e ' GfiOo              Predstavljamo člane: SIMON BUČAR
^   ^Pfe   ^  Človek se od človeka razlikuje
UJ         II ^     |         ;*         Mlačevem pri Tinčetovih. po do-         Nenavadna je njcgova poeziia o
\-^         II         O         mače.  Zanimajo  ga starine.  Raz-      Ijubezni.
"3         B^_^ ^^^k         Co         jarjen je nad usodo bližnjega gradu
¦^J*^™                    Boštanj. nad usodami mnogih pro-      Ali je moino,
padajočih       kulturnozgodovinskih       da {lmek ljuhi
^^^^                                              pomnikov.  Meni. da vecina nima       čeprav ie že
mmm       ^m       '     pravlg,a odnosa do teh vezi z našo      <>**™& ij^uen?
!HiR?      ^^^HHI^b..           preteklostjo.                                              .¦..'.'
^B^^^^^^^^H|k             Brska po rokopisih  Piše v trenut-
• ptiiiiili
a            ^^               NajieCtnupomenijokritikeljudi.      ™an.jka-   Mo!d» .b.°   tu,di. ^"
«       -V,      /              ki j,m   ,e namenil  svoja  pesniška      nekoc y svojih dclih priiel globlje
¦I      ^L  /                 sporočila. Ob pesmi Moja mama ni       r. azmišlJatl ? «">lji. Misli mu preska-
\   ~/                dama.  na  primer. so bile mnoge      kujr,)o kot iskrc, a najveckrat se zd:
*         ^š/                    matere  ganjene  in   to  mu  veliko      "«UO v jasen  obtozujoikonec  ki
1L    «1*«^.         nr.m^ni                                                  bralcu skorajda vsilijo nei?povedan
W^           n       ^^ijV//w/                                      zaključek. V takem načinu pisanja
jT         ^**m«,*                    niiieralenm                                     bo prav gotovo Se lahko iskal svojo
iZubZni                                            na.dalJnJ° P°t; p"P°ročil bi mu še
«W v blodnjah                                 ^ranja. a kaj ko ob vsakdanjem
Nato se svet izgubljenega krči in       ^'jenjskem tempu le stežka najde
S^/MS" " ^3"     PS-P. fc v-novni«,
dajepesimist. Velikokratsesprašuje       ga K ul?a-o smislu življenja: »Končati šolo. zg-
Le sedemnajst pomladi je preživel.      raditi hišo. se poročiti, imeti otroke       čuii. da more
Njegova   razmišljanja   o   svetu.   o      in umreti? Ne, to ni vredno človeko-       biti drugačen,
odnosih med Ijudmi, o družbenih      vega zavednega življenja.«                      odlujen ad osialih.
dogajanjih so precej globlja kot pri      Življenje moje                                         Vidim,
njegovih vrstnikih. Za trenulck je      kot pijanec lava                                     človekova osebnost
vesel, razigran. za vsako šalo, ire-      usipa se dež                                           ima... ima,
nulek zatem pa zamaknjen v svoj      v moje moigane                                     ah, ne, pustile ga.
kot, v svojo notranjost, po kateri      strela zadela                                           človek se od človeka.
k°P'Je-                                                  zadela a kaj                                           razlikuje.
Sediva v njegovi sobi doma na      crkujem                                                                                  IVO BREČIČ
1