Amerikah ski Slovenec American In Spirit; Foreign lil Language Only Best advertising medium t« reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates 011 request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Bestj Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found Elsew here Številka 49. joliet. illinois, 14. maja 1918. letnik xxyii. manjši spopadi na zapadnem bojišču. Američani, Britanci in Francozi krepko odbijajo sovražnika, ki pripravlja nov pogon. RIM POROČA NEKAJ USPEHOV. Italijani naskočili par višin in ujeli sto neprijateljev. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, w required by the act of October 6,1917. Nemci poraženi blizu Ypresa. London, 9. maja. — "Ob zaključku bojevanja danes dopoldne v odseku La Clytte-Voormezeele", pravi nocojšnje poročilo feldmaršala Haiga iz britanskega glavnega stana na Francoskem, "so bile francoske in britanske Postojanke na tej fronti popolnoma obnovljene." master at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October6,1917. Britanci in Francozi pridobili. London, 10. maja. — Britanci in Francozi so danes pridobili v krajevnem bojevanju. Britanci so zopet osvojili majhen del frontnega zakopa serozapadno od Al berta, ki ga je sovražnik pridobil včeraj, je uradno naznanjeno. Francoske čete so zopet osvojile ves park Grivesnes, pet milj severozapadno od Montdidiera. Ta postojanka je bila prizorišče strašnega bojevanja, odkar se je Nem cem posrečilo, da so se nekoliko ustanovili tamkaj, dočim so Francozi obdržali svoje pozicije v drugih delih parka. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October 6,1917. Po dvodnevnem ljutem bojevanju. London, 9. maja. — Po dvodnevnem Jutem bojevanju ob trimiljni fronti so bili Nemci zopet odločilno poraženi s težkimi izgubami na flandrskem bojnem polju. Nocojšnje poročilo iz britanskega glavnega stana na Franco- skem naznanja, da so gen.-Haigove ki brežini je bilo zagateno ali zadelano vsled novega napada po britanskih vojnih ladjah, naznanja adminiralstvo. Zastarela križarka "Vindictive", napolnjena s cementom je bila pogreznjena prtek vzhoda v luko. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October6,1917. Izgube po U-čolnih napol manjše. Washington, D. C., 10. maja. — Uradna francoska statistika o vojsko-anju s podmorskimi čolni, prejeta tukaj v brzojavki iz Francije danes, ka že, da so bile skupne izgube aliirskih in nevtralnih ladij, vštevši nezgode na morju, približno le napol tako velike med aprilom tega leta, kakor v aprilu 1. 1917. V aprilu lanskega leta je bilo izgubljenih 634,685 ton na debelo, dočim so številke letošnjega aprila 381,631. c®te s pomočjo Francozov popolnoma obnovile položaj na odseku La Clytte-Voormezeele. ■ Poročila kažejo, da je bila bitka, ki Je začela včeraj, najhujše kakovosti, ovražnik je ponovno prihajal naprej v valovih. Linija važna za aliirance. Odsek La Clytte-Voormezeele drži točke ravno severovzhodno od Mount Rouge-a proti severovzhodu do točke kaki dve milji južno Od Ypre-Sa- S pritiskom proti tej liniji so Nein-C1 Prejkone upali, prisiliti aliirance na-od Scherpenberga, višine ob strani on\t Rouge-a. Po očiščenju Scherpenberga je bil 8en- von Arnim zmožen, podjeti močnejši sunek, da očisti Mount Rouge in u£e višine aliirske. Z ozirom na to njožnost se Francozi in Britanci niso °tavljali, boriti se obupno in rabiti v°Jake, da zopet pridobijo svoje stare Postojanke. V borbi 25,000 Nemcev. y borbi na tem odseku so Nemci fa. ' kakih 25,000 vojakov v svojem petnem navalu prek trimiljne fronte, prvem udaru je bil sovražnik spo-en. predreti v središču, blizu Vier-aeta, ki leži blizu Dickebuschskega era' Aliiranci pa so zadrževali Nem-. l.na obeh krilih. \ T i, Pr j včerašnjega dne je sovražnik sko 1 mnogo napadano slemen- da ' '°St-° brzojavke jasno kažejo, res JC 1,1 položai gen.-Fochevih čet čeret1' ako. nc kritičen. Pozneje zve-*on S° al.'ilanc' podjeli protinapad in ieme,-..!)rulobili prav vse izgubljeno J'ste, izvzemši en ali dva "žepa True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October6,1917, Ameriški topovi grmijo. Z Američani v Pikardiji, 9. maja. Zakesnelo. (Po United Press,)—Močno bombardovanje nemških postojank po ameriškem *qpništvu je razdejalo cerkev v Cai}ti,,ny in več sosednih poslopij, razstrelijo mastave strojnih pu-šek in postojanke stražnega poveljstva pri Fontaine - Sous- Montdidieru in Courtemanche ter povzročilo požar v Mesnil-St. Georgesu. Cerkev v Canti-gny je rabil sovražnik za opazovanje. Bombardovanje je trajalo vso noč. Streljanje s težkimi topovi je pretresalo vso fronto. Nemci na vso moč poskušajo ujeti Američane, ali brez uspeha. Nijeden Američan ni bil doslej ujet na tej fronti. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October 6,1917 Nemci bombardovali Američane. Berlin, prek Londona, 11. maja. — Težke izgube so bile prizadete ameriškim četam jugozapadno od Apremon-ta in severno od Parroya po močnem minskem bombardovanju, kakor pravi današnje uradno naznanilo iz velikega glavnega stana. PAPEŽ PRIPOROČA MOLITEV ZA MIR. Na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. jun., bodo posebne molitve za mir in obnovo pravičnosti. RAZNE NOVICE IZ AVSTRIJE. Cesarja Karel in Viljem se sestala v nemškem glavnem stanu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October 6,1917. Sv. oče priporoča molitev za mir. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on May 14, 1918 as required by the act of October6,1917 Francozi ujeli nad 100 Nemcev. London, 12. maja. — Francoske čete na flandrski fronti so izboljšale svoje postojanke severno od vasi Kemmel včeraj in ujele več nego 100 Nemcev, je naznanil vojni urad danes. Tr Ue translation fiUrt with the nost- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918.. as required by the act of October6,1917. Francoski zrakoplovec Fonck. Pariz, 10. maja. — Šest nemških zrakoplovov je zbil včeraj podporočnik Rene Fonck, naznanja vojni urad. Naznanilo slove: "Včeraj je poročnik Fonck zbil šest nemških dvokrilnikov tekom dveh patrol. Prva dva je zbil v desetih sekundah, tretjega pet minut pozneje in ostale tri tekom druge patrole." 'Poročnika Foncka uspeh je brezpri-meren. Fonck je največji francoski letalni borec izza smrti stotnika Guy-nemerja. Maščeval svojega prijatelja. "Maščevat grem poročnika Chapu-ta," je izjavil poročnik Fonck, preden se je dvignil v ozračje včeraj zjutraj. Chaput,' ki je zbil skupaj šestnajst nemških strojev, je bil usmrčen zadnjf petek. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October 6,1917. Nemški napad se izjalovil. Pariz, 12. maja. — Nemški napad na postojanke, pridobljene pred kratkim po Francozih Orvillers-Sorela, na južni strani bojne fronte v Pikardiji, se je zlomil s težkimi izgubami, je na znanil rojni urad. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, »s required by the act of October6,1917. Submarinsko opirališče zamašeno. London, 10. maja. — Nemško submarinsko opirališče Ostend ob belgij- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October 6,1917. Laška fronta. Rim, 9. maja. — Današnje uradno naznanilo poroča dejansko topniško bojevanje ponekod v Asiaški krnici na levi od Brente in v Maseradskem okrožju. V drugih odsekih so bile sovražne čete ovirane po laškem streljanju. Britanski zrakoplovci so bombardovali zrakoplovišče pri Motti di Livenza. Rim, 9. apr. — Posebno molitev za prenehanje zla, ki trpinči človeštvo, med mašo na sv. Petra dan 29. junija priporoča papež Benedikt v posebni poslanici, naslovljeni na vesoljni svet. "Konec četrtega leta se bliža, odkar je Evropa v velikem požaru," pravi poslanica. "Med tem časom se ni silovitost nikdar zmanjšala, ampak je naraščala tako, da nismo nikdar imeli trenotkov olajšbe od vedno naraščajočega zla in trpljenja." Nadaljevaje pravi papež, da je vsled sluibe, poverjene mu po Previdnosti, in izpodbujen po ljubezni Jezusa Kristusa vse poskušal v odpravo teh stisk, Sv. oče omenja besede kralja Jozafata ki je molil: "Gospod Bog naših očetov, "fi Bog v nebesih ter gospoduješ nad vse mi kraljestvi in narodi. V Tvoji roki je moč in oblast; nihče se ne more upi rati Tebi. Klicali bomo k Tebi v svo jih stiskah in Ti nas boš slišal in rešil Naš Bog, ker ne vemo, kaj storiti, mo remo le obračati svoje oči k Tebi." Papež priporoča svetu, naj zaupa v Boga, ki je razsodnik človeške volje in človeških dogodkov, in naj zaupa v Njegovo usmiljenje, da napravi hiter konec tolikerim viharjem ter pospeši niir. in Obnovi med ljudmi vlado pravice in ljubezni do bližnjega. Predvsem se mora Bog, ki je razgorčen nad tako trajnimi grehi, pomiriti. Ponižne prošnje in vztrajne molitve so najboljše sredstvo v dosego tega. Papež priporoča duhovščini po vsem svetu, deliti daritev v to svrho dne 29. junija, ki je posvečen apostolom sv. Petru in Pavlu, s ponižno prošnjo, da se izpolni najvišja želja vseh, in "da se obnovi pravica". master at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October6,1917. Avstrija upa, da je mir blizu. Amsterdam, 11. maja. — Upanje, da bodo splošna mirovna pogajanja sledila rumunskemu miru, je izrazil av-stro-ogrski minister zunanjih stvari, grof Burian, v odgovoru na nagovor občinskih uradnikov v Budimpešti, po brzojavki iz tega mesta na "Frankfurter Zeitung". "Naš kralj se je poprijel doslej vsake možnosti miru," je rekel baron Burian. "Trdno je odločen, iskati vsako priložnost za sklenitev, če mogoče, častnega in trajnega miru z našimi sovražniki. Sedaj iščemo miru, ne da bi se želeli zavezati z dokončnimi in omejevalnimi besedili. Naša odločna vztrajnost nas je prinesla tako daleč; z mečem v eni roki in oljikovo vejico drugi bomo vzdržali." Minister zunanjih stvari je rekel, da bo storil vse v svoji moči, da pripomore k dosegi tega smotra. SPOMINSKI DAN BO DAN MOLITVE. Predsednik Wilson določil četrtek, dan 30. majnika, kot dan javne molitve in posta. ZA ZMAGO AMERIŠKIH ARMAD. Bodoči mir mora biti utemeljen na pravičnosti in dobri volji. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act ofOctober6,1917, Karel v nemškem glavnem stanu. Amsterdam, 12. maja. — Dunajska brzojavka poroča, da je cesar Karel, ki je bil na obisku laške fronte, odpotoval v petek v nemški veliki glavn stan. Spremljala sta ga baron Burian, av-stro-ogrski minister zunanjih stvari, in feldmaršal Arz von Straussenburg, av strijski štabni načelnik. Po neki brzojavki iz Dunaja je ce sar Karel povzdignil barona Buriana v ogrskega grofa v priznanje njegovih zaslug v zvezi s sklepom miru z Ru munijo. True translation filed with the post' master at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October 6,1917 Nemška vzhodna politika grajana. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October6,1917. Topovi in zrakoplovi delavni. Rim, 10. maja. — Patrolni spopadi so se pripetili včeraj na pogorski fronti, poroča vojni urad. Živahno topniško bojevanje je bilo v okolišu Ada-mella, na severnih slemenih gore Al-tissimo in v vzhodnem odseku Asiaške visoke planote. Italijansko streljanje True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October6,1917. Avstrija v denarni stiski. London, 10. maja. t— Dunajsko časopisi opisujejo finančni in politični položaj v Avstriji kot skrajno obupen, pravi brzojavka iz Curiha na "Morning Post". Državni zbor je baš pred odgoditvijo obračal svojo pozornost skoro odločilno na državne finance. Odsek za nadzorstvo državnih dolgov je poročal poslanski zbornici, da moreta velika zadolženost države Av-stro-ogrski banki in pogostna uporaba banke, ki izdaja bankovce, od strani vlade vzbuditi samo najresnejšo bojazen s finančnega in gospodarskega sta lišča. Zadolženost banki, izdajajoči bankovce, je sedaj 1,500,000,000 kron, je pristavljeno, in bankovci v obtoku so se pomnožili sorazmerno. Odsek se je pritožil, da so vkljub svarilom iz državnega zbora vojaška London, 10. maja.—Nemška vzhod na politika, zlasti glede Ukrajine, j bila zopet ostro kritizirana v glavnem odboru državnega zbora nemškega, po roča brzojavka iz Amsterdama 'Central News". Gustav Noske, socialist, je zahteval nadaljnjega poučila glede položaja Ukrajini in protestiral proti nepresta nemu vmešavanju od strani Nemčije v domače stvari te dežele. Rekel je, da je nemogoče prikrivati obstanek razprtije med Nemčijo in AvstArijo vsled tega položaja. Matliias Erzberger, voditelj centru-ma, je protestiral proti nemškemu vojaškemu diktatorstvu v Ukrajini. Rekel je, da centrum ne prevzema odgovornosti za nemško sedanjo politiko tamkaj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October6,1917. Predsednikov proglas. Washington, D. C., 11. maja. — Narodni Spominski dan (Memorial day) četrtek, dne 30. maja, je določen po predsedniku Wilsonu v danes izdanem proglasu kot dan javnega ponižanja, molitve in posta. Ljudstvo v deželi je naprošeno, zbrati se tega dne v svojih molilnicah in moliti za zmago ameriških armad, ki prinese mi^ utemeljen na usmiljenju, pravičnosti in dobri volji. Proglas, izdan v odgovor na neko kongresno resolucijo, se glasi: Ker je kongres Združenih Držav dne 2. aprila t. 1. sprejel sledečo resolucijo: • " 'Sklenjeno po senatu (v soglasju s poslansko zbornico), da ker je dolžnost zlasti pristojna v času vojne, ponižno in vdano pripoznati našo odvisnost od Vsemogočnega Boga ter prositi njegove pomoči in zaščite, se predsednik Združenih Držav s tem spoštljivo prosi, naj priporoči dan javnega ponižanja, molitve in posta, da ga obhaja ljudstvo Združenih Držav z versko slovesnostjo in gorečimi molitvami k Vsemogočnemu Bogu za varnost in blagostanje naše stvari, njegov blagoslov na naše orožje ter hitro obnovo častnega in trajnega miru narodom na zemlji'; je zajelo sovražne kolone vojakov v Brentski in Serenski dolini. Ob vsej oblastva zapravljala denar brezobzirno, fronti je bila silna zr,akoplovska delav nost. Pet sovražnikovih strojev je bilo zbitih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act of October6,1917. Lahi ujeli 100 neprijateljev. Italijanske armade glavni stan, sobota, 11. maja. (Po Associated Pre:>s.) — Po dolgi dobi nedelavnosti vsled vremenskih razmer so italijanske čete na pogorski fronti izvršile sijajno podjetje snoči, zavzele važno postojanko Monte Corno, razdejale omrežje sovražnikovih branikov ter ujele 100 mož in uplenile dva topa, več strojnih pu-šck in mnogo vojnih zalog. True translation filed with the post- bojevanje se je točkah. pripetilo na drugih Tr M niC tr,ns'ation filed with the postmaster at Joliet, HI • re344 vojaških novincev iz Jolieta in okraja Will odide v vežbališče v dneh od 25. do 29. t. m. bo, da bom prihodnjič kaj več napisal. Pozdrav Tebi in vsem znancem Walt. P. S. Oprosti mnoge hibe v tem pismu, ker ravno zdaj ta "bunch is raising particular hell", kričijo in razbijajo vse naokrog, kot žrjavi. — Zaobljubni teden za vojno-varče valne znamke (War Savings Stamps Pledge Week) se je začel v soboto in se bo nadaljeval do dne 18. t. m. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March '3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday^ and Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Anierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 0**0*0*0+0*0+0*0*040< Joliet, 111., 13. maja. — Kakor smo poročali v zadnji petkovi številki A. S., je predsednik Wilson s posebnim proglasom uradno določil teden od 20. do 26. majnika kot "Rdečega Križa teden", med katerim bodo po vsej deželi poskušali nabrati skupaj $100,000,-000 za vojno delo te organizacije. To bo drugi vojni sklad Ameriškega Rdečega Križa. Tozadevno kampanjo v Jolietu bo vodila jolietska trgovska združba (Association of Commerce) in sicer tri dni: 20., 21. in 22. maja. V teh treh dneh upajo nabrati v Jolietu in okraju Will kvoto $75,000. Kampanja se prične prihodnji ponedeljek. Kot uvod te kampanje bp v nedeljo, dne 19. maja, velikanska parada, morda najsijajnejša v zgodovini tega mesta. Dvatisoč sotrudnic in delavk Rdečega Križa v uniformah iz Jolieta in okolnih krajev, stotnija mornarjev, 6 palcev debel top in oklopen motoren voz, uniformirani vežbalni oddelki združeb Knights Tamplars, Knights of Pythias, Elks, Eagles, Odd Fellows, Woodmen in drugih organizacij bodo razvrščeni v paradi. Nadaljnja točka bo živ "Rdeči Križ", ki ga bodo tvorili otroci iz župnijskih šol. In tako dalje. Načeloval bo paradi komisi-.jonar Thomas Gorey kot maršal in pomagalo mu bo šest podmaršalov. Parada bo sestavljena iz petih divizij in se bo pomikala po sledečih cestah: Od Chicago streeta do Jefferson streeta in potem zapadno do Bluff streeta, severno do Cass streeta, vzhodno do fttawa streeta, južno do Jefferson streeta in končno na Michigan street, kjer 'se parada razide. Začela se bo točno ob 2. uri popoldne. Vsi v paradi bodo korakali. Avtomobili bodo na razpolaganje samo Grand Army veteranom in "materam vojakov", katere ne morejo hoditi. De^ki-skauti bodo patrolirali linijo korakanja. Vse matere, žene in sestre vojakov v službi, ki živijo v Jolietu, so napro-šene, da registrirajo svoja imena v Rdečega Križa glavnem stanu pred četrtkovim večerom. Tiste, ki stanujejo v predkrajih, se registrirajo v svojih podružnicah. Tajnice bodo poslale njih imena v glavni stan. — Pozor, Slovenke! Mrs. Mary Go-lobitsh, načelnica Sv. Jožefa Slovenskega Katoliškega Odseka Rdečega Križa, prosi tem potom vse članice tega odseka, da se oglasijo po telefopu ali. osebno pri svoji načelnicj zaradi — Sijajno plesno veselico prirede skupaj vsa jolietska in roekdalska dru štva K. S. K. J. dne 30. majnika, na Spominski dan, v Sternovi dvorani Igral bo že dobro znani orkester naše ga rojaka g. Petra Ahačiča. —■ Plesna veselica v Rockdalu. V soboto, dne 18. majnika, zvečer bo John Petruševi dvorani v Rockdalu domača plesna veselica. Igral bo iz vrstni orkester g. Petra Ahačiča iz Jolieiat. — Kupite svoj premog sedaj. Vladna kurivna uprava je že pred nekaj tedni nujno opomnila prebivalstvo, naj si o pravem času preskrbi premoga za prihodnjo zimo. Ta opomin je bil do bro premišljen; ali bo vsestransko vpo-števan, nt vemo. To pa je gotovo, da je našel opomin mnogo gluhih ušes in to vsled dejstva, da je zima še daleč. Mnogi ljudje mislijo, da se utegne tekom poletja še marsikaj pripetiti, vsled česar bi pozneje svoj "prezgodnji" nakup premoga obžalovali. Tem modrijanom bodi povedano, da pred prihodnjo zimo brzda ne nastopi nič takega, kar bi provzročilo znižanje cen premogu. Veščaki pa prerokujejo, da utegne prihodnjo zimo nastopiti prav občutno pomanjkanje premoga iz raznih vzrokov. Zato vladna kurivna uprava svetuje vsem, naj kupijo svoj premog za prihodnjo zimo sedaj. Vsi, katerih se tiče, naj si ta dobrohotni nasvet in opomin vzamejo k srcu in naj ravnajo po njem. — Vihar v četrtek zvečer je napravil tudi v Jolietu in po okolici dokaj škode na lastnini in zlasti tudi na rastlinstvu. G. Joseph Startz, naš rojak, ki je župan in šerif občine Romeoville, lastuje sedaj veliki hotel Riverside Inn Na mestu svojega nedavno zgorelega saluna že tudi gradi novo poslopje. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Fori Terry, N. Y., 30. apr. — Hello, Skinney! Tvoje pismo in znamke sem prejel za kar se Ti najlepše zahvalim, pa tudi se zahvalim klubu "Hungry Mob" za zbirko in pošiljatev. Svetuješ mi, da se naj žurim postati "Non Com." To je ffe skoro prerano, ker so za vse take stvari gotovi predpisi. Treba se je mnogo naučiti pri pešcih in strelcih predno je mogoče pre-tati skušnjo, pa tudi imam precejšno število kompetitorjev. Ta bunch, ki je prišel z mano niso nikaki "slouch-ers" in vsi poskušamo eden drugega prekositi do "Non Com" šarže. Upam, da se Ti želja čimprej spolni. Vojaško življenje ni najslabje na svetu. Včasih se mi toži po znancih, a ker je nemogoče priti do znancev, se osrčim in pozabim vse, posebno pa še, ako se oprimem dela. Zdaj sem že "worldwide" glede kopanja trenčev. Za Ion takojšnji pa imam dolgotrajno bol po kosteh ip ščipanje v hrbtu, da je groza. En teden sem se učil v kuhinji, da že znam vse "domestic duties". Znam tudi prati svoje obleke, pa tudi "flikat", če potreba. Tako se učim, da je veselje. Še "Irnaj-ster" postanem, če v tej šoli kaj dolgo ostanem. Nimam se kaj pritoževati do zdaj. Zadnji teden je bil "lucky week" za mene. Prejel sem pismo od Miss .... iz New Yorka. Dobil sem tudi bokso 'candy", eden canvas knit "sewing out-lit" in prejšnje število pisemskih znamk. Nekatere stvari sta mi poslale dve dekleti iz Jolieta za kar jim sem posebno hvaležen. Well, Skinney! še imam štiri piama za napisat nocoj, zato končam z oblju- Valley, Wash., 6. maja. — Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Dne 4. maja zvečer se je pa vsak lahko naple-sal, če se je hotel v prostorih Slovenca Jacob Tomsheta, kjer je bil "basket social" ali "basket party". Krasne in prav prave kranjsko-slovenske valčke in polke nam je godel dobro znani mu-zikant Louis Trampush. Včasih je bil pa tudi pravi koncert, če sta mu pristopila na pomoč njegova žena in njegov 9-letni sinček Frankie. Res, temu Frankietu se zna obetati lepa glasbena bodočnost. Narodnega slovenskega petja tudi ni primanjkovalo. Zakaj bi ne pel Slovenec vesel! Prodanih je bilo 28 basketov; nekateri so bili prodani po dvakrat. Padlo je pa v blagajno cerkvenega kolektorja $129.30 (reci: stodevetin-dvajset dolarjev ter 30 centov) za napravo vodovoda pri cerkvi. Res, noben basket ni bil prodan za manj kot 3 dolarje; najdražji je bil prodan za $10.00. Hvala vsem kupovalcem basketov v tej strašni draginji. Napravili smo dobro, čeravno so nekateri govorili, da bo slabo, ako oni ne pridejo; pa brez njih je bila še bolj domača zab&va. Delavske razmere so povoljne. Ako hoče kdo delati, dobi vsake vrste delo. Primanjkuje nam dežja, tako da je dosedaj le vse bolj "draj", po pravici rečeno: dvakrat "draj". Pozdrav na vse Slovence in Slovenke, posebno udeležitelje basket party-a. Navzoča pri plesu. 1 t L. ..'. ! 'fin- HM ■■! Bil,«' Ustava in pravila Slov, Nar. Zveze v Ameriki, (Slovenian National Alliance of America) Sprejeta na prvi konvenciji v Clevelandu, 0., 15. aprila 1918 (Konec.) Pravice in dolžnosti glavnih odbor, nikov. Glavni predsednik ima pravico in dolžnost, vzdrževati disciplino in skrbeti za dober red in točno poslovanje v organizaciji; predseduje konvenci jam, sejam izvrševalnega odbora ter zastopa z glavnim tajnikom Zvezo napram Ameriki, Jug. Odboru in dru gi javnosti; podpisuje memorandume, resolucije, itd.; imenuje potrebne od seke izmed članov izvrševalnega ali glavnega odbora, kakor tudi po potrebi delovne odseke izmed članov podružnic v okolici glavnega urada. Podpredsedniki nadomeščajo v slučaju potrebe glavnega predsednika. Slavni tajnik vodi glavno pisarno. Sprejema ves denar proti pobotnici in ga pravočasno oddaja glavnemu blagajniku proti pobotnici. Rabi naj du-plikate. Vodi natančen imenik članov in njih vplačila, redne in izvanredne doprinose. Uknjižuje na članske karte doprinose. Upravlja kot glavni arhivar arhiv za časnike, zbira in hrani članke, ilustracije v domačih in tujih listih ter zapisuje o važnih shodih in o gibanju med Slovenci. Posluje kot glavni zapisnikar Zveze in Izvrševalnega odbora. Poroča o delovanju Zveze Zvezinim glasilom in drugim listom ter je glavni dopisnik med Zvezo in Jug. Nar. Svetom, odnosno med Jugoslovanskim Odborom. Daje mesečno poročilo o dohodkih in stroških. Daje poroštvo za denarni promet, kakor določi Izvrševalni odbor ali konvencija. Nakazuje denar s podpisom glavnega blagajnika, za večje svote pa tudi s podpisom glav. predsednika. Glavni blagajnik prejema od glavnega tajnika denar in daje pobotnice za vsak znesek. Denar vlaga sproti na banko ter daje poroštvo, kakor določi Izvrševalni odbor. Nadzorni odbor: Nadzorniki pregledajo tajniške in blagajniške knjige vsaj vsakih šest mesecev enkrat. Predsednik nadzornega odbora hrani poroštva uradnikov in v soglasju z drugimi nadzorniki ima splošno nadzor-tvo nad premoženjem Zveze. Porotni odbor: Porotni odbor rešuje vse spore, na>tale v Slov. Nar. Zvezi, ma pravico, da po svojem preudarku prekliče člansko izkaznico in odvzame tem članu pravico članstva, ako ga spozna krivim. Do končna odločitve konvencije ostane sklep porotnega odbora začasno v veljavi. Na predlog zvrševalnega odbora ima porotni odbor pravico in dolžnost, izključiti z napolovično večino vsakega odbornika in člana Slov. Nar. Zveze, ki postane nezvest njenim načelom. Istotako ima porotni odbor na predlog Izvrševalnega odbora izključiti 5n razpustiti podružnice, ki se ne pokoravajo ustavi in pravilom Zveze, ako ima za to do-oljne dokaze. Zaupniki. Vsaka podružnica izvoli svojega krajevnega zaupnika, ki zastopa podruž-ico in posamezne naselbine pri Zvezi. Zaupniki skrbe za ponašanje članstva in izpopolnjujejo delo tajnika in odbora in odbora podružnice. Poročajo glavnemu tajniku ali glavnemu predsedniku vsaj mesečno o poslovanju v naselbini. Morajo biti v stiku z zaupniki bližnjih podružnic in svetovati podružnicam in naselbinam ob vseh prilikah. Poravnavajo ~pore ter pazijo, da so vsi odnošaji članstva v skladu z namenom organizacije. Zaupniki so obenem glavni zastopniki podružnic na konvenciji. O jako važnih zadevali morajo biti obveščeni od glavnega predsednika ali glavnega tajnika. Na prijavo zaupnikov je poklican lahko vsak član, ki nosi člansko izkaznico, na odgovor pred porotni odbor. Podružnice. Zvezo sestavljajo podružnice, moške in ženske. Denarna sredstva. Zveza pobira od članov in tudi nečlanov denar za razne sklade, ki morajo biti v knjigah ločeni, kakor želijo posamezni darovalci. 1. Redni sklad, sestoječ iz vstopnine in mesečnine članov ter iz vseh drugih dohodkov, ki niso zbrani-za druge sklade, se uporablja kot slovenski delež v pokritje stroškov skupne propagande jugoslovanskega pokreta pri Jugoslovanski pisarni, za govornike, za agitacije in za upravne Zvezine stroške. 2. Sklad narodne svobode. 3. Nabira za jugoslovanske sirote in reveže. Poleg tega podpira Zveza a-roeriške slovenske vojake po potrebi in zbira obleko, knjige, časopise, prireja veselice, dražbe, prodaja literaturo, znake, itd. 4. Sprejema izredno doprinose ameriških organizacij in posameznikov, naklonjenih jugoslovanski svobodi. Izvrševalni odbor razdeljuje denar na določena mesta. O svojem denarnem poslovanju poroča glavnemu odboru in konvenciji. Razpust zveze. Dokler je le še ena aktivna podružnica, Zveza še vedno posluje, prestane pa, ako najmanj dve tretjini vseh obstoječih podružnic sklene potom referenduma razpust Zveze. V slučaju razpusta Zveze pred zaključenjem vojne, so vse podružnice in izvrševalni odbor moralni odbor moralno vezani, da izroče ves denar in vse Zvezino premoženje Jug. Nar. Svetu po njegovih pravomočnih zastopnikih. Ako se pa razpusti po vojni, pripade denar v narodne svrhe: za pomoč . rojakom v starem kraju ali v Ameriki, kakor določi zadnji izvrševalni odbor in obstoječe aktivne podružnice. PRAVILA. Članstvo. V Zvezo se sprejme vsak zvest in lojalen ameriški Slovenec ali Slovenka in drugi Jugoslovan, kakor tudi pravi prijatelji Jugoslovanov, ne oziraje se na starost, ki je lojalen napram Ameriki in Zvezinim načelom. Podružnice. Podružnica se lahko ustanovi s pe tirni člani, ki izvolijo v odbor predsednika, podpredsednika, tajnika, bla gajnika, nadzornike ter druge odbornike po potrebah naselbine. Odbor ima iste dolžnosti napram podružnici, kakor jih ima Izvrševalni odbor napram Zvezi. Tajnik prejema denar in ga točno oddaja blagajniku proti pobot niči. Za vsak sprejeti znesek mora dati dotičniku pobotnico in si hraniti duplikat ali kupon. Vodi redno tedensko ali vsaj mesečno dopisovanje z glavnim tajnikom; poroča imena članov in darovalcev ter pošlje vsak mesec denar na glavnega tajnika. Ima v oskrbi lokalni arhiv, skrbi za agitacijo, prireditve, shode, kolekte po naselbini ter sprejema govornike in jim je v pomoč pri agitaciji. i Nadzorni odbor pregleduje knjige , vsak mesec in primerja račune z blagajniškimi in bančnimi knjigami. Vsaka podružnica ima pravico, voliti svoje odseke, ki delajo avtonomno. Ako se podružnica razpusti, mora zadnji blagajnik poslati vse premoženje na glavni urad Zveze. Ženske podružnice imajo poleg političnega zlasti še ta namen: pomagati Rudečemu križu pri delu za jugoslovanske sirote, vzgojevati in izobraževati otroke, žene in dekleta v jugoslovanskem in ameriškem duhu, nabirati prostovoljce za jugoslovansko armado in zbirati darove za naše junake na solunski fronti in v ameriški armadi. 2e sedaj, zlasti pa po končani vojni imajo podružnice dolžnost poučevati svoje člane o ustavnih in državnih zakonih Zdr. držav, pomagati jim pri dobivanju državljanskih papirjev in sploh skrbeti za njihov moralni in materijal-iii napredek. članarina in darovi. Vsak član prispeva mesečno gotovo vsoto v redni sklad Zveze. Vsi redni mesečni doneski se vknjižujejo v člansko knjižico in v društvene knjige. Tajnik podružnic vpraša vsakega člana pri vstopu, koliko je pripravljen prispevati vsak ntescc za redni sklad Zveze. Podružnice prirejajo v prid Zveze ljudske veselice, igre, opravljajo po- sebno kolekte, itd. Imena darovalcev se priobčijo v listih. Podružnice si smejo obdržati od vseh dohodkov ne več kot deset odstotkov za svoje stroške, ostalo pošljejo mesečno na glavni urad. Knjige. Glavni tajnik pošlje na vse podružnice potrebne računske knjige, pobotnice, članske izkaznice, karte za imena in naslove članov ter druge tiskovine. Za to plača Zveza iz glavne blagajne. Seje. Seje podružnic se vrše vsaj enkrat na mesec, odborove seje pa vsaj dvakrat na mesec ob določenem času in na določenem prostoru. Na sejah se upisujejo novi člani, sprejemajo redni mesečni dohodki in vsi ostali doneski. iČtajo se poročila iz glavnega urada Zveze, iz Jugoslovanske pisarne in do-I pisi in apeli ameriških oblasti. Čitajo ' se važni članki in naznanila iz glasil, prirejajo se predavanja, govori in ukrepa se o vseh potrebnih zadevah. Volijo sc odbori, odseki in organizatorji za naselbino. Tajnik naj opozori na vsaki seji članstvo, da se udeležuje po vsej svoji zmožnosti prispevanja v sklad narodnega posojila Zdr. državam, kupovanja hranilnih znamk in bondov svobode in prispevkov za Ru-deči križ. Podružnične uprave vodijo ■o teh akcijah posebne zapiske. Glavna seja se vrši meseca junija vsakega leta in na tej seji se voli odbor, izvoli zaupnik podružnice in izbe rejo drugi delegati za konvencijo, ako se vrši istega leta, sicer se pa izvolijo delegati na konvenciji na seji pred konvencijo Zveze. Na vsaki seji po družnice in odbora se vodi zapisnik, ki se naj hrani. j Spored pri sejah. 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnje seje. 3. Čitanje imen odbornikov. 4. Poročilo tajnika. 5. Poročila drugih odbornikov. 6. Poročilo zaupnika. 7. Čitanje dopisov, naznanil, itd. 8. Razgovori. 9. Bilježenje doneskov in čitanje imen novih članov. Identification cards. Jugoslovanski Narodni Svet (South Slavic National Council) izdaja lojalnim članom Zveze takozvane "Identification Cards" za ameriško javnost, delodajalce, mestne oblasti itd., če jih potrebujejo pri iskanju dela, itd. Te izkaznice se izdajajo z znanjem ameriških oblasti. O takih članih nedržav-ljanih glasujejo podružnice na sejah. V nujni potrebi da glavni odbor te izkaznice tudi na priporočilo odbora (dvetretjinska večina potrebna), ven- dar pa Izvrševalni odbor ni vezan m sklep podružnice, ako ima druga za' nesljiva poročila. Posamezni člani. Ako v naselbini ni podružnice Slo' Nar. Zveze, se lahko vsak rojak upiš' v kako drugo že obstoječo podružnic« ali se javi naravnost glavnemu tajnik« ki mu pošlje člansko izkaznico. Is" pobira od njega druge doneske ter g> vodi v zapisniku med člani Zveze. Vendar pa mora Izvrševalni odbor, odnos no odbor podružnice natančno pa da je dotičnik, ki se priglasi, loja' Ameriki in Zvezini ustavi in pravilo® m s »»»s S* S MALI OGLASI. P] I. II T Z i wissiiiiisi s ^ s »»SHU* KJE JE FRANK ZAVRŠNIK # Jolieta, 111., bivši potovalni zastof nik neke tukajšnje tvrdke? Če kdo ve zanj, naj blagovoli naznaniti nam in obenem povedati njemu, da Je vse poravnano in da ga željno pričakujemo. Pridi, Frank, pridi nazaj 'r vse bo dobro! — Mrs. Mary Zavrsf nik, soproga in otroci, 1000 N. Ch1" cago St., Joliet, 111. NAPRODAJ DVE LOTI, ŠT. 23 iN 24, block 9, Washington Heights, » je na N. Center in Bismark St., J0' liet, 111. Najlepša prilika za doffi kjer je največja slovenska naselbina Več pove: Werden Buck, 511 Wet>\ ster St., Joliet, 111. 46t4 NAPRODAJ ŠE ENA LEPA MALA hiša med Granite in Ross na El'za" betli St. na lahke obroke. Več P0' ve: P. R. Bannon, 701 N. Broadway* Joliet. 48t3 ŽENSKA, VDOVA ALI SAMSKA-stara od 35 do 45 let dobi stalno h'5* no delo pri vdovcu od 45 do 50 .let starem. Za ime- in naslov vdove3 vprašaj "Amer. Slovenca." 2t Carl Schreibef Chicago Phone 3496. 519 Marble St :: Joliet, Illloo^ ft SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zun»i' ter opravljam vsak posel, ki (pad* 1 barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. ffl 9 m WAR Savings Stamps CENA TEKOM APRILA:] Ena znamka stane $4.15, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00. Pri nas lahko kupite eno znamko ali Teč do 200. Več kol 200 znamk ne prodamo eni osebi, Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet - ■ Illinois asm Union Coal & Transfer Co. x 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano a.ii vsak dihlJai mo)i(r0c' udarci v senceh — vse je bila nc boCV>. za katero ni še besedi in jih litve°,n,l<0li "a zenilj'- • • In iz te mo-Runi T raStla moe' se >e P°rajal Po-— in V L6"1 °(1Jel krc')ak za množico ležke t0' °na tudi Jaz nisem ncscl križa "a upognjeni rami. roka8'1 m'n0j je vihral ta PfaP°r — in M je komaj občutila, fed cerkvijo sem obstal, p- Triglava so goreli živi platneni, j*91rtv«nkah se je po snežnih poljih Vrh a mečema luč. ,Skozi led mrzlih živl°V JC d'ha,a P°,n,ad- Je vstajalo kj r,e"K s sil°- ki stre v»e, življenje, urni ledenih kapljic deroče hudo-,.?e! življenje, ki zatrosi smrt in klio °4 V Seme> da P°Žene ",en° lc°. da rodi rožni cvet. Pred mano Je pro.tiralo s plugom vse križem z»no in ranjeno, t lelenečo ozimino obrobljeno, z zborom trobentic in zvončkov opevano — prelepo Sorsko polje. Izza Homa je poveval mlačen zapadnik, mladi listi na drevesih so se gugali, kakor opotečni otroci, ki poskušajo prve korake. Z vetrom je donelo iz gozda: "Kuku!" — enkrat — sedemkrat — brez konca. Tedaj so se mi razširile prsi, srce je začutilo majevo življenje, prsi so mu bile preozke — in kljuvalo je burno: — vun — vun — iz ječe — vun — v življenje! In tudi sedaj — kakor pod cerkvenim, mračnim svodom — so se zganile ustnice — in iskale govorice — in iskale pesmi — in iskale melodije, da bi izpregovorile, da bi zapele v ta pestri zbor in živele žive med živim življenjem. Toda tudi sedaj so bile ustnice — usta jecajočega otroka, ko zagleda prvič zeleno trato, kjer se pasejo bele ovčice in igrajo mlada jagnjeta. Oči zagore — roke se širijo — drobno srce kljuje in se vtaplja v razkošju — besede pa ni iz napol odprtih ust. Bil sem jecajoči otrok, kroginkrog slovesna dvorana, na svodu so prižgala sama nebesa vesele lučke, od zemlje, iz ki-pečih grudi mladih livad je odmevalo do nebes: "Te Deum — laudamus —..." Takrat tenka, kakor nož ostra bole čina — grenka moja znanka! Vzburje ne prsi so se skrčile, srce je vztrepeta-lo, kakor bi ga pičila konica sprožena od nevidne tetive... Roka, ki je nosila križ — kot veseli prapor — je omago-vala — križ se je nižal in ponižal ter legel s težko težo na ramo, ki je zaje- čala in se upognila pod njim--- Za Triglavom je ugasnila luč, na Sorsko polje so legle mračne sence. Iz senc se je pa dvignila daleč tam na skrajnem robu pod kamniškimi planinami samotna gomila. Na njej so cvetele hijacinte. — In spoznal sem gomilo. Po pesmi sem jo spoznal, ki so jo ponavljale hijacinte vse solzne v večerni rosi. "Samo pomladi nikar!" Tvoja pesem, dragi Anton! Ker sem umel tebe in tvoje srce, sem slutil, da umeni tvojo pesem. Pa je nisem! Nocoj to uro, ko je poteklo leto od tvoje smrti, ko se je tudi nad me nagnil isti grozeči meč, nocoj to uro razumem, da te nisem razumel — in da nisem občutil v dnu duše tvoje solzne prošnje: Samo pomladi nikar! Nisem je občutil do te bridke ure. Moj duh pa je vzrl Krista, ki je klečal pod oljiko — kako se je dvig nil, močan in brez bojazni. Vrhovi oljik so šepetali in ponavljali: Zgodi se Tvoja volja! "Stran, izkušnjave!" je kriknilo menil "Jaz ljubim delo in trpljenje zato ljubim življenje!" Kdor nc ljubi dela in potu, je zasi-pan med mrliče 1" Roki sem odtrgal od obraza in se vzravnal. Plaha lučka je brlela pred sliko bičanja v cerkveni lopi. V rdeči luči je sijala z obraza. "Kdor ne ljubi dela in potu, je zapisan med mrliče!" Roki sem odtrgal od obraza in se zravnal. Plaha lučka je brlela pred sliko bičanja v cerkveni lopi. V rdeči z obraza Kristusa moč luči je lijala in ljubezen. V gori je zatulila sova. Kakor bi bil od mene tja pobegnil izkuinjavec. Meni je bilo rado«tno pri duii, da sem si zažvižgal veselo pesem. Legel sem in zaspal kakor otrok, ki ne misli na prihodnji dan. Drugi majnik. V ranem jutru sem opravljen za odhod še postal sredi sobe. Na levi, na desni, povsod red. Kakor bi z debelo rdečo črto dovršil in podpisal račun z življenjem. Red z Bogom, red s svetom. Pojdimo! V veži slovo. Slovo od tistih, ki mi služijo v ljubezni in samoodpovedi. Slovo brez ceremonij, ker jih čista našega naroda kri ne pozna. V njihovih očeh nič solza, v srcu pa skrita gorest, grenka in gorjupa. Z Bogom! Moj belogrivi Sokol je bežal z vozom skozi vas. Že me je pozdravilo polje, pozdrav mi je sporočal šumeči potok, ki je vasoval v noči še v hribu in pred zarjo poslušal petje petelinov na borih in se pogovarjal z žejno srno v skriti globeli. "Pozdravljen!" mi je reklo polje. "Pozdravljen!" se je čudil potok. "Gora izprašuje po tebi: Zakaj te ni?"--- Pri fari je prisedel na voz izkušnja-vec, ki je snoči ubežal v goro in se skril pod bukev, na kateri je ukala sova. "Slišiš," je rekel. "Slišiš, zvoni!" "Mrliču takole zvoni!" In se je zarežal kakor panski obraz. Zgrabilo me je in me je streslo. Ozrl sem se po njivah stran od tega obraza. Iz nove brazde se je dvignil škrjanček in zapel. "Ko se drugič zazibljejo zvonovi, kaj, ko bi tebi zapeli? Raztrgaj vezi, obrni se in pljuni življenju v obraz!" Zazeblo me je. Pod kolo je prišel kamen, voz se je stresel, bolečina je v meni zagorela kakor žareče železo. "Stran!" je kriknilo moje srce. "Stran izkušnjavec! Moja ljubezen do teh dobrav in teh domov je tako močna in mogočna, da vse pretrpi in vse zmaga — in se vrne močnejša in mogočnejša... "Stran!" Mimo mene so bežale njive, moje srce je pa v trdi veri koprnelo kot škrjanček pod nebo — življenju naproti. .. Tretji majnik. Večer. Pri postelji trudna lučka. Na postelji truden bolnik. Ob desni in ob levi trepečejo široki vogali belih kor-netov. Pod njitna dva bela prosojna obrazka. Sonjica in Bazilisa — sestri usmiljene ljubezni. Nasproti postelji na steni podoba: Ecce Homo. Plamenček nočne lučke trepeta. Mož bolečin se zgane na podobi. Zganile so se ustnice, kakor bi hotele prositi: Žejen sem. Pa niso izgovorile. Mera trpljenja še ni polna. Sestra Bazilisa se nagne nad posteljo in z drobno roko ponudi krepilne pijače žejnemu bolniku. "Hvala!" "Hvala!" "Lahko noč!" S čudomirnim glasom je izpregovo-rila te besede in rahlo upognila glavo sestra Bazilisa. Lahko noč," je ponovila Sonjica tiše, pa sklonila niže glavo. "Gresta? In če pride smrt ponoči?" "Smrt?" V obrazu se je obema zasvetila ču dovita luč, ki je blisknila iz skromno zastrtih oči. Luč hrepenenja po edi nem cilju, zaplapola tako. "Vidve se veselita smrti!" "Da bi prišla! — Se je Vi bojite?" "Smrti se ne bojim — in vendar ne maram še umreti, ker mislim, da ne morem." Ne vem, če sta me razumeli. Oba bela kometa sta se hkrati priklonila v rahlem trepetu, krog ustnic pobledelih v trpljenju in samoodpove di, je igral veseli smeh — in brezsliš no, kot breztelesni bitji, sta odšfi... Moje oko ju je spremila do vrat. Noč. Ozrl sem se proti oknu. Nedolgo poprej je še gorel ves Celovec v žolti večerni svetlobi. Sedaj so se komaj še videle plahe konture vrhov. Nebo se je ponižalo do kron temnih horovcev. Po hiši, z bolečino in upom napol njeni, so onemeli tihi koraki, sestra Žareče svetiljke so ugasnile, ob po stelji je brlela skromna lučka, edina živa priča trpljenja. Droben zubelj je mirno gorel, le zdajpazdaj se je povzpel za palec vi •soko, kakor bi se čuvar — ozrl na bol nika. Blodnja je izginila. Nasmehnil sem sg sanji in glasovom na ulici sem govoril šepetaje: "Ah, kako mi mladeniči blodimo — in tratimo mlade moči..." Pijani glasovi so utihnili v daljavi. Ob izgovorjenem verzu sem se domislil avoje mladosti-- Kako mi mladeniči blodimo! Zopet je lučka pogledala izza stekla, s stene se je ozrl name Zveličar. V njegovem pogledu ni bilo •srca. Moje ustnice so molile psalm: Ignorantias iuventutis meae ne me-mineris, Domine... In kakor slast se mi je zazdela bo- lečina v molitvi — in vsa grenkost je bila sladka... Četrti majnik. Sestra Zazilisa je dvignila zavese. Solnce se je usulo v sobo — na vrtu so prepevali ptiči. S solncem je izginila groza noči. Srce je upalo — in čakalo. Ko so se oglasili pred vratmi odločni, možki koraki, sem ves drhtel. Poznal sem te korake. Še nikogar nisem slišal in nisem videl, da bi tako stopal. Kakor bi noga vselej presodila tla, če jim sme zaupati. To so bili koraki moža, ob katerem so visele nade tisočerih, moža, ki živi v večnem boju s smrtjo. Ko me je prijel za roko in štel utripe žile, so moje oči visele na njegovem obličju. In to obličje se je jasnilo, in v njegovih očeh je bila pisana zmaga. Rahlo pa veselo se mi je nasmehnil, ko je stopil konec postelje. Iz smeha je zadonelo nadme, kakor pesem zmage: "Otet!" Niso izginile bolečine — pa se je rodila močna volja — z njo vera in upanje — in srce je zapelo vnovič: "Pozdravljeno življenje--" VREDNO ZNATI. Ali veste, da je Severovo kožo zdravilno Milo (Severa's Medicated Skin Soap) izvrstno za britje in vmivanje? To kar Mr. Joe Neckart iz White Pine, Minn., je pisal o njem dne 26. sept. 1917. To milo je dobro za vsako osebo v družini. Je neprekosljivo za o-troško kopelj, prepotrebno za vse toaletne potrebe. Napoji kožo, izboljša obrazno barvo ter odstrani nečistočo. Cena 25 centov v vsakej lekarni. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.— Adv. May. BHSBB®®S®fflBH®SSSBBBSSSB®SSB@®SS®E®affl®BEBBBSBBBSBBSBBBBBBBH®l*I @SSSS®S®B®S®BB®®SBS@@®®H®®BBaB@®SSH®BSSSSHS®aSS®B®S®®S®HBB®® 0D 11. DO 18. MAJA JE ILLINOIS WAR SAVINGS Pledge Week Podajmo si roke! Vsakdo lahko sklene kupiti nekoliko vojno-varče-valnih znamk skozi celo leto 1918. Nikdo ni prebogat za vojno-varčevalne znamke in nikdo ni prereven. Podajmo si roke—delavci in delodajci—bankirji in ubožci, veletrgovci in kroinjari, bogatice in perice, učenjaki in učenci. Vsi Amerikanci, vsi edini, vsi hočemo podpirati vlado do skrajne mere. Zmagati moramo! Vojnovarčevalne znamke so najlepše znamenje a-merikanske demokracije. Vsak jih lahko ima nekoliko. Vsak bi se moral sramovati, če jih nima. teta-od n. do 18. Podpišite obljubo, da jih kupite in da jih boste nadalje kupovali! Obljubite, da boste kupovali vojno-varčevalne znamke skozi celo leto —gotovo število vsak teden in vsak mesec. Držite obljubo! Storite morete obljubo za kolikor pre-— potem držite obljubo. AMERIKANSKI SLOVENEC, 14. MAJA 1918. ffiffiBBBBBBBBBilBaiiBUBllBlBeSlBBBBIgBiUBBBBElglBliaB Pod svobodnim solncem Povest davnih, dedov h jI SPISAL F. S. FINŽGAR h ■ i| 09 _ @aa@aii®BBSiiii@asii®iia®iiaiiiiiiiiaiiB!iBBiiBiiHBH® (Dalje.) ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Valovi v Bosporu so tiho šepetali. Na njih je dremalo brodovje, sanjale so dolgokljune jadrnice in sanjale so redke straže na krovih. Velike ceste morja in suhe zemlje so napeljale vso kri razburkanega življenja v srce Bizanca — v hipodrom in na prostrane fore. Zvezde so mirno gorele, ponižalo se je orientsko nebo in spustilo radovedna zlata očesca blizu razkošne zemlje, da gledajo valove ljudske radosti, da se smehljajo buki in viki, ki se je točila v dan slavlja pod sinji nočni baldahin. Iztok je slonel na mehki travi. Z visoke terase Epafroditovega vrta je gledal na morje, iz katerega je odsevalo nebo. Ob njem je dehtela reseda, nad njim so cveteli lavori. Venčan s častjo, pozdravljan od jezera vzklikov, in vendar v tem trenot-fcu nesrečen. Kaj bi dal, ko bi šumela nad njegovo glavo lipa, ko bi se pod nogami prostiralo belo morje Svaru-novih čed? Ko bi slonel sedaj le na o-kopih gradišča, ob njem oče, krog njega devojke — in bi jim pravil o Bizan-cu, o zmagi v dirkališču, o sijaju in blesku... Mladci bi ga poslušali — njegovi izborni tovariši, katerim bi opisal mehkužnega sovraga, povedal o sramoti, ki jo pripravlja Bizanc premaganim junakom, o, in mladci bi šli in nesli v srcih njegovo povest, ter bi se razlili od doma do doma Slovenov in oznanjevali boj za svobodo, boj zatiralcem, ki jim zaslanjajo pot čez Donavo. In pomislil je Iztok, kaj če so se Sprli Anti in Sloveni? Morda ne udarijo na pomlad preko Donave na jug? Izdero kopja, zgrabijo sekire, in logi bodo pili kri, ki teče iz ran, zadanih od bratov--- Ob tej misli se je zgrozil. Skočil bi v hlev, izbral najboljšega konja in bežal domov... Ali njegovi cilji? Bogovi vodijo njegove korake. Svetovit sam mu je pri-vel na pot Epafrodita, Perun je pognal strelico v kragulja — in mu otvo-ril vrata, da pogleda sovražniku v dušo, da mu služi in s tem koristi domu. Ne, sedaj ne sme domov, sedaj še ne. Poj de — ali tedaj ponese seboj vso umetnost vojske, ki jo ukrade Bizancu in pokloni svojemu rodu na žrtvenik.. Na dvorišču Epafroditove vile so zalajali psi. Toda hitro so umolknili in tiho dobrikajoče cviljenje je naznanjalo, da se je vrnil gospodar. Prinesli so Epafrodita s Teodozijevega trga, kjer je pod marmornimi arkadami poveseljačil do polnoči in kockal za cele stolpe ^latili "bizantincev". For-tuna ga je poljubila kakor Putifarja, Vo je dobil Jožefa v hišo, odkar je sprejel Iztoka. Tako se je hvalil in šalil sredi bogatih patricijev, ko je Melhijor stresal zlate stolpiče v usnjene vreče. Vrnil se je torej Epafrodit izredno dobre volje. V nedriju varno spravljen prstan Teodorin in pergament od cesarja, v vrečah kupe zlata in zadolž-nic, da lahko takoj jutri proda nekaterim uglednim patricijem lepe hiše, ko bi hotel iztirjati. Oči so Grku ble-sketale v živahni radosti. Denar in carska milost! Sedaj trguje svobodno in svobodno lahko tudi ukani kogarkoli. Upravda ga ne obsodi. Velel je Melhioru, da ima dati vsem sužnjem najboljšega vina, slaščic in sadja, rib in ostrig — kar premorejo shrambe. Nato je vprašal, če sta se Slovena že vrnila. Z Iztokom da mora takoj govoriti — če ga ni — naj ga poiščejo. Vratar naznani, da se je vrnil Iztok že davno. Melhior je šel sam ponj, in Epafrodit je velel, da ga privede v dvorano, kjer sprejema odlične goste. Ko je Iztok vstopil, si ni upal od vrat do Epafrodita. Na treh zlatih kandelabrih so plapolale iskrive luči in razsvetljevale neizmerno bogastvo. Kjer ni zasegla na tlaku preproga iz Bag-dada, tam so se blesteli v luči pisani kamenčki dragocenega marmorja. S sten je odseval marmor, posut s smaragdi, hrizoliti in oniksom. Majhni stolčki so sloneli na slonokoščenih no-žicah, zlate niti so se utrinjale po tkaninah, tuje, Iztoku nepoznano krzno, je božalo mehke sandale Epafroditu. Tri gracije so držale pred njim na iztegnjenih rokah iu opirale s tenkimi prsti mogočno školjko, v kateri je bila zlata kupa, napolnjena z grškim vinom. "Sedi, Iztoče!" Epafrodit ga je povabil k sebi. Gp-voril je gladko narečje Tračanov in vpletal vmes mnogo slovenskih besed, tako da ga je Iztok lahko umel. Sin Svarunpvjse je boječe približal in sedel na krzno koo-gam bogatega Epafrodita. Grk se mu je dobrovoljno nasmejal •• v «*•*»-•'•• v •--» t • *.V in vteknil suhe prste v njegove bujne kodre. Namignil je. Zamorec je prinesel še eno čašo grške starine. "Vzemi, sin Slovenov, izpij na slavo Krista, ki je dober tudi tebi!" "Svetovit me je spremljal, Perun vodi moje strelice! Ne poznam tvojega Krista!" "Spoznaš ga! — Pij v zahvalo bogovom !" Izpraznila sta kupe. "Iztok, ti si me otel Tunjušu! Dol-gujem ti zahvalo in plačilo!" "Tunjuš je lopov! Vsak Sloven bi moral storiti toisto. Mi ne ropamo mirnih potnikov." "To je hvalevredno, Iztok. Ampak moj dolg je velik." • "Plačal si že, gospod! Sprejel si me ne in očka. Bogato si plačal!" "Nisem, Sloven. Sprejel sem vaju, ali sem si nakopal še drug dolg. Ti si zmagal. Danes te proslavlja Bi zanc. Zmagalca Belizarja so pozabili in več se govori o tebi, nego o carju. In ti si zmagal — kot moj gost. Tvoja čast — moja čast! Kaj želiš?" "Naučil bi se rad vojne po bizantski. Potem bi se vrnil domov!" "Vojne? Torej ti nisi pevec?" Epafrodit se je začudil. — Iztok mu je zrl mirno v lice. "Pevec, ker hoče očka. Ali rad bi vojeval. Veseli me meč in kopje." "Dobro govoriš, sin Slovenov! Tvoje vrle roke je škoda za strune. Poslušaj! Upravda je določil vojaško čast v palatinski četi za zmagovavca. Ti jo dobiš. Jutri moraš z menoj na dvor. Sama Teodora te želi videti. Ti boš vrl vojnik. Če :si barbar in moliš bogove, nič ne de. Spoznaš Krista in ga zaljubiš. Naučiš se vojne in se proslaviš — tvoje barbarsko ime bo pozabljeno. Sam Upravda nima očetov, ki bi bili rojeni v purpuru, in despojna je hčerka hlapca. Zato ljubita barbare, če so vrli. In ti si tak, Iztok! Toda pomisli, če ne sprejmeš službe, moraš še nocoj iz mesta; sicer si otrok smrti. Dam ti konja in denarja, da ubežiš. Torej voli!" "Volil sem, gospod! Jutri grem v vojnike!" "In očka?" "Ostane pri tebi ali se vrne domov — kakor mu ljubo!" "Dobro. Še nekaj. Ali si zadovoljen, da ostaneš pri meni? Za odlične ga vojnika je treba znanja. Dam ti učitelja, ki te izuri v pismu in jeziku. V jutrih boš hodil na vežbališče, popoldne se boš učil znanosti!" "Kako si dober, gospod!" "Pojdi! Jutri te spremim na dvor!" Ko sta se ločila, je gledal Grk za Iztokom. Lokave oči so se pasle na junaških plečih mladega Slovena. "To da je godec? Pevec?. Pri Her-kulu, če ni ta pomagal ugonobiti Hil-budija? Molči. On bo molčal. Ali njegov očka je klepetav. Napije se in ga izda. Tedaj zlo za mladeniča. Upravda se osveti grozno —" Udaril je na srebrno visečo ploščo z zlatim kladvecem. "Melhior, Sloven naj se vrne, — takoj!" Oskrbnik je odšel po mladeniča. — "Žal bi mi bilo mladega junaka! Zavarujem ga pred kremplji Uprav-de--" "Gospod, zgodilo se je." — Iztok je stal vnovič pred Epafroditom. "Še imam govoriti s teboj!" "Govori, poslušam!" "Ali boš govoril resnico?" "Ne lažem, gospod!" "Povej, ali nisi bil ti med vojniki SloVeni, ki so za Donavo upropastili Hilbudija, slavnega voja cesarja U-pravde?" "Povedal ti je očka, da sva godca!" Iztok ni trenil. Vzdržal je prodirajoči pogled trgovčev. Lice se mu ni pordečilo. "Iztok!" Epafrodit ga je prijel za roko in pritegnil k sebi. "Iztok, ali držiš prisego?" "Na smrt, gospod!" "Tudi jaz! Zato ti prisegam pri Kri-stu, svojem Bogu, da ne izve iz mojih živih ustnic nihče, kar mi boš zaupal. Vprašam te, ker te ljubim in se zate bojim. Povej mi, prisezi mi pri bogovih, ali si se vojeval zoper Hilbudija ali se nisi?" Iztok je molčal. Njegove ustnice so bile stisnjene, oko mu je žarelo, glava se je dvignila ponosno. Slovesno je odgovoril: "Kdo je vreden sin svojega naroda, da ne bi napel tetive v pogibel sovražnika, .." "TI si vojeval---. Ali veš, če se zbudi sumnja, zlo po tebi!" ■:"Ne izve se!'* "Hagija Sofija naj varuje tvoje besede in besede tvojega očeta. Epafrodit bo čuvaj nad tehyoj!1' ---! Ko je' Iztok prišel v sv»j stan, Se je uprav povrnil Radovan. Na bisovi halji so se sledile kaplje črnega vina. Obstal je pred Iztokom, zgrabil z obe-, . j *.'•, i ... v ' ma rokama sive lase, oči so se mu vrtele, kakor bi poblaznil. 'Iztoče, Iztoče! Vsi volkodlaki naj ga srečajo in raztrgajo! Morana naj počiva sedem let in mori njega! Iz njegove pasje čeljusti naj sršeni napravijo gnezdo, mravlje naj mu raZ-grizejo jezik! Iztoče, ali nisem rekel, da je kravjerepnik! Ali nisem- rekel? Najmočnejši hudič, ki se ga .boji sam Upravda, naj mu zadrgne rep okrog vratu in naj ga zadavi! Iztoče, Iztoče!"... Zakolebal je Radovan in se zvrnil na preprogo ter klel in vzdihal na ležišču. Iztok je gledal in poslušal. Ni razumel starca. "Očka, koga naj Morana? Kaj ti je? Kdo ti je storil žalost? Povej! Nož imam! Nadenj grem! Samo reci!" "Hotel si nadenj, pa te nisem pustil. Oj, mene bedaka!" Udaril se je po čelu. "Nadenj sem hotel? Kdaj? Nad ko-ga? "Ali ti nisem rekel, da je lopovj pes sentjavi? Reci, če nisem rekel?" "Kdo, očka? Ti si bolan!" "Pa kako! Tako vino piti, zastonj, do sita, pa izve človek bridko reč in zboli na smrt. O j, krvoses!" Iztok je sedel k Radovanu in mu gladil razpaljeno čelo. "Vode mi daj!" Pil je z veliko žejo. Nato se je nekoliko pomiril. "Iztok, kaj sem izvedel, zdajle, ko sem se namenil domov, da bi mirno počil od trpljenja." "No, povej, Radovane! Zadelo te je zlo!" ________ "Slovene sem dobil, izza Donave, poštene Slovene. In so povedali, da je Tunjuš — tristo besov je v njegovi čapki — požgal Hilbudijev most če z Donavo in se napotil k Antom. Vojsko Vojsko zakuri, vojsko, veruj mi, Iztok! Da bi mu izpila oči Jaga-baba! Oh, zakaj ga nisi? Mene bedaka, da sem ti branil." "Očka, ne toži! Nisem ga, ali pride čas, ko mi ga da Perun v roke!" "Kakor kragulja v hipodromu, naj ga prebode tvoja strelica! — Ali zato morava sedaj hitro domov. Kdo bo vodil mladce?" "Očka, jaz ne morem!" "Ne moreš? Zlo na sina, ki tako odgovarja očetu! Svarun umrje, Sloveni ne zmorejo zoper Ante — in namesto gradišča dobiš krtovo gomilo — in namesto sestre Ljubinice dobiš ženo garjevega kožarja! Žalost tebi, Iztoče! "Svarun ne umrje in Rado, sin vel-možnega Bojana, starega bojevnika, ve, čemu nosi lok, in ve, kako se bori tisti, ki ljubi Svarunovo hčer. Perun bo z njim in Rojenice bodo čuvale Ljubinico. Jaz ostanem, očka, in ko se naučim vojske —" "Ti ostaneš in ko se naučiš vojske.. Prav... Ostani! Le ostani... Jaz grem in sporočim Svarunu,. kako ga ljubi Sin..." Jezen se je obrnil Radovan v belo steno. Od bdenja in vina so mu bile težke trepalnice. Zaklopil je oči in Že v polsnu godrnjal nerazumljive kle tve na glavo in življenje Hunu--- Drugo jutro je v Epafroditovi /ii£i že zarana vse mrgolelo sužnjev in ev nuhov. Melhior ni zatisnil očesa, Pazil je na služinčadt da se ni opila. Bolj ga je skrbel obisk pri carju kakor najbolj obložena ladja njegovega gospoda sredi razljučenega morja. Epafrodit je zahteval nasijajnejše spremstvo. To je brez skrbi smel edino bogataš in patricij, ki je imel doma varno spravljen caričin prstan in despotov pergamefit. Zadišala je narda po vili, evnuhi so drgnili v kopeli Epafroditovo su ho telo z najdražjimi mazili iz Egipta in Perzije. Redke lase so mu -koclrali in posuli vanje zlatega prahu. Tunika je bila iz težke svile. Vanjo so uvezle najspretnejše vezilke iz zlatih nitk lotos in palmo, grmičke mirt, pave in galebe. Krog rame si je ogrnil d6Jg plašč, hamis, takisto od svile. Sam Melhior mu ga je spel na desni rami z veliko, zlato zapono, v obliki grškega križa. Na križišču zapone je gorel dijamant. na konceh so zeleneli veliki smaragdi. Tudi Iztok je moral v kopel. Tudi njegove bujne kodre so posuli 7. deh-tečim prahom in ga nato odeli v svileno haljico, nalašč sešito, kot so jih nosili Sloveni od pražnja. (Dalje prih.) ko vojno, v kateri smo kdaj bili, brez ženske volilne pravice in prohibicije. "Dobili smo Vojno 1." 1776. in 1. 1§12. in mehiško vojno in vojno 1. 1860. in špansko-ameriško vojno, in tedaj ni bilo najfinejših čajnih družb, govorečih, naj se moški oblečejo v najfinejše ženske srajce in ženske v kosmate hlače. Ženske naj pletejo. "Ženske ne predlagajo, da bi šle onkraj v zakope in se bojevale. Moški so, ki morajo delati to. "Namesto da mukajo in mekečejo tod okrog o svoji rešitvi demokracije s tem, da si izsilijo pot na volilne shode in konvencije, ki storile bolje, da gredo domov in pletejo, delajo obveze, pukajo predivo in šarpije ter se pripravijo, da prevzamejo skrb za svoje brate in sinove in očete, ki utegnejo biti razstreljeni v kose v zakopih letam." "Ženske," ga je prekinil senator Gal-linger iz Hampshire, "delajo prav vse to v toliki meri, da bi jim morali časti-tati na temi." "Vojakom treba opojne pijače." "Čestitam jim v toliki meri, kolikor delajo vse to," je rekel senator Bran-degee, "ali če bi šle iz (kongresne) predsobe in se vrnile domov in delale še več, bi mi bilo bolj všeč. "Vzemite mladeniče le-tam v njih zakopih, stoječe vso noč v dva črevlja globoki ledeni vodi, s povelji v njih žepih, iti prek vrha v mrzlem sivem svitu v hladni megli, da izpostavijo svoja telesa strelu in šrapnelu in strojnim puškam in strupenemu plinu, pa pravijo, da mu hočejo, ko ima že zmr-zli nogi, še njegov trebuh napolniti z ledeno vodo, preden gre v boj, v moralno izpodbudo zanj. Ali ni to popolnoma bedasto? "Vsaka armada v, inozemstvu daje svojim vojakom kake pijače, ki jim razširi srčne cevi, preden gredo nasproti mrzlemu višnjelemu jeklu, in pijača utegne biti zadnja, ki jo uboga para kdaj dobi. Vendar pa so, ki mislijo, da to vojno dobimo s takimi marnjami in mrdami in muhami. Sedaj pa preidimo k stvari, s katero dobimo to vojno." DR. E. H. STEWART ZOBOZDRAVNIK 413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS. Chicago Phone 986. Zanesljivo zobozdravljenje. Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo. Moji delavci so zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska stavbinska tvrdka Frank Grutn 1100 N. Broadway, Joliet, Illinois Chicago Phone 4635. ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpentcr in Kootraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. IZVANREDNA PONUDA SLABIM LJUD1MA DRAGINJA na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno. Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, 8 to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas. Ameri Best i Slovet š Pri spahnenju in zdrobljena; vdrjnite takoj s Dr. Rlchter-jcvcm V rabi že 50 let pri slovenf klh družinah In prit j ubij e u kot dumuie sredatvo. Jedlno pravi s varstveno znamko sidra. 35c. in 65e. v lekarnah in naravnost oJ F. AD. RICHTER Ci CO. 14-80 Washington Street, New York, N. V. i Potrebno Je samo poslati Iznos od 50 cent| Slabi i nervozni ljudi temeljito i trajno olakšani kroz uporabu NOVO ljeka. Ovo je Izvrstan ljek, kojl je olakgao več tisučama. Ako ste bolestni ill pobolje-vate, ako trpite od živčane slabosti, izgrubljenja snage, ill ste sjetni i turobni, 111 su vam hladne ruke i noge, lli da trpite od glavobolje. slabe i neredovite probave, bolesti želudea. bubrega ill vodopustnih organa, ružnlh sanja, sti-dljivosti, strašljivosti ili nesposobnosti pokazati se naravnim, kao ostali ljudi, tada če vam biti pomoženo sa NOVO ljekom. Ovaj če vas ljek u kratkom vremenu učiniti, da se budete osječali jakim. zdravim, sretnim i sposobnim za žlvotne naslade. Za dokaz toga, da če NOVO to učiniti za vas, mi čemo vam poslati 15-dnevno lječenje, vrijedno $2.00, BADAVA. nakon Sto čemo primiti vaSe ime i prezime, zajedno sa 50 centi u markama ill srebru za prlpomoč pošta-rine i odpreme. Molimo, da držite na umu, da ovo nije maleni uzorak, več podpuno 15-dnevno lječenje, koje če podati podpunu olakSicu u mnogim slu-Jajevima. Ova ponuda je samo za st i-novito vrljeme. Stoga nam piSUe he z okljevanja, i spomenlte ime novine. gdje ste čitali. a mi čemo vam poslati lječenje odmah. NOVO COMPANY, Dept. 31, Box 4000, Philadelphia, Pa, Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmete» ki spadajo v področje mesarske in grfr-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam-Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IU To, TI La STENSKI PAPIR m; as vc k; a\ m ni k; P n d s P I 1 < Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskei* papirja po nizkih cenah. A lexander Harass f%ChL Phone 37i Lf N. W. M». 120 Jefferson St JOLIET, ILI* POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka I iene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street JOLUXUk. FIVG V STEKLENICAH. Chic. Phone 276R. N. W. Phone 1113 Cor. Scott ant) Clay St» Soth Telephone« 2«.....JOLIET. ILLXNO*> Naročite zaboj steklenic tiovega piva, k! se Imenuje EAGLE EXPORT s True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on May 14, 1918, as required by the act ofOctober6,1917. FANTJE V ZAKOPIH. Senator Brandegee pravi, da potrebujejo opojne pijače. ter je najboljša pijača Washington, D. C., 7. maja,. -- Senator Brandegte iz Connecticut^ je cfa-nes odločno protestiral proti razpravi o ženski volilni pravici (woman suffrage), aH- prohibiciii mecj trajanjem svetovne vojne. *•• * "Dobiti'ne morete te vojne," je izjavil', "z govorjenjem o ženski volilni pravici in prohibiciji. Dobili smo vsa- , , 'J.-V ■' a' -V ' I r » -v . fc. >• .; % k-Vv* v "«•;*• '-f v. ' - - E. Porter Brewing Company Oba telefon 405 S. Bluff St.. Joliet, 111. I * Jx, . i ,