86. številka. V Trstu, v soboto 25. oktobra 1890. „£ D I N O S T" shaja dvakrat na teden, r«ako irado vn soboto oh 1. i" popolridn* „Edinost" stane: '.a VHt» leto jfl. «.-; ii»en Avst. 9,— #1. sa polu leta . 8.—: . „ 4.50 „ m četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 „ HoflBmirne številke ne dobivajo * prn-•iaja nirah tobaka v Tritn po dot., » 3orici in v AJdovičint po * m>v. ^a aaročbo brez priložene naročnine se ipravaiitvo ne oiira. EDINOST / | Tečaj XV. ^ m 0(T:3.qi in nrnantl* ru^nn.. m n..v Oglasi in oznanila račun« po h dov. vr^tK-a v petitu ; za naslove z debelino črkami «e plačuje proHtnr, kolikor bi obneglo navadnih vrstic. Poslana, jame zahvale, osmrtnice it'* hh račune po pogodbi. '■"■•i dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulif. <'nrintia št. 25 V »ako pi«mo mora biti traiikovano, ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Kukopiio »«< ne vračajo. Nart>4uino, reklamacije in lnaerate prtoma Upra7List73 v ulici ('Hrintia Odprt« reklamacij«« »o pronte poštnini. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. ■ V editnsf je n-i Naši petardovci. Bilo je meseca februvarja t. )., ko je Tržaško deželno sodišče obsodilo štiri mlade petardovce, samo ntftove odličnih družin. Da-si »mn tudi mi občutili takrat nekako zadoščenje, prevladal nas je ven-der, pišoče o rečenom dogodku, oni skep-ticizem, katerega ne nikakor ne moremo otresti, ako govorimo o Tržaških naših odnošajih. Drugače je sodil v Trstu izha« jajoči nemški list, o katerem hudobni ljudje trdijo, da srka življenja sok iz gostoljubnih jaalij dispozijakega fonda. List ta izrekel je trdno menenje, da so bile takrat petarde zadnjikrat pred našim deželnim sodiščem. V |očigled neosnovanemu optimizmu rečenega nemškega lista smo pa mi rekli: „Tudi mi bi se radi temu nadejali, a v veliko našo nesrečo nam božja milost ni naklonila tako velike porcije optimizma, kakor nekej Tržaškej gospodi. Uli ž na bodočnost nam bode morda pokazala, kdo je imel prav". In tako sta ai takrat stali dve menenji nasproti: menenje nemškega lista, izvirajoče iz namena, stvari kazati v ugodnejšej luči. nego v resnici »o — in nase, izvirajoče iz dobrega poznanja resničnih naših razmer in izvirajoče iz pravega pati ijotizma, kateremu pa moremo le tedaj vapešno služiti, ako govorimo — resnico. Priprosti naš razum nam namreč pravi, da bolezen je le tedaj moči radikalno ozdraviti, ako poznamo nje vzroke in ako vemo, kako globoko že sega nje kužni vpliv. Sedaj pa aodi razsodni čitatelj, katero teh dveh menenj je pravilnejše. Tn res je bližnja bodočnost pokazala, da je bil skepticizem naš na svojem mestu. Mesecu avgusta pokale no po našem lepem mestu petarde, da je bilo kar veselje — za vso slavno iredento namreč. Mislimo ai, da ho alavnemu Imbrijaniju prsi mogočno plule, ko so mu dohajale vesti o teh slavnih činih, pričujoče, da ima veliki mojster v avstrijskem Trstu ubogljivih in dovzetnih učencev. Da pa je bil efekt popolnejši, določili so drzni ire-dentovci peklensko zlobnostjo in prav ten- PODLISTEK. Varčnost in zapravljivost. Vinorad in Pijerad sta vinska brata (Dalje.) Še se smejetft naša vrla pijančka in tudi učitelj, misleč si: kje je neki Pijerad to iztaknil. V tem ustopi v zakrpanej mezlani zagumbani kostanjar. Na nogah nosi lesene cokle, na lesenem krožniku pod lanenim umazanim prtom pa hrani gorke pečene kostanje na prodaj. Stopi k pivcema ter ponudi: „Kostanji kaldi — gorki, gospodje!" Vinorad se ravno ozre. zarudi in zatem obledi t „Da bi te lop, fi naju že staknilj!" vzdigne post in Furlanu zagrozi. „Ako se nama ne pobereš izpred oči, pokazal ti bodem jaz stezo, ti laški lenuh. Noč in dan vam s tem pečenim zrnjem rogov ili po mestu: in ko bi bil še sam, kot komarjev jih jo. Živi o polenti in siru svoje žive dni, naš denar pa spravlja na zimo, da g u na leto nese dencijozno one kraje, kjer s« imajo položiti petarde: v slovenskem „Delavskem podpornem društvu", na kolodvoru, na policiji in v ured ništvu uradnega lista. Th moment je kuj pomenljiv, ker nam priča, da junaki ti neso delali lehkomis-Ijeno — kar tje v en dan — ampak dn so vse dobro preračunili in premislili. Pokanje štirih petard združilo ae je v glaaen kvartet, katerega govor more razumeti vsakdo, če le hoče. In pok petarde v „Delalskem podpornem društvu" je slavnej vladi glasen in odločen opomin, kakorsnega morda še ni cula. Pokanje petard bilo je pomenljivo n u vaeh štirih straneh, a na jporoenljivejše bilo je vsaktiko v rečeuem slovenskem delalskem društvu, kajti pojasnilo nam je se železno logiko — koga iredenta sovraži, k e r a e g a boji. Istina ta ni za nas nič novega, ampak notorična je mej nami ; ali drugi, katerih dolžnost je preganjati iredentizem z vso silo, neso se še dokopali do tega spoznanja, Ireden-tnvska petarda v slovenskem društvu ! Dogodek t« je toli pomenljiv, da bi m o-r a 1 a slavno vlada i/ njega posneti program vsej svojej politiki, ki jo tira tu v Trstu, ako hoče, da bode politika ta služila a v-atrijskim interesom. Da ! na s 1 o-v a n s k i element ae naslonite, vi slavni vladni možje, in izginile bodo petarde in izginili bodo vsi oni veleizdajci v fraku in glag.e-rokovicah, ki stoje za hrbtom petardovce v in ki so pravo za pravo i n t e 1 e k t u e I ni p r o v z roči tel j i grdih zločinstev. Ne prosimo vas milosti, ne prosimo vas protekcije; prosimo pa vas objektivne dobrohotnosti, katero ste nam dolžni, ker državna korist tako zahteva. Slovanski element je tu v Trstu in po deželi toli mnogoštevilen, da more postati najzanesljivejša zaslomba avstrijskej ideji, snmo dajte, da se more razvijati, da se more orga nizova t i. O silah in krepostih tega elementa — oprostite, da vam to kar naravnost povemo — ne-mato pravega jasnega pojma, ker vam pogled moti strah pred nekimi težnjami, t. j e v svoje puste K a d o r e." Kostanjar potihoma izmuzne iz pivnice, Pijerad pa tolaži prijatelja, Češ, kaj bodeš grenil žolč nad tim ptujccm, „Pij ga brate ! to je boljo od pečenih zrn " Popila sta? morda tudi poplačala, ter odšla. Kaj nnš učitelj menijo. Učitelj ostal je sam, — korakal je po sobi ter sam seboj govoril: „Da, bolj ko premišljujem revo našega okoličana, bolj me žalijo enaki prizori. Kedo taji, da okoličan ni pridnih rok, da ni razumen. ČJe tudi obiskuje samo po dva, k večemu tri razrede, poznan je kot umen zidar, praktičen vrtnar. Sem bi moral priti marsi-kateri profesor učit se vrtnaratva. A pri vsem tem je le reva. Nekdanje kmetije so prišle v tuje roke, vsakdanji zaslužek pa nič ne zaleže. Saj si ga slišal — da Slovenec ni ustvarjen za varčnost. Mladina se že zgodaj privadi na denar: začetkom dobi par desetič na teden — te v nedeljo zaigra — pozneje zasluži par fo-rintov. Te deloma zapije ali zaigra. Ko je dorasel delalec, prihranil bi si lehko lepe katere ae kaj rado podtika slovenskemu eknuniu, katerih reženj pa mej nami niti ui. Morite bo, ako mislile, da se iredentizmi da udušiti, ako zaprete par poaa-iniiaih petardovcev ; o ne: vzroki temu zlu tiče v socijalnih naših r a z m e-r a h. Dokler iuiajo z a š č i t a i k i petardovcev vso moč v svojih tokah ; dokler dopustite, da se ti vedejo mej nami kot vsomožni diktatorji; dokler dopustite, da se mej Tržaškim ljudstvom — tudi slo venskim — siri menenje, da teh diktatorjev niti moč postave ne doseže: dotlej ui nade, da bi se obrnilo na bolje. Kaj vam pomaga, da .-trižete vejice ob košatem drevesu, donašajoeem vam toliko grenkega «adu! Korenine posekajte, pa bo! To je gotovo, da se zlo ne da zadušiti pri deželnem sodišču, ampak le v - u m e n o j hiši, kjer sede oni gospodje, ki imajo v rokah krmilo vladne politike. Gospodje v rumenej hiši naj v pravej meri zastavijo svoje sile in šlo bo, ker mora iti. Ako to store, zagotovimo jim z matematično gotovostjo, da v par letih bede zrak pri nas povsem čist. Če ne — pa ne ! Ako bi vedeli, da so gospodje pri unmeatništvu navdihnili članek „Trieste-ričin" z dno 22. oktobra, baveč se z istim predmetom, skoro bi gojili nekoliko nade. Proti koncu članka se namreč pisec do takne skeleče naše rane: Tržaškega italijanskega časopisja. „Trie-sterica* pravi : „Nadejamo ae najprvo, da odslej ne bodento več čuli petard — tega zavi stnega in po svojih učinkih grozovitega bojnega sredstva — katerega žrtva je bilo oko nedolžnega otroka ; ali nadejamo se tudi, da se — ni treba praviti, kje — zavejo onega, kar v resnici j« in kar obstoji. Najboljši človek ne moro živeti v miru. »ko to ne dopusti zlobni sosed ; in ker ne moremo zabraniti norosti iredentovskega časopisja, dolžnost je nas vseh, d a j i h slabimo in tako parali z u j e m o u č i n k e t e h norosti. Vse gre lehko, ako to storimo, kar zahtevata dolžnost in ča*t". Lep nauk je to : mi želimo le, da bi odločujoči krogi pri praktičnem svojem novčiće, ali kar je bil Janezek v mladosti, to ostane Janez v starosti. To je žalostna istina, izjeme bo redke. Sicer pa imajo dovolj izgledov štedljivosti. Furlan jim je živa varčnost. Ne dobiš ga v krčmi, pridno ti potuje iz dežele v deželo, iz mesta v mesto, od vrat do vrat. Kjer jo vrabec, tam je tudi Furlan kot hlapee. On vam zbira sold za soldnm, skromno je. pije le o praznikih, oblači z domačo mezlano, na-stedeni zaslužek pa vedno pošilja domov liubljenoj družini. Kaj pa naši ljudje? Mesto da bi vsak teden kaj piihranili in širili svoj dom, božajo vsako leto bolj ; to priča preveliko število krčmnrjev in žganjarjev, kateri so našim okoličanom prava špurkaaa — oni jih rede! Varčen delalec zasluži, živi, skrbi za družino, pa vrh tega še kak goldinarček prihrani. Pri nas ni tega; zato pa je tako pičlo število značajnih mož : revež, dolžnik je svoje žive dni odviacn, kupljiv in brezupliven. Ko bi bili okoličani mojih misli, prišli bi srečnejši časi." — Učitelj postoji pred praznim kozarcem, pokliče krčmarja, plača in odide. delovanju doaledno izvajali posledice, ki izvirajo iz tega nauka. Potem bi petardovec Coretti res bil oni duh, ki namerava vedno le slabo, a učinja dobro. —t— Gospodarske in drage razmere v Trstu. i. Salu h rei publicae suprema res o h t o — priporočal je modri Cicero svojim sorojakom. Pred vsem moramo gledati na varnost in proapeh občne države, potetn stoprav naše stvari. Ta rek, ki je bil pravilo nekdanjim rimskim vodjem in v 1 udarjeni, kojega so zvesto ae držali starodavni Kimci, prišel je kmalu ob veljavo in sedaj štejejo ga že mej staro železo. Ne da bi vsakdo delal zu skupni blagor vseh, hodimo vsi narazen ter gojimo naj grši egoizem. Samo zakona moč, čestokrat |ako ostra, more nas ob posebnih prilikah prisiliti, da skrbimo tudi za občno državo. Ne da bi vsak posameznik sam skrbel za skupni blagor tur upravljal deželo in mesta, dajejo mu posebni zakoni in iih-redbe voliti odbrance, katerim poveri Hkrb zu občne posle in stvari. Ti so poslanci, uradniki itd. Tudi Trst ima bvojo zastopnike v inestnej hiši, katerim je poverjena mestna uprava, razpolaganje z občinskim denarjem, zakonodajstvo, telesni in duševni blagor občinarjev. Ti svetovalci in poslanci ukazujejo, mi pa poslušamo in pravico imamo se pritoževati in javno presojati njih delovanje in nehanje. Je-li delovanje mestnega zastopa v Trstu pravilno in ugaja opravičenim zahtevam prebivulstva ? Zastopnikov dolžnost je gledati na telesni in duševni blagor svojih podvržeu-cov. O duševnih zahtevah ui nam skoraj govoriti, kajti tu se meša narodnost, koja je čestokrat vzrok velikim nepravilnostim. V tem in sledečih člankih hočemo spregovoriti o brezbrižnosti mestnega zastopa, kot v to poklicane oblasti nasproti občnemu zdravstvu in sploh sanitarnim potrebam Miiika išče moža. Morda ni še učitelj zavil za hišni ogel, ko pogleda skrivoma bleda ženica skozi priprta vrata. Glavo ima v črno ruto zavito; nemirno se ozira, zdaj pa zdaj pogleda v pivnico. Naenkrat lopne duri in natopi; bila je Vinoradova Minca. Molče ozira se, išče ga v kuhinji, v kleti, itd. Pri tem šepeta: „Tudi na Višavi ga ni, pri.......sem že bila ; gotovo me je slutil ali Janez ga je kam fckril. Oh ti nesrečni mož! Doma otroci čakajo večerje, ni moke, ni zabele ; zima ae bliža in ni obutve, ni obleke, a pri vsem tem prisluži lepe denaroe. O vi znpeljivci ; du bi toča vse grozdje pobila, da bi ga ne pridelali kapljice; dd, potem bi se Vinorad apainotil. Uboga Minca vsa razdražena sede tje na atol, podpre z desnico trudno glavo ; solze so so pa utrinjale iz svet lih oči ter rosile veli lici, a debeleje so celo kapale na mizo. Janez jo koj spozna, osrči se, pa glasno pozdravi : „Dober večer Minca, ga boste en liter — vsaj en četrt belega prinesem." Minca ustane : .Prinesite mi moža, kam ste ga skril, nemara upravljanega ljudstva. Osobito hočemo govoriti o ponarejanju nekaterih živil n. pr. vina in opojnih pijač in brezbrižnosti municipija napram razprodaji teh živil. Pomanjkanje pitne vod«?, slaba podzemska kanalizacija, gnjilo podzemlje no najbolj uzrok prevelikej umrljivosti v ka';-šnej deželi. Ako se tem zlom pridružijo : »labo in pomanjkljivo nadzorstvu rHznih predmetov, potrebnih za vsakdanje življenje, kakor Lruh, meso, ribe, vrtnina, sadje, vino in opojne pijače; nesposobnost in nevednost nižjih uradnikov pri užitninskih uradih; slabi trgi , prepir, ki vedno se opaža mej nadzorniki jestvin in mestno delegacijo; odvisni mestni fizikat; terorizem šestih pojedinčev na magistratu, pred vsem pa grdi egoizem in nepotizem, ki se je mej našo gospodo bujno razvil; — ako prišteješ vse te slabe okolnosti prvim naštetim, videl boš, zaknj se v mestu zmirom bolj siri nemoralnost, pijančevanje, zločini in vsh hudobija. GKde napeljave vode se pisari, govori in trosijo lisočaki že nad pol stoletja, ali o izvršitvi tega načrta ni še duha ni slnha. Vodovodna zadeva postala je nekaterim magistratinm ljubljencem molzna krava, katero dobro izžemajo v lastno korist. O zboljšanju kanalizacije in podzemlja ne more biti govora, dokler se ne preskrbi zaželene vode. Prenovljenje starega mesta spravijo Tržaški Lahoni na dan samo, kader jim gre za kožo, namreč, o priliki volitev. Nadzorovanje jestvin je velike važnosti v zdravstvenem in druzih obzirib. Da se pa to more izvršiti, treba, da dotični nad/.orovalni urad vodi sposobna oseba, koja se z veseljem in vednostjo bavi s to važno stvarjo, ne pa možje dvomljive vednosti in zaslug, koji neso druzega zakrivili, nego da so strastni Lahi. Tudi v socijalnem obziru je to nadzorovanje velevažno, kajti ako se pusie kapitalistom pečati se z razprodajo raznih živil na drobno, vstvarjajo se s tem druge in tretje roke razprodaje ter omogoči ponarejanje živil. Kupčevalec, ki je navadno primoran obrniti se do zadnjega razproda-jalca, kupuje robo drago in čestokrat škodljivo njegovemu zdravju. Države tuhtajo in mislijo, kako bi v okom prišle nevarnim socijalistom ter re šilo to velevažno prašanje ; a Tržaški magistrat, ne da bi mislil na zboljšanje zdravstvenih razmer, znižanje občinskih troškov in olajšanju ubozega delalca, vpo-rablja zlati čas v narodnostnih prašanjib, o jezikovnih zadevah, peča se s spomeniki, spi\ hodi, demonstracijami in vsakovrstnimi otročarijami, ki se sunejo obravnavati le v boljših časih, nego jo sedanji. Stavi se nepotrebnost pred istinito potrebo. v sod. Vse je že zapravil, pa še ga ni doinov. Vi krčmarji imate vrlo kosmato dušo ; toliko časa silite in nosite, dokler ni zadnji krajcar vaš: potem pa hajd skozi vrata. Janez bi rad jo tolažil : „Ne hudujte se Minca, samo en kvaitin sta ga spila s Pijeradom." .Ah s Pijeradom spet, s tistim po-gubljivim zapeljivim Pijeradom" — ihti se Minca, sklenivši roki na prsih. „Kaj hočete, delata tudi trdo; treba ga je po trudnem tednu — v soboto liter, vsaj ga med tednom že tako ne vidita." .Gotovo ne" — pridene Minca — „v soboto pije. v nedeljo lije, v ponedeljek spi, v torek išče delo — potem pa zračunite, koliko znese njegova tednina. In še to komu prinese, morda domov ? Ne? vaiu! vi ga imate vpreženega, popisanega na vseh vratih in Bog vč kje še." „Le mirujte, od danes naprej ne dobi ga nad četrtinke, naj ga še tako silno žeji", temi besedami upal je razžaljeno mater popolnoma umiriti. Koliko je naša Muica verovala krčmarjeviui besedam kaže nam nje zadnji pozdrav : „Vi krčmarji ste pravi spovedniki" ! Odprši vrata je silno za seboj zalupi. (Konec prih.) Dober del občinskih dohodkov vpo-rablja se leto za letom za vzdržavanje šolstva in snovanje novih šol. Zadnje pa ne prinašajo želenega vspeha, kajti osnovane in vstrojene so po napačnem načrtu. Iloteč staviti italijansko narodnost in jezik pred vse, pozabili so mestni očetje, da je Trst avstrijsko mejnarodno mesto ; v mestnih ljudskih in srednjih šolah se mladina vzgojuje in redi godna za službe v Ro-magni in Calabriji, ali za avstrijske službe ne. Uči se zgolj laščina, v tem ko se pre zirajo drugi v Avstriji navadni jeziki, mej remi celo „državna* nemščina. Slepo9t in narodna strast gospodov na magistratu prišla je že tako daleč, da ustanovljajo v čeloma 8lovenskej okolici laške šole in vrle Občina izdaja ogromno svoto za šolstvo, a sadu se nikjer ne vidi, pač pa pričajo o slabem gospodarstvu mestni smrkavi pohabili, potepajoči se po mestu in nadlegujoči občinstvo ; izšolana odrasla mladina, ki se brez službe okolu potepa brez smotra in koristi ; slovenska okoličanska deca, ki se na domačej šoli po 6—8letnem obiskovanju komaj navadi pisati in brati! Reveži in berači se preganjajo po mestnih ulicah liki razbojniki, a ne misli se ustanoviti poseben zavod za ubožne. Marsikak oče je prisiljen gledati, kako se mu malopridna hči izpridi ter dere v sramoto, ne da bije mogel vtakniti v poseben kaznilni zavod, kakoršnih je po vseh večjih mestih. Tudi mestna bolnica stala je Tržaško občino ogromnega denarja in zuiirom zahteva velicih denarnih svot. Vendar je jako pomanjkljiva. Pred leti odpravili so „liberalci" iz nje usmiljene sestre (er s tem humanitarnemu zavodu neznansko škodili. Za slučajne ponesrečence in druge bolnike obstoji v Trstu jeden sam zdravniški ambulatorij, v tem ko jih ima že mala Ljubljana dva. V mestu obstoji posebna zastavljalnica, ki zahteva 13% dobljene podpore in mnogo drugih postranskih, od nje zavisnih uradov, kateri tirjajo do 50 od sto od dobljene podpore V zdravstvenem obziru lehko bi se bilo storilo za mesto mnogo več. nego se je v istini. Vso to „srečo" in darove podali so mestu liberalci, ki so 1. 1867. meščanom slovesno marsikaj obljubili ter jim še vedno obečajo. Kuialu zadene mesto največji udarec, namreč odprava proste luke. Ljudstvo se bode obtežilo z novimi davki in pristojbinami, koje bode tembolj čutilo, ako se ue preuredi nadzorstvo užitnin ter se ne ustanovi poseben urad, ki bode kos avojej nalogi. Razprodaja na drobno mora preiti iz mk kapitalistov v roke poštenih prodajalcev ; ponarejanje, packanje in pretvarjanje užitnin se mora prepovedati s posebnimi zakoni in prestopke strogo kaznovati; odpraviti se mora samorazprodaja ali monopol. ki sedaj zavira vso Tržaško trgovino, stavlja mesto v slabo ime ter neizmerno škodi zdravju in blagostanju občanov. L-n. Politični pregled. Notranje dežel« V deželnem zboru Moravske m stavili so grof Otto Serčnyi in drugovi naslednji predlog: „Slavni deželni zbor naj sklene naslednjo resolucijo: Visoka vlada je uaprošena, ves svoj vpliv vporabiti v to, da se pripozna veljava načelu razmernega zastopstva v obeli volil nih razredih veleposestva." Predlog je podpirala v.«a desnica, levica je pa obsedela. Nemci se seveda z vso silo protivijo ta kim namtinom, odgovarjajočim načelom ravnopravnosti, ker se boje za svojo večino. Ves volilni red na Moravskem je pravi monstrum, vreden svojega očeta Sehmerlinga. Le pri takem krivičnem volilnem redu je mogoče, da imajo tam Nemci večino v deželnem zastopu, dasi je ogromna večina prebivalstva slovanska. V II. volilnem razredu veleposestva nema uamr«č konservativna stranka nijednega zastopnika. V istej seji stavili so poslanec Rozkošnv in drugi predlog, da deželni zbor sklene resolucijo : „Slavna vlada se pozivlje osnovati na Moravskem deželni kulturni svet." Spravna komisija deželnega zbora Češkega nadaljuje svoja posvetovanja. V seji dne 22. oktobra stavil je poslanec dr. Julij Gregr predlog, da se pokliče poseben referent za vse peticije, došle proti spravi, katerih je nad 3000; kajti o peticijah teh treba je vender enkrat obravnavati. Predlog ta so odklonili z vsemi glasovi proti onim Mladočehov in poslanca Skurde. Zatem so nadaljevali posvetovanja o deželnem kulturnem svetu. Nemško pisani madžarski list „Poster Lloyd" napisal je nedavno članek, v katerem je prav drzno norce bril iz naroda češkega ter izlival v očigled češko-nem-škiui pogajanjem svoj sarkazem na vrle Čehe. Praška „Politik" je pa madžarsko gospodo prav dobro poučila, da uprav oni imajo peklensko malo uzroka, zbijati šale z ozirom na dogodke, ravnokar se vršeče v tostranske) državnoj polovici. Podlaga dosedanjej našej notranjej politiki bile so historično-politične individualnosti; danes ali jutri pa gotovo prevlada narodnostni princip. Gotovo pa je, da narodno načelo — postavivši se na tej strani krepko na nogo — kaj kmalu prekorači malo Litvo. In se madžarskoj pospodi nič ne sanja kakove da bode posledice P Nemadžarske narodnosti onkraj Litve vzbudile se bodo iz letargije in apatije ; postavile se bodo po robu madžarskemu na-silstvu. In potem ? No, potem pa bode konec vsemu siavju madžarskega šovinizma. Prav dobro jo je pogodila „Politik" pišoč: „Menenjc naše je, da imajo Madžari več vzroka z britko skrbjo misliti na svojo bodočnost, nego pa norce briti ob češko-nemškej spravi. So-li tako gotovi, da posledice te spravo — ki se že prikazujejo na horizontu, četudi v velikej daljavi — ne postanejo njim in njih veličanstvu usodepolnejši, nego katastrofa pri Vila-gosu P" Danes vrši se pri najvišjem sodnij-skem dvoru obravnava ob pritožbi, vlože-nej proti prepovedi društva „Lega N a-zi o n a 1 e", katero naj bi stopilo na mesto ra/puščenega društva „Pro Patria". V do-tičneui dekretu se je glasilo: Postopanje ra/.puščenega društva bilo je protipatrijo-tiško; ker pa društvo „Lega Nazionale" hoče nastopiti dedšcino rečenega društva in ker more študij in negovanje italijanskega jezika „pri nekaterih o d n o-šajih" postati državi nevarno, se osno-vitev novega društvu ne more dovoliti. V poročilu Tirolskega deželnega poslanca dra. Blaea ob predlogu za avtonomijo italijanske Tirolske pravi poročevalec, da se je o tem predmetu v deželnem odboru pojavilo trojno meneuje, radi česar ni bilo moči staviti pozitivnega predloga. Poročevalec stavi torej predlog, da se izvoli odsek deveterih članov, da se posvetuje o tej „važnej zadevi." Svoječasno smo poročali da je nastal konflikt mej O g e r s k i m ministrom za nauk in bogočastje in kntoliško duhovščino radi vprašanja, ali morajo katoliški duhovniki javiti drugovorskim cerkvenim oblastim, kadar krstijo kakega otroka nekato-linkih starišev. (Nemci imenujejo take slučaje „ Wegtaufungen"). Nemški listi so sicer nedavno poročali, da sta se gospod minister in papežki nuncij Galimberti tako-le pogodila ob tem vprašanju, da katoliškim duhovnikom ni pošiljati rečenih objav direktno protestantskim dušobrižnikom. ampak potem administrativnih oblasti. Najnovejša poročila pa javljajo, da so v Rimu odklonili to pogodbo. Zajedno poročajo listi, da Ogersko ministerstvo nikakor ni pri volji zapustiti dosedanjega svojega stališča ter da hoče zapričeti boj „v javnem rnenenji in v parlamentu." V ta namen skliče se posoben ministerski svet. Liberalni elementi da se nadejajo, da bode boj ta — „provz».č»n po kato-liškrj duhovočini", kakor pravijo — vgla-dil pot vpeljavi državnih matic in vrejenju prava mej zakonskimi. Vnanje države Iz B e I e g a g r a d a javljajo, da v dobropoučenih krogih govore o skorej-š n j e m odhodu r a z k r a I j a Milana v inozemstvo, ker „so se uredile njega osobne razmere". Razkralj Jlilan da je pisal ministerstvu posebno prijazno pismo. Ker vemo, da je isti Milan do sedaj smrtno sovražil isto ministerstvo, moramo si „vre-jenje njega osobnih razmer" pač tako tolmačiti, da so mu zopet dali potrebnega cvenka ; — vsaj po to je tudi prišel v Beligrad. C r ispi i n C a p r i v i snideta se v kratkem. Ta sestanek naj dokažo, da so odnošaji mej Nemčijo in Italijo še vedno isti, kakor so bili za časa Bismarcka. To bi bilo vse lepo, ako no 1» bilo vmes Iinbrianijev in (Javalottijev. Italijanski ministerski svet je sklenil, da se razpusti poslanska zbornica. Čas za nove volitve jo določen na 23. novembra. Angležka, F r a n c o s k a in 11 a-1 i j a so že pripoznale B r a z i 1 i j s k o republiko. ^ Domače vesti, Imenovanja. C. kr. fin. ravnaieljstvo v Trstu je imenovalo L. Ermanija, Franja Jaichu, Josipa Schmelka, Fr. Kodermaca, Franja Stolza, carinskim oficijalom v Trstu, Josipa Susteršića, car. ravnateljem v Isoli in A. Custrina, salinskim eficijalorn v Piranu. Za družbo ev. Cirila in Metoda daroval je gospod Sepić 1 gld. Deželni zbor Tržaški. V seji dne 23. t. m. prijavil je predsednik, da jo došel od vlade postavni načrt o n ajd z o r o v a nju šol in izrazil lueneuje, da šc ta načrt izroči posebnemu odseku v posvetovanje. Po kratkej debati se je sklenilo, da se rečeni postavni načrt izroči posobnemu odseku, obstoječemu iz 9 članov. Da mej to deveterico ni nobenega Slovenca, se razume samo ob sebi. Kdo bi so tudi oziral na 40— 50000 Slovencev?! Bilo bi to huda pregreha proti znanemu italijanskemu liberalizmu. Poslanec C o m b i in drugovi predlagajo: 1, da se deželni zbor pridruži sklepom konfenrenoije v Ce-lovci na korist gradnje železnice Divača-L o k a in čez Karavanke do C c l o v c a, 2. deželnemu odboru se naroča, da ta sklep deželnega zbora prijavi trgovskej in obrtnijakej zbornici » prošnjo, da se tudi ona pridruži gori omenjenim sklepom. Ob tem predlogu vnela se je daljša debata in «e je slednjič »sprejel predlog dr. Dompierija, da se zadeva ta izroči deželnemu odboru v posvetovanje in poročilo. — Poročilo deželnega odbora o lastnem delovanju vzelo so je na znanje. — Odobrili so se računi zeraljišno-odvez-nega zaklada za leti 1888 in 1889 in poračun tega zaklada za 1890 in 1891. — Postavni načrt, tičoč se najdbo požarov in pokritja stroškov za gašenje, vsprejel se je z malimi premembami v 0. in 10. Magistrat In šolstvo sta dva pojma, ki so prav malo vkup« vjoamla, vendar v Trstu sta tesno vkupe zvezana, kajti mestni magistrat učinja zajodno šolsko obla»t. Kakoršno je drevo, cukošon je tudi uad ; kakoršeu je magistrat, takošni so tudi ujega otroci — ljudsko in srednje mestne šole. Ni čuda, da so te popolnoma laške in da se na magistratu kadi zgolj laškemu molohu tor se uvideva jedino korist iu vspeh v lašeini. Ogromno svot« izdaja občina za ljudske šole, neizmerno dosti denarja se zavrže za višje mostne in srednje iole ; da pa te ue ugajajo svojemu uamenu, to jo dan na dan očividnejse. Mladina, ki ne je izšolala na mestnih srednjih šolali, ni godna za javne službe, kajti razun ita-lijanskeg* jezika ni se naučila nobenega druzega. Drugi deželni jezik — slovenščina — in celo nemščina se na teh šolali deloma ali čeloma ignorira ; samo zadri jej so dovoljene po dve ali tri ure na teden. Mladeniči, ki so izstopili iz zadnje srednje šole, neso tedaj godni za drugo, nego k večjemu za kako trgovsko postransko delo in uprav te mladine nahajamo v Trstu obilo, koja po ulicah dragi čas prodaja, živeč na ramenah svojih dobrih ntarišev. Mladeniči iz srednjih meBtnih Sol bili so oni frkovci, katere je v tem letu sodišče obsodilo radi veleizdajskih Činov; mladeniči iz mestnih srednjih šol so ponajveč oni politikaši, ki od tu pošiljajo dolge dopise in tožbe v irredentarske časnike o-ikraj meje ; na srednjih mestnih šolah v Trstu se je izšolal oni Jacchia, kojega so mi« nolo leto izpokali iz Avstrije, ker se je pečal z irredentarji ; na mestnih srednjih šolali so je vzgojil oni Coretti, katerega je te dni dež. sodišče obsodilo radi metanja petard ; na mestnih šolah se je izšolala ona vseučiliščna mladina, ki v posebnih klubih uganja velikolaško politiko na Dunaju in v Gradcu; iz mestnih šol prišli so vsi oni bodri junaki nekdanje i:i Bedanje .Ginnastiche* ; mestno šolo je obiskovala ona sodrga, ki po navadi ropoče na galeriji mestne zbornice ter nesramno žvižga in sika, ako se po-stopi kdo kaj pametnega povedati itd. itd. Menimo namreč, mestne laške šole, koje vzdržuje Tržaška občina z denarjem ubozih davkoplačevalcev. To šole neso le slabe v pedagogiškem obziru ter neugajajoče av-atrijskim razmeram in potrebam, ampak one sovzgojevalke državi sovražnih elementov, takorekoč — — ognjišče irredente. In te Šole ne vzdržuje občina sama, temveč polovico troškov za srednje mestne dole nosi država sama. Facta loquntur — stvari same dokazujejo, da v teh šolah ni vse na pravem mestu. V njih ima vse nekak neprijeten značaj dišeč po magistratu in njega težnjah, radi česar bi priporočali »lavnej vladi, da nekoliko strožje pazi na vzgojo in poduk v imenovanih šolah, sicer bode sama nehote pripomogla, da bo krepi in širi oni naraščaj, proti kateremu sedaj strogo pazi in ga kaznuje. Odstranite uzroke in vaše bodo posledice. Iz deželnega zbora leterskega. III. sejo sklicali so — kar nikdo ni pričakoval — Se le za 6. uro zvečer. To je bil zopet jedeu tistih znanih manevrov italijanske večine : preprečiti hočejo, da ne bi hodili na galerijo kmetje iz okolice. V tej seji odobrili so izvolitvi poslancev Jenka in Stangerja. Zares čudno! V zadnjej številki priobčili smo doslovno govor po-danca V o-1 a r i č a v isterskem deželnem zboru in pridodali malo opazko. Prepričani smo bili, da v pohlevnej uaSej opazki ni ničesar, kar bi se moglo zadevati ob tiskovni zakon. Tega menenja je bilo tudi Tržaško državno pravdništvo, ker ni zaplenilo na-Sega lista. Ljubljansko državno pravdništvo pa jo bilo druzega menenja. „Slovenec* Jb namreč v svojej številki od četrtka ponatisnil omenjeni govor in našo opazko in državno pravdništvo je list zaplenilo. Kdo je torej imel prav, gospodje v Trstu, ali gospodje v Ljubljani ? Vprašanje to je povsem naravno in je mora staviti vsak pametno misleč človek. In odgovor na to vprašanje P Za odgovor P« nnj naši poslanci poprosijo gospoda juatieiiega ministra. Ali to je gotovo, da je naš tiskovni zakon povsem nodostaten in smatramo zj. velik greh državno-z b o r s k e večine, da neso rečenega zakona duhu časa primerno premenili. Ta zamuda se zna nad nami še britko mašče vati. Ste-li pozabili, kako se v opoziciji kruh je?! Mi slutimo, da so so gospodje Poljaki upirali pieosnovi tiskovnega zakona, ker ta zakou vrlo dobro ugaja njih odnošajem do Rusinov, ali gospodoželjnost Poljakov ne bi smela ovirati drugih poslancev, da ne bi delali na to, da vendar enkrat dospemo do prave svobode! Nov znak pravega duhovnika. „II Piccolo della Sera" — govoreč o župniku Zamljiču — pravi, da bi bil ta gospod vzoren (ottimo) duhovnik, ako ne bi bil hrvatskega mišljenja. Sedaj pa vemo, kaj treba za dobro kvalifikacijo kacega duhovnika: Slovan ne sme biti. To pa je že vrhunec objektivnosti, ako gre soditi o vrlinah kacega duhovnika. Lahonsko resnicoljubje. Tič se pozna po perji — enako ae tudi pozna oni dopisnik iz Pasje vasi (Dekan) v lahonskem listu „Mattino" od 22. in 23. t. m. Ta novodobni modrijan ali bolje kandidat za kako službo občinskega tajnika hotel bi namreč, da bi se v Dekani ustanovilo kako mesto, kajti sedanje delo zahteva dva in več urad nikov. Kot. vzgled stavi Koper, kjer bo na magistratu nastavljeni 4 uradniki v tem ko ima Dolinsko-Dekanski okraj samo jednega tajnika z letno plačo 400 gld. Uzrok tej anomaliji je pa ta : v Kopru zastopajo okraj zgolj „najbolj izobražene osebe" a v gornjem okraju jo zastopa 30 kmetov, na čelu jim neuk župan". Mi ne vemo, koliko resnice in neresnice je nakupičeno v dopisu „Mattina", soditi pa smemo, da je večinoma ves dopis pisan z namenom, ki smo ga gori označili. Protestujemo pa proti brezimnemu pismu, ki se drzne vsem slovanskim občinam očitati, da so nezmožne se upravljati. Naši občinski zastopniki in tajniki gotovo ne morejo in ne smejo posnemati laških občin, kjer vlada potratnost in sleparija, a ubogi podložnik plačuje. Varčnost z občinskim denarjem je še zmirom najlepša čednost modrega občinskega upravitelja, kajti časi ho ozbiljni™! n država ti r j a od nas vedno težjih žrtev ; skrbeti moramo torej, da varčno izdajamo vsaj občinski denar ter ne obtožujemo občane po nepotrebnem. Glede očitane nevednosti lehko predstavljamo srboritemu veleučenjaku „Mattino-vemu" prebrisanega grofa Rigo, ki si je s svojo bistro glavico in dol/.imi rokami zaslužil — kletko. Enacih „učenih glav" naš kmet v svojej sredi ne potrebuje. Sedaj Še le! Predsednik avutro-oger skega Lloyda, gospod Marko Morpurgo, odišel je v Carjigrad, da tam preuči od-nošaje tičoče se Lloyda. Sedaj, ko jim voda v grlo teče, hočejo se gospoda še-le imformovati glede odnošajev družbe. Žalostno, res preža!ustno. Pogodil jo je! Iz spodnje okolici se nam piše : Kakor smo poizvodeli iz gotovog vira pogodil jo je pra\ pošteno Pro-aeSki Capo vil la, vulgo Kukeo. Da se slav nemu magistratu bolj prikupi, prijavil je Proseške dacarje, rekoč, da no opravljajo vestno svoje službe vsled česar se veliko vina neki prenaša čez dotično davčno mejo! Dotični dacarji dobili so primerno posvarilo in postali so vsled tega opreznejši! In — precej prvi dan zatem zasačili so človeka, ki je nesel vino preko meje, hoteč je utihotapiti ! Ali glej čudo; vino je bilo last gospoda e a p o v i I I e samega in dotičnik je je nosil na povelje slavnega tega organa Tržaškega magistrata. Mož je nastavil zanjko — a zašel je sam najprvi vanjo. Lepi možje so ti capoville ! Iz 8V. KriŽa se nam piše : Nekateri nas svare, da naj zapustimo tesnosrčno svoje stališče in naj no pišemo toliko o napčnostib, ki se gode v naSej vasi. Temu moramo oporekati. Tehtni vzroki nas silijo, da opisujemo našo razmere ; da pa je pri tem zamera na eno ali drugo Htran neizogibna, je naravno. Mi niti ne vprašamo je-li sv. Križ sedaj zadostno zavedno-na-roden ; geslo nam je : če ni, pa mora p o h t a t i. Mi se zavedamo te svoje dolžnosti ne glede na morebitne neprijetnosti. Tudi mi moramo pontati vreden član v dolgej narodnej vrsti in složno na to delati, da se premeni m čr vladin« politiko. Vzajemno z drugimi okoličanekimi brati moramo delati za narodni prospeh, kajti, kar dosežemo tu ob periferiji, slu- žilo bode v korist vsemu narodu. Žaliti pa nesmo hoteli nikogar izmed dobro mislečih. Občinske volitve v Podgradu izvršile so se veleeastno. Izid ta nas veseli posebno, ker so ob tej priliki gospodje im-iijanaši strastno intrigovali proti dosedanjemu županu, gospodu Slavoju Jenku. V III. razredu glasovalo je 172 volilcev ; razun enega vsi za narodne kandidate. Istotako je narodna stranka z ogromno večino zmagala v I. in II. razredu. Slava ! JI Diritto Croato" Zadnjo Številko tega lista zaplenilo je c. k. okrajno glavarstvo v Pulji radi treh člankov. V odbor „Glasbene Matice" bili so voljeni pri zadnjem občnem zboru : Predsednikom jednoglasno per acclamationem zasluž ni dosedanji predsednik gosp. Fran Ravnikar, z listki pa: Gg. dr. vitez B I e i w e i s, Fr. I) r e n i k. dr. F e r-j a n č i č, A. F o e r s t e r, Kruleč, dr. M a j a r o n, Josip N o I I i, Josip Pate r-n o s t e r A. S v e t e k, V. V a I e n t a, J. V e n c a j z, Ž u m e r. Vnanji odborniki so: Dan. F a j g e I j, Simon G r e g o r č i č, A. Starec, Fr. Š u š t e r š i č, J. Ž i r o v n i k. Iz Celovca (S h o d i n E i n s p i e -1 e r j o v a s l a v n o s t.) „Katoliško-poli tično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" napravi, da vstreže vse-stranskej želji, v sredo dne 26. novembra t. I. v veliki dvorani hotola „pri Sand\virrhu" v Celovcu Izvanredni shod združen z veliko slavnostjo na čast in v spomin ranjkemu našemu slavnemu in nepozabljivomu prvoboritelju Andreju Einspielerju. Natanjčui program naznanil se bode svojedobno po časnikih in tiskanih plakatih. Pričetok shodu bode ob Vi3. uri popoludne, slavnosti pa ob i/a7. uri zvečer. Prepričani smo, da bode vsak zaveden koroški Slovenec ta ukrep našega slovenskega političnega društva z veseljem pozdravil in nadejamo se, da bode vsak po svojih močćh tudi rad pripomogel k uresničenju te lepe ideje. Pri tej priliki prosimo vse rodoljube po deželi, da blagovolijo že sedaj na to delati, da se nameravanega shoda in slavnosti prav mnogo Slovencev in Slovenk udeleži. Iz Ljubljane povabilo jo društvo vrlo Čitalniške pevce, kateri so nam ostali od zadnje slavnosti, ki se je vršila pred dvomi leti v Celovcu, v najboljšem spominu, kajti napravili so nam s svojim lepim petjem in komično opereto „Vinska poskušnjn" prav mnogo veselja. Kakor Čujemo, so /o obljubili, da hote pri tej izreduej slavnosti rade volje sodelovati. Tako bomo imeli tedaj zopet enkrat priliko, biti med svojimi, 7ese)iti ne prav po domačo in občudovati lopo slovensko petje. Na Hvidenje! V spomin Celjske slavnosti. Pri našem uredništvu dobivajo ho razne slike divne okolice Celjske, prirejene v spomin krasne sokolske slavnosti, ki se je vršila dne 7. in H. septembra t. I. Tu je na ogled tudi velika slika ljudske veselice, vršivše se v Žalci, Slednjič se tu dobiva knjižica : „Osnovalna slavnost Celjskega Sokola". (Ponatis iz #Slov. Naroda"). C. kr. eskadra, namreč vojne ladije »Kaiser Franz Josef T", „Kronprinz Erz-herzog Rudolf", „Kronprinzessiu Erzher-zogin Stephanie" in torpedar „Tiger", — priplula je minoli torek v Trst, od koder danes zopet odpluje. Natečaj na eu štipendij pokojnega škofa Dobrila razpisuje naš uradni list. Štipendij znaša 112 gld. na leto in ho podeli začetkom šolskega leta 1890— 1891. V prvej vrsti imajo pravico do tega štipendija rojaki pokojnega škofa. Ako ni teh, pa dijaki iz Istre; prednost imajo sinovi kmečkih obitelji in slovanske na* rodnosti. Uživanje začne se h ]. gimnazi-jalnim razredom ter traja vso dobo učenja. Prošnje je predložiti Tržaškemu namest-ništvu do 3C. oktobra r. I. Uboštvo V Italiji. Kakor poročajo Švicarski listi, objavil je Btatistiški zavod Rimski skoro neverjetno statistiko. Po tej statistiki je v Italiji 33K občin, ki nemajo pokopališča in morajo vreči mrliče v neko podzemlje pod cerkvijo; nad 200.000 ljudi stanujejo v 37.203 kleteh, absolutno nezdravih ; 0000 ljudi vsekalo je svoja stanovanja v skalovje. V 1700 občinah jedo kruh samo ob praznikih ; 49t>ri občin ne vživa radi uhoStva iiikuk'ga mesa; v 600 občinah ni nikakor mogoči* dobiti zdravniške pomoči; 104 občin tipi na malariji (mrzlični bolezni ob močvirjih) na pelagri trpi 110.000 ljudi. Mej 100 ljudmi jih je 03, ki ne znaju ni čitati, ni pisati. — Kaj pravite k tej sliki, gospoda iredentovci P! Vi nas hočete odrešiti; mi pa vas za Hoga svetega prosimo, da nas pustite še za naprej tam, kjer mu« ! Občni zbor društva „Hajdrih" bodo še h- v soboto dne 1. novembra. V Petrogradskih dvornih krogih »e govori, da se Ruski carjvie., odhajajoč na določeno veliko potovanje, ukrea v Trstu dne 10. novembra. Nemška mornarica šteje 7h vojnih ladij z 533 topovi in 17.800 možmi, namreč : vojnih ladij prvega reda ali okolopnio šteje 12, vojnih ladij druzega reda (oklop, nic) lf>, fregat in korvet 18. križarjev 4, naznanilnio (nvviso) 7, topničarke 3. ladij za šolo 10, raznih druzih ladij /a lokalne potrebe 9. Vsa mornarica obstoji od 15,(517 oseb možtva in 904 častnikov. Ruska jahta „Ronani" priplula je v sredo po noči v Tržaški zaliv ter se tu zakotvila. Kaznjenec je ranil sokaznjenca. Dne 22. avgusta t. I. sta kaznjenca tukajšnjega de želno-sodniškega zapora, Viljem Hura-nello in Silvij Sturn, šivala vreče. Pri tem delu pa sta ae sprla in pri tej priliki zabol je Buranello Sturnu šminko precej globok o v trebuh. Ranjenca prenesli so v bolnico, kjer se je zdravil 30 dni. Radi tega^zločina stal je Uuranello — ki ravno* kar „sedi* radi tatvine — dne 23. t. m. pred deželnim sodiščem, katero ga je obsodilo radi težke telesne poškodbe na 4 mesece ječe. Dom in Svet. Vsebina 10. zvezka: 1, Suror Klara — Velenjska. (Legeiida. Zložil A. M.) 2. Luka Vrbec. (Zgodovinska povest iz 16. stoletja. Sp. Podgoričan.) 3. Podobice. (Sp. —k) VII. Trpka usoda. (Spisal Podgoričan.) 4. Tri dni pri nadih boseiidkih bratih. (Potna črtica. -■- Spisal J. 11.) 5. Karolov moBt v Pragi. Spisal A. Sušnik.) 0. Sveta brata. II. Slovousko pismo (Zložil A. M.) 7. Ivan Mažuianie, pesnik in baion hrvatski. (Priobčil J. 1). Konec.) 8. Nekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru in pismu. (Piše Fr. S. Lokse. Dalje.) 9. Josip Ogrinec. (Spisal Jo*. Iienkovič. Dalje .) 10. Čutno predstavljanje. (Piše dr. Iv. Svetina. Dalje.) 11. Slovstvo, 12 Raznoterosti. 13. 14. Dve sliki: 50.000 goldinarjev znaša glavni dobitek Dunajskih razstavnih sreček. Opozarjamo naše čitatelje, da jo žrebanje že dne 30. oktobra t. I. Listnica uredništvu: G. dopisniku iz Dobruvelj : Vaš miHvot jo v teoriji jako lup, imu pa ta pregrešok, dn ni ia-vedljiv Vi inorutu namreč računuti i ljudmi, kakoršni ho, ne pa. kskuršni bi morali biti. Prostovoljni doneski ¥ Morda bi Vi in hm morda kdo drugi polog Vus — slučajno v Viinej občini vršili točno svojo dolžnost. Ali pomislite, da je nit Htotino občin, kjer no najdete nij• in."jfjl človeku, ki bi jo vztrajno vršil Uludo prnsto-voljnili prispevkov imuino dovolj žalontnih skušenj. Ako Iti priobčili Vaš nasvet, zbegali bi ljudstvo in porušili bi ono malo, kur donalajo zavaroval-nico, in na mesto tepu malega bi prišlo — n i h no bi p i išlo. Bodimo torej previdni. Ako bi sploh hoteli kuj sličnoga oživotvoriti, morali bi predlog Vaš promotriti nu kompotontnem most« in t« mesto no d o ž o 1 u i z a h t o p i. Pozdrav I (J. dopiHiiiku o IjudHkum številjonju : Kar Vi nasvotnjoto so io prireja; politično društvo jo že storilo potrebne korake. Prosimo le ho malo potrplj uja. Hicor pu jo VHttongu rodoljuba svota dolžnont, d .t nevedno ljudstvo svnri in poučuje. • Slovansko pevsko društvo* v Trstu Vae one gonpndićine, ki žele vaditi ne v petja in imajo voljo, redno zahajati k pevskim vajam, prijavijo naj ho prihodnjo nedeljo, dne 2fl. oktobra, in soboto in nedeljo 1. in 2. novembra od 11—12. ure v prostorih Delalskega podpornega družtva*. Odbor. Telovadno društvo „Tržaški Sokol* Vabilo na Sokolski večer kateri se napravi soboto, I. novembra t. I. ▼ dvorani „Hotel Europa". V a p o r e d. I. 1. J a b o d a : „Tamburaška koračnica", udara zbor. 2. Petje. 3. a) K. Mašek: „Pri zibeli«, udara tamburaški zbor. b) Iv. pl. Zaje: „U boj* iz opere Zrinjski, udara tamburaški zbor. 4. F. L.: Domoljubja zmaga. Dvogovor opisan po 2. prizoru 3. dejanja Schi-lerjevega „Viljem Telia* , izvršuje dramatični odsek. 6. Petje. 7. Borovščakov: .Lump", komični prizor, predstavlja Borovščakov. 3. J a n d a : Karišik slovanskih pesmi udara tamburaški zbor. II. Prosta zabava pri kateri sodelujejo pevci in tamburaši.* Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: Za ude po 30 kr. — Za ne- ude po 40 kr. Čisti dohodek namenjen je blagajni tam-buraskega zbora. Tržno poročilo. Cene i«e ra^umo, kakor so prodaje na debelo blago za gotov denar). C»n» od for. do fot Kava Mocca.......100 K. 182— 134.— Rio biser jako tina . „ —.— —.— Java „ „ „ „ .— — .— Santo« lina............114.— 1 6.— „ srednja ... „ 108.— 110.- Guatemala..... , llrt.— 120,- Portorioco............133.— i 3"». - San Jago de Cuba . „ H6.— 137.- Cejlon p lan t. fina . . „ 133.— 1^6.- Java Malang. zelena . „ 118.— 119.— Campina«..... * —.— —.— Ttio oprana .... ,--—.— * ti na...... „ „ sradnja..... OaillA-llgnc" v zabojih . . Kaolsov cvet ... „ Inger Bengal...... „ Papar Singapore..... „ Ponang ...... „ Butana...... „ Plmect Jamaika..... „ Petrolej ruski v sodih . . Km) K. nabojih Živic in družb, v Trstu imajo v svojej zalogi, ulica Zonta it. 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in v.-ak« drugo rabo, kakor tudi vs#- za stroje potrebno, Posebno priporočajo s e a a ! k < (pumpe) za kalanje vede, pretakanje vina gašenje požarev, škropljenje trt in dr«rez daca na. deželo poSlje- Svilnato hlago je vedno na jnovejšega izdeika; svilnate trakove vnuke velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor tudi zlate in srebrne franže se dobe na izbor. Imu za slovenska društvu trobojne svilnate trakove, v raznej širokosti. Ravnokar prispele nove jopice iz trikota za ženske. Za obilno naročbo se priporoča vsem p n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počastijo. A.B0NNE krojač, ll—12 Corso Štev. 4. H. nadstropje izvršuje točno in po najnovejšem kroju obl*4.— •;6. - tino..... a 59. — HO.— Rožici pulješki ..... „ 8.- —. — dalmat. ? oert. . . 9. - — Smoli v-j ]iuljeAke v sodih . P 12.- — .— r v vencih . n 10.50 17 - Limoni Menina...... zaboj 8,- Pomaranče Puljeske .... _ - .— ~. - Kudlii Ban !.a..... 100 K. 109.- dal m I.a, s cert. » 109 — —.— Pigaolli......... — .— —.— Sil italij. naj line j i . . . » 20. - 20.50 „ srednji . . , _ 19.— 19.50 Haugoon extra| . . . » 1H.25 — .— , I.u J carinom i 1 ,iiJ . . . 14.7.5 15.-- 0 12.25 I2.5ti Saltasice dobre vrsti . . n « .— 72.- Suho grozdje (opa«a) . . . i> 21. OUebe......... n : ;0. - 32. - SUniki Yarmouth .... sod 12.— — .— Polen« vke s redne velikosti 100 K. 37.- 38.- velike..... — —. — Sladkor centrilug. v vrečah J» certifisk. . . . 31.75 Faiol Coks....... li.25 11.50 Mavidoloni..... n 8-50 — .— svetlorudeči .... 9 25 9 50 JRiccardo Dinelli ' rM LrH Vla S. Lazzaro it. 15, Trst. tU j jffj| Zaloga alabastra vsake kvalitete fl=i in oblike. i : pbl ! Lm Tovarna za gips različnih Izdeluje vrst na drobno in debelo, kipe iz gipsa po nizkih cena h. % m Lil m lUn (iJ f m IT1! I m m lHfl 'liri' 39-44 Zdravnik za zobš »J«! via Dogana št. 2 10 —13 ordinnje od 9. do 5. ure. pripravljena od lekarja j*. PlCCOLI-ja v lijnhljani, je liplivno zdravilo, ki kr«>pčii želodec, mehčA. čisti, odpravlja /.lato žilo in odganja ffli>te. Sestavljena jo iz zdravil-nili. v rastlinntvo upadajočih »novij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanj« organov urejujoče zdravil o, katero organi/mu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi. fi—15 Esence za želodec poSilja izdolovatelj proti poštnem u povzetju v škatljah po l« steklenic io za gld i.:-,(} ; po 21 za gld. 2.00 po 86 za gl. 3.84 ; po i* -a gl. 4.2!5; po 66 za gl. 5.28; po I h) /,« g|