve tudi iz drugih strok. Pismene prošnje z opisom dosedanje zaposlitve poslati na VELEŽELEZNINA MERKUR ' Kranj, Koroška cesta 1 Industrija usnja, kemičnih Izdelkov in plastičnih mas »STANDARD« KRANJ razpisuje prosto delovno mesto KURJAČA parnega kotla Nastop službe takoj aH po dogovoru. Prednost imajo osebe s svojim stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici. Prijave sprejema sekretariat podjetja. KUD BRITOF prireja plesne vaje vsako soboto ob 19. uri v domu. VABLJENI! KUD v Zalogu pri Komendi priredi v nedeljo, 25. oktobra, ob 15. uri »Plesni ven-ček€ VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ Je s 1. oktobrom odprla novo prenovljeno trgovino na Koroški cesti 1. Na željo kupcev se je kolektiv trgovine odločil tudi za spremembo delovnega časa tako, da bo od 2. novembra dalje trgovina odprta neprekinjeno NON-STOP in sicer vsak dan razen sobote od 7.30 do 17.30 ure ob sobotah od 7.30 do 12.30 ure Trgovina ima veliko Izbiro blaga, zato vas vabimo, da nas v prenovljeni trgovini čimprej obiščete, kjer vas homo hitro In solidno postregli. sport • Sport 1 SOBOTA, 24. OKTOBRA 196- šport • šport • šport t • šooi t # šnort ti šoort • šport i m $»ort • šport • šport • šport šnoirt t <$> špo Na Jesenicah zaključujejo dela pri urejevanju betonske tribune pri hokejskem igrišču. Letos bodo napravili prostora za 4500 ljudi. V prihodnjem letu pa nameravajo tribuno še razširiti, ln če bo denar tudi pokriti Športne prireditve KRANJ — Kranj, NOGOMET — Kranj, igrišče v Šporlnem parku, jutri ob 15. uri prvenstvena tekma SNL Triglav : Slovan. Predtckma mladincev ob 13.30. . škofja Loka, igrišče v Puštalu, jutri ob 15. uri prvenstvena tekma SCL-zahod Škofja Loka : Domža. le. Predtekma mladncev ob 13.30. Gorenjska liga (jutri) — Kranj, Igrišče v športnem parku, ob t. uri Triglav A : Podbrezje — pionirji, ob 8,45 Triglav B : Preddvor — pionirji, ob 9,30 Triglav B : Preddvor — člani: igrišče v Straži šču, ob 9. uri Kranj : Prešeren — pionirji, ob 10. uri Kranj : Prešeren — člani. Naklo, Qb 9. uri Naklo : Jesenice — pionirji, ob 10. un Naklo : Jesenice — člani. Trboje, ob 9. uri Trboje : Železniki — pionirji, ob 10. uri Trboje : Železniki — člani. Visoko, ob 9. uri Visoko : Predoslje — pionirji, ob 10. uri Visoko : Svoboda mm. člani. Šenčur, ob 10, uri Svoboda : šk.Loka — pionirji. ROKOMET — Tržič, jutri ob 11. uri prvenstvena tekma moške republiške lige Tržič : Slovenj-gradec. Gorenjska liga (jutri) — Golnik, ob 8,30 Storžič : Kranjska pora. škofja Loka, ob 10. uri škofja Loka : Selca, Žabnica. ob JO uri ?.abnica : Radovi j ca, Krpini, ifrriščc na Savski Loki, ob CSJIf) Savica ': Kranj B. Obči^s'oi ženska Hga — DurtIK jutri ob 9. uri Duplje : Kranj B. Prihodnji teden začne izhajati NOVA SLIKAMA Mlade bralec in vse druge ljubitelje lepih povesti v sliki in besedi opozarjamo, naj ne zamude začetka zgodbe, ki jim bo nudila obilo zanimivih doživetij. Bcseddo slikanice je prirejeno po knjigi pisatelja Shannona Garstva. Naša nova slikanica bo BUFFAL0 Gorenjska nogometna liga Odlični pionirji Železnikov Lestvica GNL po 6. kolu: Kranj Železniki Jesenice Preddvor 0 0 2 0 0 1 0 2 20: 5 24:11 18: 6 17:15 Prešeren 10 Naklo 3 Trboje g Visoko 8 Svoboda Triglav B 6 3 0 3 19:16 5 1 1 3 10:16 .5 1 0 4 6:17 6 1 0 5 8:32 5 0 1 4 13:17 6 1 1 4 14:25 Zapis po zadnjem testiranju gorenjskih smučarjev Smučanju večjo pozornost in več sredstev Športne vesti KOŠARKA — Radovljica se kot gorenjski zastopnik na kvalifikacijah na Vrhniki, ni uvrstila v moško drugo republiško ligo-za-hod. Premagala sta jo Vrhnika z 72:41 in Student s 56:47. MOTO-KROS — Na dvoboju Slovenija : Hrvatska v Brežicah sta nad posamezniki zasedla prvo in drugo mesto Tržičana Janez Rotar s 300 in Ahačič s 190 točkami. STRELSTVO — Na meddruštve-nem strelskem tekmovanju, ki je bilo v nedeljo na Kokrioi pni Kranju v počastitev 10-Ietmice razvitja strelskega prapora SD Franc Mrak iz Predoselj, je zmagala SD Iskra iz Kranja s 520 krogi od 600 možnih. Na drugo mesto Se je uvrstila ekipa SD Bratstvo-edinstvo iz Kranja s 497, slede pa Kamnik 491, Izola 490, Sava Kranj, Visoko, Predoslje, Mošnje, Cerklje, škofja Loka, Duplje itd. Med posamezniki je bil najboljši Božo Malovrh iz Iskre 134 kro-pred Andrejem Ruparjem (Šk. Loka) 133, Vinkom Frelihom (B-e) 131, Antonom Gigličem (Iskra) 131 (manj centrov) itd. Zadnje testiranje gorenjskih smučarjev pred novo zimsko sezono, ki je bilo preteklo nedeljo v športnem parku v Kranju, je komaj zadovoljilo glede udeležbe. Vsega skupaj jc nastopilo le 49 smučarjev iz 5 klubov (Triglav 29, Trž/č 12, Radovljica 6 Mojstrana 1 ln Slov. Javornik 1). To je nrVlžno toliko kot v juliju na B'"-'u. Večja je bila tokrat ude-lc ~a pri alninc;h (24), slabša na pv> skakalcih (13) in tekačih (12). Pri alnincih naših vrhunskih tekmovalcev razen Ankeletovc soloh m bdo na soregled. Pri mlaci no h sta dosegla najboljše re-•"'IV'- T.njbahe*- (Tržič) in Udovč Tr "V<), pri č'^nih pa so bili naj-holjš Mcdja, Rakovič in Jamnik (Triglav). Izm^d skakalcev sta bila na testiranju le dva člana (Smolej in Di'/.an\ vseh 11 'mladincev pa je b lo iz kranjskega Triglava. Pri pregledu rezultatov mladincev so kondicijsko na novo sezono najbolje pripravljeni ' štefančič, Mesec in Bogataj. Pri tekačih so nastopili le Tri-glavani. Pri mladincih sta bda najboljša Mulej in M. Lotrič. Pri članih so bili na startu le 4 in še od teh je Seljak nastopil le v eni disciplini. Ob teh številkah se lahko sprašujemo, kje so bili ostali gorenjski smučarji in ali se za novo sezono pripravlja res le 49 smučarjev. Ne razumemo, kje so bili smučarji z Jesenic, Bleda, Mojstrane, Gorij, Škofje Loke in drugih smučarskih središč. Vsekakor delo po klubih ne teče tako, kot bi> moralo. Eden glavnih vzrokov za to s<^ vsekakor finančna sredstva. Dokler me bo rešeno vprašanje finan-oiranja smučanja v naših občinah, potem ne moremo pričakovati vidnejših rezultatov v prihodnjih sezonah. Vse težišče dela sc vedno občini na prvem mestu, potem je to vsekakor Gorenjska. Naj za ilustracijo fnanciranja navedemo samo en primer. V Logatcu na Notranjskem so v minuli sezoni nabavdi za mlad no skoraj za 2 mili jena dinarjev skakalnih smuči, to pa je toliko kot znaša celotna letna dotacija SK Triglava. Zato ni čudno, da nekdanji drugi najboljši klub v državi stagnira in ga prehitevajo že manj znani klubi. Trenerskega kadra je vedno manj. Odslu/eni tekmovalci se ponavadi umaknejo iz smučarske dejavnosti >in se rajši usmerjajo v drugo delo. Naj zato spet navedemo lep primer. Pred nekaj leti jc bilo jedro alpske državne repre- Ob zaključku moške republiške odbojkarske Ii°;e ŽIROVNICA TRETJA V nedeljo je bilo zaključeno prvenstvo v moški prvi repubji-ski odbojkarski ljgi. Kanal je zaradi boljšega količnika v ser h osvofil prvo mesto. Pritožil se je sicer na tekmo z Jesen'cami, vendar kakršnekoli rezultat v morebitni ponovljeni tekmi ne bi spremenil vrstnega reda na lestvici. Gorenjski zastopniki, ki so bili letos na po prihodu novinca Triglava trije, so se dobro odrezali. Žirovnica je le 2 zmagi zaostala za zmagovalcem in se uvrstla na 3. mesto. V eni zadnjih tekem je celo doma gladko premagala prvaka Kanal. » Enak uspeh * so v predzadnji tekmi zabeležile Jesenice, vendar so v skupni razvrsttvi 3 mesta niže. Triglav je v zadnji odločilni tekmi izgubil doma s Črnučami in se zato zaradi slabšega količnika plasiral na 8. mesto. Lestvica: zentance iz Kranja, danes pa je med vodilnimi le še Majda Anke-le. Kje so sedaj Šumi, Jenko, Zupančičeva in cela vrsta odličnih kranjskih smučarjev? Ni jih več čutiti, umaknili so sc, namesto, da bi prenašali v klubu svoje bogato znanje in izkušnje na na- raščaj. Za to n.iso le sami krivi. Nova smučarska sezona je pred durmi. Gorenjski smučarki šport bo moral kreniti na drugo boljšo pot. Potrebno bo rešiti vrsto problemov, če bomo hoteli iti vštric z razvojem in napredkom v svetu. JOŽE JAVORNIK Kros v Železnikih V nedeljo je Partizan v Železnikih skunaj z občinsko - zvezo za telesno kulturo v Skofji Loki organiziral občinsko prvenstvo v ic.sens.kcm krosu. Nastopilo je več kot 70 tekmovalcev. R"znUat': .MlaM' o'onlr« — 1. MažTon (Ml. rod) 2:09,0, 2. Vranlčar (Ml. rod) 2:10.,?.; st—cjSI niofrji — 1. Kr-ž'šmk (Ml. rod) 2:23,4, 2. Dolenc (Železniki) 2:31,8; mlajši mladinci — 1. Srnj (Šk. Loka) 2:15,4, 2. Marn (Janez Peternelj) 2:17,8; Ri^re'šl m'rdlnci — 1. Florjančič Cšk. Loka) 4:25,0, 2. Mohorič (že-1 v.--. V) 4:37.8; mlaiše pionirke — 1. Senica 'Ml. rod) 2:19,9, 2. Šu-•:' v.sč (Ml. rod) 2:20,2; -starejše n'^nirke — 1. Vera Prevodnik (Ml. rod) 2:19,2, '2. Balanč (Ml. rod) 2:22,6; ml. m'>d'n>e — 1. Než-ka Prevodnik (J. P.) 2:57,0, 2. Primož č (J. P.) 3:01.8; st. mladinke — 1. škarabot (J. P.) 2:50,4, 2. Ošina (J. P.) 2:54,0. — A. T. prenaša na klube, ki morajo ve- Kanal i 16 13 .> 43:18 29 dno bolj skrbeti tudi za kvaliteto. Maribor 16 13 3 42:20 29 Dokler ne bo v gorenjskih občinah Žirovnica 16 U 5 30:23 27 smučarski šport prioriteten, po- N. mesto 16 9 7 36:29 25 tem me moremo pričakovati kaj Bežigrad 16 9 7 35:30 75 drugega, kot tako porazno sliko Jescn;ce 15 7 8 33:32 22 in še večje nazadovanje, kot je Črnuče 16 .3 13 2^:44 19 sedaj. Ce bi moral biti kje v Ju- Triglav 16 3 13 18:43 19 goslaviji smučarski šport v Mežica 16 2 14 16:46 ;i8 Vlado Martelanc - Foto Perdan Lestvica strelcev GNL: 10 golov: Tavčar (Železniki) 9 golov: Mlakar (Železniki) 8 golov: Hribar (Jesenice) 7 golov: Nunar (Preddvor) 6 golov: Erzin R. (Svoboda), Ko- blar (Jesenice) 5 golov: Kastigar (Kranj)- Delj?" šar (Železniki), Sovič, Pavu" (Prešeren) .. 4 goli: Bajželj, Povh (Kranj). Samar (Jesenice), Erzin c" Skrjanc (Svoboda), Vidic (Prešeren), Jelenič (Preddvor), A°" drejašič CTriglav B) .. 3 soli: Oman (Naklo), ArsovsKi (Kranj), Lavtižar (Jesenice), šturm (Železniki). Pel ko (Pred." dvor), Mezek (Visoko), Mati-iašič (Triglav B) 2 to!a: Fajan, Pa i k. Nikolič (Naklo), Posedi (Kranj), K0™.6. (Jesenice). Mohorič (Železniki/-žnidar (Trboje),' Vrtač (Visoko) 1 gol: 31 strelcev avtocrol: 8 strelcev Doslej se je med strelce vpisalo 72 nogometašev. PIONIRJI Tudi po 6. kolu še vedno vodit* moštvi Tržiča in Železnikov, ro-gled na lestvici nam pove, da Železnikih najbolj skrbijo za doj ber kader nogometašev iz lastn vrst. Rezultati 6. kola — L »kupina: Naklo : Triglav A 1:1 (0:0) Prešeren : Tržič 1:0 (0:0) Podbrezje : Kranj 2:1 (0:1) Lestvica: Tržič 6 3 1 2 15: 7 1 Triglav A 5 2 2 1 10: \ \ Jesenice 4 2 1 1 10: 6 2 Podbrezje 5 2 12 Naklo 5 1 2 2 6: Prešeren 4 2 0 2 2: - , Kranj 5 113 6:11 Rezultati 6. kola — II. skupin* Preddvor : Visoko 3:1 (3:0) -šk. Loka : Trboje 3:0 (0:0) Predoslje : Triglav B 4:2 (2:0) Železniki : Svoboda 2:1 (1:1) Lestvica: . Železniki 5 6 0 0 22: 2 11 Trboje 6 4 1 1 H: 1 l Preddvor 6 3 2 1 9:12 ° Predoslje 6 3 1 2 ' 14:10 šk.Loka 6 3 0 3 13: 8 Svoboda 6 0 2 4 3:10 * Triglav B 6 0 2 4 3::13 * Visoko 6 0 2 4 4:17 * Tone Kaštivnik 6:10 J 4 4 llllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll!1"!.....iiHHHIIIinillllUli.................i""1""11..................................- '"'".......1...............' '■ ..... II Trener naših veslačev Peter Klavora piše z XVIII. olimoiade v Tokiu IV. V olimpijski vasi Nekako ob deveti uri zvečer1 smo prestopili, prag olimni's1,^ vasi. Pripeljali so nas ?. avtobusi do naših paviljonov, ki so stali drug poleg drugega med drevjem. V pozdrav so nam prihiteli naši rokoborci in ostali člani jugoslovanske olimpijske odprave, ki so že pred tednom dni prileteli v Tokio. Radovedno smo sc ozirali naokoli, vendar zaradi teme in utrujenosti nismo dosti videli. Počakali smo še na našo prtljago in že so nas začeli razmeščati po paviljonih. Paviljoni so enonad-stropni in vsak ima tri glavne vhode. Paviljoni ležijo ob glavnih ulicah, ki imajo imena po tistih mestih, ki so bila po vojni prireditelj olimpijskih iger. Naši paviljoni ležijo ob ulici po imenu Helsinki. Z nogometaši smo zasedli cel paviljon; dva vhoda oni, enega mi. V naši tretjini smo si sobe razdelili takole: v največji Colja, Skalak, Kleva, Bere in Barut, v drugi Martič, Mandič in Balaš, v tretji Janja-ševič in Guberina, v četrti Boris Klavora in v zadnji sem se uta-boril sam. Prvi večer se nismo dosti ozirali, temveč smo se ivsi zvalili v postelje in spali in1 še enkrat spali, sa' od nedelje ziutraj še nismo bi!i deležni ncH, to sc pravi SPatija. Popelje so zares odlične, široke, ne premehke in ne pretrde, zato smo spali do naslednjega dne. Preden smo odpotovali na pot, so nam dejali, da vsak organizem potrebuje nekaj dni, da se aklimatizira v novo okolje. Za kaj namreč gre? časovna razlika med Jugoslavijo in Japonsko je približno osem ur in takrat, ko bi morali iti počivat, je organizem pripravljen na delo in trening, ker se pri nas začne dan. Dejali so, da se prve noči ne da spati in podnevi se nas bo loteval spanec. Temu sem se od srca nasmejal nrvi dan, ko sem se zbudil sredi dopoldneva. Spal sem kot ubit prvo noč in sedaj bo šlo vse normalno — dan in noč, praktično nobene spremembe, šele pozneje sem uvidel, da sem se krepko zmotil. Začel sem se ozirati po našem novem bivališču. V sobi je po'eg postelje nočna omarica, potem stoji v sobi še stol in miza, vzidana omara, na tleh je nostavli-m še lonček z rožo in to i- vse. Na steni visi koledar in velika slika, na kateri piše v srbohrvaščini »Spomni se na trenutek, ko smo se zbrali na tem mestu«. Oprema je podobna bolj vojaški, skratka vse enostavno. Enako je bilo v ostalih sobah samo s to razliko, da sta bila ena miza in en stol premalo vsem petim ali trem stanovalcem. Boris je bil celo- toliko na boljšem, da razen postelje ničesar drugega ni ostalo v njegovi sobi. Stvari je imel zmetane po podu, pod posteljo, obleko je imel v moji omari. Sicer se pa Boris »znajde«. Na uporabo sta nam bili dve stranišči in en tuš, kar je bilo tudi premalo za vseh trinajst. Vsekakor so ^nas prvi vtisi v olimpijski vasi malo razočarali. Torkov dopoldan je ■ bil že na-fnenjen počitku in spoznavanju olimpijske vasi. V, začetku smo bili še malo plašljivi in smo le gledali in gledali. Ob paviljonih, na cestah in povsod so stali bicikli, ki so bili na uporabo šnort-nikom v vasi. S temi bicikli jc bilo š~ mnogo smeha in na račun njih je bilo napravljenih mnogo šal pa tudi jeze. Pravilo je namreč tako. da na lahko vzame t'sti, k' je hitrejši. Biciklov je okoli 50f> v celi vasi, športnikov pa nekaj tisoč. Seveda nastane celo le- tanje za njimi, pride do kraje in seveda v nasnrotnem primeru do skrivanja v kuhinjo, v vežo, ko-palmco ali celo v sobe. Seveda sc pa ne sme nihče začudili ali celo razjeziti, če ga ziutraj ni na tistem mestu, kjer ga ie pustil zvečer. Olimpijska vas je precej velika in najbolje je, če imaš kolo. Sedaj je na takole. Dobiš kolo in se pelješ na kosilo aH na drugi kraj vasi. Samo za hip stopiš, nekam in ko se vrneš, kolesa ni nikjer več. Vzel ga je drugi, ki ga je ravno v tem trenutku bolj rabil kot ti. Ne pomaga nikakršno skrivanje. Zelo dobro si je izmislil naš krmar Balaš. Ko nekje pusti bicikel, obesi na njega torbo ali plašč in bicikel ga lepo počaka. Seveda je bil ta trik veljaven le nekaj časa, dokler ga niso pogruoitali. Pozneje si namesto bicikla našel le torbo, ki se je valjala na tleh. Olimpijska vas se imenuje Yo-vogi. Sestavljena je sicer iz petih vasi: Yoyogi, Hachioji, Oiso, Sa-pambo in Karuizavvti. toda Yoyc>"i se nahaja na griču Yoyog< in jc nekako glavna med njimi. Vse vasi so' obdane z ograjo. Yoyo7i se je odprla 15. sept. in bo odprta do 5. novembra, to je skupno 52 dni. Olimniiska vas jc dostopna !e za športnike in njihove sprem* ljevalce. Ograia okoli olimni'ske vasi ni posebno nepremagljiva, toda .laoonei so zelo mirni in poslušni ljudje in zato zadostuje le simbolična ograja. Vas je razde- ljena v dva dela: moški in zens del. Noben moški ne sme t>r j stopiti v ženski del, toda zen spol se lahko svobodno g'ba Pq našem predelu vasi. Vsekakor ni enakopravnost! je Stanovanjski paviljoni in psi Zeradbe, to so informativni c ter, jedilna restavracija, g'e šče, zabavni klubi, trgovine, * n'ka, tuši in sama trening «.ft šča so razvrščeni vzdolž $e ulic, ki se imenujejo ^tene, don, Helsinki, Melbourne. R,mstj, Mexico (ime mesta, ki bo g0' tel j najboljših športnikov v 1968). v- Moški del vasi Yoyogi je seSnnih ljen iz 249 lesenih enonadstropi paviljonov in 10 štirinadstrop blokov in ima 2848 sob za ^ več 5800 športnikov. Ženski pa sestavlja le štiri štirinadstr^ ne bloke z 276 sobami za športnic. O B I S Č I T 1 razstavo karikatur PAVLIH^ OD 28. OKTOBRA DO 8. NOVEMBRA 1964 V prostorih Gorenjskega. f žeja v Kranju — Galerij«1 Prešernovi hiši ^ Razstava bo odprta ,v5^o dan od 10. do 12. in od 1* 19. ure L