Leto XIX. St. 15. V organizaciji Ja mot, kolikor moti — toliko pravico. 'JreduiltTO in opr«T*i Ljubljana, poStni predal 290. Dopisi morajo biti irankira-«1 In podpisani ter oprem-tlemi s itampiljko doti črne organizacije. Rokopisi se ne vračajo. C e k. račnn 13.562 STROKOVNI ČASOPIS. Izhaja 10. la 25. dne ▼ mesecu. Stane posamezna itevilka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Dim 48.—. Za Sane izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Telefon itev. 3478. Predsednik Ujedinjenog Radničkog Sindikalnog Saveza Jugoslavije, stari borec za delavske pravice in za človečansko dostojanstvo proletariata, sodr. je v petek, dne 5. t. m. v Beogradu preminul. V nedeljo, dne 7. t- m. je bil položen k večnemu počitku. Njegov spomin bodi med -nami! Strokovna komisija za Slovenijo kot pokrajinski odbor URSSJ Hočemo volitve v Delavske zbornice! Zakon o zaščiti delavcev je dal Delavske zbornice. Tam je tudi določilo, da se imajo vršiti volitve vedno po treh letih. Delavstvo zahteva volitve v Delavsko zbornico, ker je že dvakrat pretekel zakoniti rok in bi morale biti sedaj volitve že tretjič. Na seji Izvršnega odbora URSSJ, ki je bila v Zagrebu 4. julija t. L (ko je končalo zborovanje velikega sindikalnega sveta), je bilo sklenjeno, da se organizira podpisna akcija z zahtevo, da se razpišejo volitve za Delavske zbornice. URSSJ. je dal proglas na delavce in nameščence, ki se glasi: »Delavci in nameščenci Jugoslavije! Zakon o zaščiti delavcev je ustanovil Delavske zbornice kot razredne zastopnice delavcev in nameščencev. Delavske zbornice so avtonomne delavske ustanove pod nadzorstvom Ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. Delavske zbornice vodijo njihove skupščine, ki so izvoljene in upravni odbori, katere volijo skupščine. Zakon določa, da se morajo volitve v Delavsko zbornico vršiti vsako tretje leto. Volijo vsi zaposleni delavci in nameščenci, ki so stari 18 let. Zakonodaja je predvidela, da lahko velja mandat skupščine in odbora samo tri leta zato, ker je želela, da bodo Delavske zbornice vsak čas barometer pravega razpoloženja. Volitve Delavskih zbornic so bile leta 1925-26 — torej pri nekaterih zbornicah pred 5., a pri nekaterih pred 6. leti. S tem je že davno prenehal veljati v smislu zakona predpisani mandat in so že potekli roki za razpisanje volitev. Zakon o zaščiti delavcev je predvidel tudi, da se imajo delavci pravico organizirati v strokovnih organizacijah. Neprestano se vrši ta proces grupiranja delavcev v njihovih organizacijah. V kolikor so moči organizacij v teku ene periode bile spremenjene, je potrebno, da zato pride v zbornici do izraza, kajti organizacije so nosilec volilne borbe za Delavske zbornice. Ne samo gospodarska skupina, nego tudi strokovne (sindikalne) smeri, struje in skupine morajo priti v zbornicah do Itrfesite bodt>N letos knjige Cankarjeve družbe. Koledar z naravnost zanimivimi in mnogo govorečimi slikami ter lepimi povesticami in drugimi spisi. — (Pravljice „Bilo Je in bo“, s slikami umetnika Pirnata bodo v veselje vsaki ItiSi, vsakemu otroku. — Povesti „StraJk“ in Moletova „Dva svetova11 bosta zadovoljili slehernega člana Cankarjeve družbe. Knjige se že tiskajo. Poverjeniki, zbirajte člane, strokovni funkcijonarji, pozovite člane, da bodo tudi člani Cankarjeve družbe. P. 4 77vS NE CIZE A J Lepo ilustrirana knjiga — kolektivna drama „Hlapec Jernej in njegova pravica11 Je izSla. Cena Din 10*—. PiSite po njo Cankarjevi družbi. Delavski strokovni zaupnik se nikakor ne more s pridom uveljaviti v delavskem gibanju za delavske interese, če temeljito ne pozna zakonov in tendenc kapitalističnega gospodarstva. Koliko zaupnikov pa Je v resnici seznanjeno s tem gospodarstvom? Doslej mu je to v veliki meri oviralo pomanjkanje tozadevne slovenske literature. Sedaj pa je sklenil izdati konzorcij „Svobode(1 Marxov „Kapefal“, ki razloži prav vse sodobno gospodarstvo, vlogo proletariata v njem in pota, po katerin mora delavstvo hoditi za obrambo svojih interesov. Delavski zaupniki, ali ste se že vsi naročili na to prepotrebno knjigo? pravega izraza in vpliva, ki ga predstavljajo med delavstvom. Svobodnim strokovnim organizacijam je znano, da so upravni organi Delavskih zbornic podvzeli že več korakov, da se volitve iz vrše in jih že odredili. V želji, da se izvrši delavska zakonodaja in da se razpišejo volitve v Delavske zbornice, — svobodne strokovne organizacije v sestavu »Ujedinjenog Radničkod Sindikalnog Saveza Jugoslavije«, zahtevajo: a) od upravnih organov Delavskih zbornic, da ponovno odredijo volitve v Delavske zbornice; b) želimo od gospoda Ministra socialne politike in narodnega zdrav- ja, da sklepe o izvedbi volitev v Delavske zbornice odobri, da se lahko volitve hitro razpišejo in čimpreje izvedejo; c) delavci in nameščenci se pozivajo, da te zahteve svobodnih delavskih sindikatov podkrepijo s svojimi podpisi na podpisnih polah, ki jih bodo v to svrho dobili. Izvršni odbor URSSJ.« Strokovna komisija za Slovenijo bo te dni razposlala vsem zaupnikom podpisne pole in navodila. Bodimo pripravljeni in skrbimo, da bo vse delavstvo podpisalo zahteve po volitvah v Delavsko zbornico. Lovro Jakomin. Podpiranje brezposelnih in Javne borze dela Sredstva, ki se pri nas zbirajo in. votirajo za podpiranje brezposelnih, so v očigled naraščajoče brezposelnosti veliko, veliko premajhna, da bi se moglo pomagati in omiliti bedo stotisočev, ki jih terc brezposelnost. Samo ljubljanski OUZD je beležil početkomi marca tega leta 24.000 članov manj, kakor običajno. Če prištejem k tem še brezposelne rudarje, železničarje, deloma kovinarje in privatne nameščence, ki niso člani OUZD, ter še sezonske delavce, tedaj nič ne pretiravam, ako rečem, da je število brezposelnih doseglo v Sloveniji 40.000. Ako vzamem, da je povprečna dnevna plača našega delavca Din 2.5.—, tedaj je teh 40.000 brezpo- selnih delavcev izgubilo dnevno na zaslužku 1 milijon dinarjev. Recimo, da bi vsak izmed teh napravil letno samo dvesto šihtov, tedaj so ti delavci izgubili letno na zaslužku 200 milijonov dinarjev. Da je izguba teh 200 milijonov za narodno gospodarstvo velik udarec, mi ni potreba še posebej naglašati, ker teh 200 milijonov se je trosilo: polovica za prehrano, nad četrt za stanovanja, ostalo pa za obleko in razno. Kaj pa se nudi v nadomestilo za izgubljenih 200 milijonov brezposelnim? Evo: 1. Javna borza dela v Ljubljani je imela v svojem budžetu lansko leto za podpore (za celo Slovenijo) Din 1,026.000.— ; 2. v budžetu dravske banovine ca. Din 500.000.—; 3. podpore po proračunih občin in Delavske zbornice ca. Din 600.000; 4. podpore strokovnih organizacij ca. Din 400.000.—. Skupaj Din 2,500.000.—. Torej 2 in pol milijona dinarjev kot nadomestilo za 200 milijonov dinarjev, katere so izgubili brezposelni na zaslužku in s katerimi so le s težavo preživljali sebe in svoje družinske člane. Ako pa bi ta 2 in pol milijona dinarjev razdelili med vseli 40.000 brezposelnih, tedaj pride na vsakega podpore letno Din 62.50. Iz teh podatkov se torej dovolj jasno razvidi, kako mizerno je naše skrbstvo za brezposelne. Naj povdarim takoj na tem mestu, da ravno občine, ki bi bile v prvi vrsti dolžne, temu vprašanju posvečati največ pažnje, razen par častnih izjem (ljubljanska, mariborska, trboveljska in še par drupih) sploh ne budžetirajo za podpiranje brezposelnih nikakih sredstev. Delavske strokovne organizacije radi tega stalno zahtevajo uvedbo obveznega brezposelnega zavarovanja in je njihova zasluga, da se prvi pojavi tega zavarovanja kažejo na obzorju v obliki Borz dela. Borze dela so sicer predvidene v zakonu kot samoupravne institucije, vendar pa se niso za nje vršile še nobene volitve. Uprave Borz dela je doslej imenoval minister soc. pol., in sicer po dva zastopnika iz vrst delodajalcev, po dva iz vrst delojemalcev in po dva zastopnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Predsednik Borze dela je pravtako imenovan od ministra in mora biti iz vrst višjih državnih uradnikov s fakultetno izobrazbo. Z novo uredbo o Borzah dela, ki je izdana 16. II. 1932, pa se iz uprave izključuje zastopnike OUZD. Vse Borze dela so podrejene centralnemu odboru v Beogradu. Sredstva, ki se pobirajo za Borze dela, so majhna. V celi državi se je doslej zbralo letno 10 do 12 milijonov Din. Za podpore brezposelnim se je budžetiralo letno 4—6 milijonov, ostalo je šlo za upravo in v rezervne fonde, seveda tudi za posredovanja dela. Lansko leto je bilo v državi brezposelnih (po poročilu Del. zbornic) 180.000. Da je silno malo za tako število brezposelnih 4 milijone dinarjev podpor, ni potreba podčrtavati. Delavske organizacije, na čelu z Delavskimi zbornicami, so pokrenile akcijo za zvišanje prispevka in uspelo je. Od 1. aprila t. 1. dalje se pobira poleg prispevkov za OUZD 10% prispevka za bolezen, ali 3.6% enodnevne pri OUZD zavarovane mezde. Prispevek se je torej zvišal za 100%, vendar še tudi to zdaleka ne zadostuje. V letu 1931 je imela ljubljanska Borza dela v proračunu za podpore Din 1,026.000, vsled naraščajoče brezposelnosti ima v letošnjem letu v proračunu za podpore Din 1 milijon 310.400.—, torej za 284.400 dinarjev več kakor lansko leto. Po poročilu, ki ga je predložil šef te Borze dela upravnemu odboru na seji dne 28. julija t. 1., pa niti ta sredstva ne bodo zadostovala za kritje vseh podpor. Do 26. julija t. 1. je izčrpanih podpor kakor sledi: Borza dela v Ljubljani Din 529.779.75; Podružnica B. D. v Mariboru Din 145.645.—; Ekspozitura B. D. v Celju Din 115.806.— ; Ekspozitura B. D. v Murski Soboti Din 6.748.—;, Obmejni izseljeniški ko-misarijat Rakek Din 6.000.—. Potrošeno skupno do 26. julija t. 1. Din 803.978.75. Ker cela v proračunu predvidena vsota znese Din Vsi na IV. kongres Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije v Ljubljano! Za vse udeležence Je odobrena poloviina vožnja. Kakor smo že poročali, se vrši v 1,310.400.—, ostane do konca leta še samo Din 506.421.25. Pred sabo imamo torej" še celih 5 meseifcev, sredstev pa samo p^l milijona Din. Prava brezposelnost ! in beda te^ s tem največja potreba pa nastopi v zadnjih mesecih, ko nastopi zima. Šef Bcrize dela je izrazil bojazen, da se vsled tega lahko pripeti, da ostane Borza dela v ravno-majakut-nejših mesecih brez vsakih sfed-stev. Z ozirom na tak položaj km smatral kot nujno, staviti na tej seji ta-le dva predloga: 1. Centralni odbor Borz dela v Beogradu naj doda k obstoječemu proračunu še Din 700.000 na račun zvišanih prispevkov, ki se od 1. aprila t. 1. dglje pobirajo in ki v tem proračunu še niso zapopad&ni med dohddki. (Računa se namreč, da se bo teh prispevkov kasiralo ca. 800.000 dinarjev še tekom tega leta. 2. Da se, računajoč s sigurnostjo teh naknadnih sredstev, izplačuje brezposelnim tudi nadalje brez zadržka pripadajoče jim podpore. Upravni odbor je gornje predloge z nekimi malimi iztfre-membami (nebistvenimi) sprejel, Ker so nastale pred zadnjo sejo ravnateljstva Borze dela govorice, da se namerava letos za poletni čas znižati podpore dnevno od Din 10,— na Din 5.—, smatramo za potrebno Jubilejna publikacija OUZD-a v Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpošilja vsako leto koncem meseca junija ali začetkom julija 'glavne statistične rezultate v besedi in isliki, kateri so zanimivi zlasti v narodno-gospodarskem pogledu. V tem pogledu je posebno zanimiva letošnja publikacija ob desetletnem jubileju OUZD-a. Publikacija vsebuje 8 slik in 6 tabel: Slike: 1. Sezijsiko in konjunkturno valovanje zaiposlenosti naših delavcev ipred svetovno vojno. 2. Sezijsko in konjunkturno valovanje zaposlenosti naših delavcev po svetovni vojni. 3. Sezijsko in konjunkturno valovanje poviprečne dnevne zavarovane mezde. 4. Razporeditev trgovine, obrti in industrije v Veiliiki Ljubljani. 5. Zemljevid poljedelskih strojev v Dravski banovini. 6. Verjetnost obolenja v posameznih letih starosti. Danes prinašamo sliko veziljskega in konjunkturaega valovanja ipovprečne dnevne zavarovane mezde naših delavcev od leta 1921 do leta 1932. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno odgovarja Jaktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca je v sliki predočenia v dinarski in zlati valuti, t. j. v švicarskih frankih. Zanimivo je dejstvo, da znaša trajanje ikonjunk-turnega vala povprečno dnevne zavarovane mezde v obeh valutah 7 let in sicer 4.5 leta vzgon in 2.5 let padanje, Konjunktur n a vala dinarske in zlate valute potekata vse skozi povedati, da se kak tak predlog ni •stavil ne na ravnateljski, kakor tudi ne na seji upravnega odbora B. D. Čer bi to bij slučaj, bi seveda motu ral proti takemu predlogu zavzeti odločno odklonilno stališče, ker so letos, prvič prispevki povišani, drugič pa 10 dinarjev podpore dnevno ni nič preveč, kar ve pač najbolje tisti, ki mora od te bore podpore ži-, veti. Lansko leto so bile poleti podpore dnevno po Din 6.— (V Borzi dela tedaj še nisem sodeloval). Kar pa je bilo lani, letos ni potrebno, ker je kakor rečeno prispevek višji, poleg tega pa je v Beogradu še vedno par milijonov rezerve, ker se nikdar ne budžetira vseh onih sredstev, ki jih Suzor kasira in je treba, da centralni odbor, ki že od 1929. leta ni nakazal teh rezerv, enkrat to že uredi. Iz gornjega kratkega poročila je razvidno vse naše brezposelno skrbstvo v okviru Borze dela. To so, kakor rečeno, skromni začetki za popolno in obvezno brezposelno zavarovanje. Na delavstvu in njih organizacijah je, da se pravo brezposelno zavarovanje izcimi iz teh Borz dela. Zato pa zahteva delavstvo, da se v to institucijo razpišejo volitve, da dobi v njih svoj primeren vpliv. statističnih podatkov Ljubljani. 8. Povprečna morbiliteta v posameznih letih starosti. Tabele: 1. Število članov po industrijskih skupinah, mezdnih razredih in spalki ter zavarovalna mezda na dan 30. junija 1931. 2. Število članov po industrijskih in starostnih skupinah ter spolu na dan 30. junija 1931. 3. Število obolenj, ki odpadejo povprečno na vsakih 100 zavarovancev po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah iz leta 1930. 4. Trajanje bolno-podporne dobe po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah v letu 1930. 5. Morbiliteta (število bolezensko podpornih dni, ki odpadejo povprečno na vsakega zavarovanca) po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah v 1. 1930. 6. Statistika obolenj po spolu, diagnozah in mesecih leta 1^0. (Vpliv sezije na obolenja!) paralelno razen 2.5 letne periode od sredine leta 1923 do .konca leta 1925. V tem času je bila izvršena stvarna stabilizacija dinarja. Tečaj naše valute je tekom teh dveh in pol let na borzi v Ziirichu rapidno naraščal. Delavski zaslužki so po svoji zlati vrednosti v tem času rapidno naraščali. Deflacija povzroča torej zboljšanje delavskih plač na zlati podlagi — in ta je merodajna. Analogno smemo trditi, da bi1 inflacija povzročila poslabšanje delavskih plač in življenjskih pogojev delavcev. Vsled tega pričakujemo, da bodo merodajni faktorji pa- I času od 14. do 16. avgusta 1932 v Ljubljani kongres ene najmočnejših organizacij, ki so v sklopu URSSJ. in Strokovne komisije, to je železničarske. -j Z ozirom na izredno težke prilike, v katerih žive danes naši železničarji, ki so tekom zadnjih let izpostavljeni vedno novim redukcijam, bo letošnji kongres odločilne važnosti. Da posveča temu kongresu tudi inozemstvo izredno pažnjo, dokazuje dejstvo, da so prijavljeni zastopniki iz večine evropskih držav, pa tudi iz Japonske. Sprejem inozemskih delegatov bo v nedeljo, dne 14. avgusta 1932 na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob 17. uri. V ponedeljek, dne 15. avgusta 1932 pa bo v veliki dvorani »Uniona« manifestacijski železničarski shod, na katerega pridejo železničarji iz vseh večjih železničarskih centrov. Na shodu bo govoril predsednik Internacionale s. Cramp iz Londona, generalni tajnik Nathans iz Amsterdama, Irancoski delegat Bidegaray iz Pariza, nadalje s. dr. Topalcvič iz Beograda, na kar bo centralni tajnik saveza s. Stanko podal daljši referat o položaju železni- KOVINARJI. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob i/2 5. uri vsi, organizirani v podružnici Ljubljana in Moste na glavni kolodvor v Ljubljani. Sprejem inozemskih delegatov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi člani ob 10, uri v dvorano Uniona na manifestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. I Biagoje Braiinac. | Iz Beograda smo dobili ob zaključku lista tužno vest, da je v petek, 5. t. m. preminul dolgoletni centralni tajnik in sedaj zili na to, da ne bi inflacija naše delavsko zavarovanje — katero je itak po gospodarski ikrizi zelo težko prizadeto — popolnoma furnirala tako n. pr. kakor je inflacija med in po svetovni vojni popolnoma ruinirala .pokojninsko (iprovizijsko) zavarovanje naših rudarjev. Važna je konstatacija t jubilejni publikaciji OUZD-a, da traja ‘konjunkturno valovanje delavskih plač ravno tako 7 let kakor konjunkturno valovanje zaposlitve delavcev, t. j. konjunkturno valovanje delavnega trga. O tem poročamo podrobnejšo prihodnjič. „čarjev v Jugoslaviji in o zahtevah železničarjev. ‘ Zvečer ob Vb 21. uri bo za vse udeležence kongresa posebna predstava v gledališču. Delavski oder »Svobode« uprizori v čast kongresu kolektivno dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Ministarstyo saobracaja je odobrilo za vse udeležence kongresa polovično vožnjoj ki velja od 13. do 19. 'avgusta 1932. Pri odhodu v Ljubljano se kupi cel vozni listek, ki velja s potrdilom o udeležbi na kongresu tudi za brezplačno vožnjo nazaj domov. V Ljubljani zato ne oddajajte voznih listkov! Kongresna pisarna saveza posluje ves čas od 10. do 19. avgusta 1932 v I. nadstropju Delavske zbornice v Ljubljani (glavni vhod). Naslov je: Ujedinjeni savez železničarjev, Ljubljana, Poštni predal št. 280, Na ta naslov naj se tudi rezervirajo vstopnice za predstavo »Hlapec Jernej in njegova pravica« za ponedeljek, dne 15. avgusta 1932. Opozarjamo na to železničarsko prireditev vse delavstvo, da se kongresa in zlasti shoda dne 15. avgusta 1932 polnoštevilno udeleži! predsednik Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije s. Biagoje Bračinac. Pogreb blago-pokojnega je bil v nedeljo 7. avgusta. Velika kovinarska konferenca. V četrtek, dne 28. julija 1932 se je vršila v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljublani velika konferenca ikovinarjev Ljub-lame in Most, katera je bila sklicana od obeh podružnic Ljubljana in Moste. Dnevni red te konference je bil: 1. Kolektivna pogodba Strojnih tovarn in livarn. 2. Brezposelnost }n potložaj kovinarjev. Konferenco je vodil s. Moli Ivan, predsednik ipodruižnice v Mostaih, predsednik ljubljanske podružnice 'S. Golmajer Joža pa je bil glavni poročevalec k obem točkam dnevnega reda. Kar se tiče kolektivne pogodbe, katera je odlpovedana s strani Strojnih tovarn in livarn je konferenca pooblastila odbor ljubljanske podružnice, da izdela predlog za novo pogodbo. Obširen referat o brezposelnosti in položaju ikovinarjev so navzoči z velikim zanimanjem poislušali in večkrat prekinili govornika z odobravanjem in to predvsem zaključek. Konferenca je bila impozantna manifestacija skupne volje in solidarnosti kovinarjev Ljubljane in Most. Železna industrija Rusije. »Trgovski list« od 2. avgusta 1932 poroča: Ruska železna industrija še ni tam, kjer bi danes morala po načrtu biti, vendar se je pa v zadnjem času prav zelo razvila. Sedaj so dali v promet drugi veliki plavž z 826 m:!. V prvem letošnjem polletju je producirala Rusija tri milijone ton litega železa proti dvema milijonoma ton v prvem polletju 1. 1929. Produkcija jeikla je znašala 2,900.000 ton proti 2,300.000, produkcija premoga 33 milijonov ton proti 19,300.000. V železni industriji je Rusija sedaj na prvem mestu v Evroipi in na drugem sploh, za U. |vzoč ja. bil tuidi gospod w esten'' in podpredsž-ilnik upravnega sveta 'gospod^PrapjptnUt, -v,!-. Raziprava se je suikala v glavnem okroj^ vprašanja zaposlitve brezposelnih, odnosno vsaj pravične izmenjave, starejših delavcev, ki so že 'brezposelni. Obljubilo se je, da se takoj pristopi ik stvari in <^a se bo do skrajnosti predloge delavskih zaupnikov upoštevalo. Predmetno vtprašanjte sicer že rešujejo zauipniki z ravnateljstvom, vendar zaključka še ni popolnega. * . Druga 'glavna točka je bila vprašanje kurjave po zftižaniih-'cenah, iprotl čemer Se je celi upravni odbor burni!, vendar ni prišlo1 ■do rezultata in se je stvar zavlekla tako, da se ima o tem ponovno razipravljati po (preteku štirih tednov. Kurjava je iglavno vprašanje jeseniškega' delavstva, ki vztraja na tem, dla se vsaj prem o,g dobi ipo znižani ceni, kakor je bilo to predi jtoncem maja 1932. Isto je upanje, da ibode iza najbednefje sta-roupokojence podjetje pristalo na znižano ceno 'kurjave, predvsem premaga. V ostalem je bilo v razpravi vprašanje livarskega akorda, katerega revizijo zahtevajo livarji, kar bo pokrenjeno; livarjem pa je treba, da se zavedajo borbe, .ki jih čaika. Pristalo se je tudi na to, da se napravi iz-vestne korekture v i tolmačenju nove pogodbe, kar vse ima sedaj zairpniški zbor za urediti in vztrajati na stavljenih zahtevah, katere je delavstvo soglasno sklenilo in ■podprlo istega dne 28. julija na velikem zborovanju v Delavskem domu na Savi. Brezposelnih imamo še 200. Vse gleda s strahom, kaj bo bodoča izima prinesla. Še več zavednosti in solidarnosti ibo treba. RUDARJI. Kdor more, naj se udeleži v pon-deljek, 15- avgusta t. 1. ob 10. uri manifestacijskega shoda v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani. Govorili bodo inozemski sodrugi. Polovična vožnja. Zmešnjava...! Kamorkoli se danes človek ozre, povsod vidi, da je vse narobe. Tu pišejo časopisi, da imajo gospodje v gotovih državah nakopičenega zlata, da sami ne vedo kam ž njim. Tam zopet :pišejo, da so države, ki so na robu gospodarskega propada visled pomanjkanja denarja1. Svetovne ikonference se vrše ema za drugo. Namen vseh je, rešiti svet >pred gospodarskim in kulturnim polomom. Na j spretnejši govorniki, kot zastopniki raznih držav skušajo vsak po svoje prepričati vse ostale, da je edino njih zamisel odrešilna. Macdonald trdi svoje, Heriot svoje, Papen svoje itd, In na vse zadnje se Svet vseeno vedno bolj pogrezava v gospodarsko propast. Industrija, kmetijstvo pešata. Tu in tam Se kopičijo ogromne zaloge blaga, ki oe najde več kupca. S te strani izgleda, če pogledamo te ogromne zaloge blaga, kakor da (c svet prenasičen in da ne more več te ogromne količine, katero izbruhajo dandnev-no stroji s pomočjo človeške roke, konzu-mirati. Če pa pogledamo na drugo stran, pa vidimo, da se milijonske armade brezposelnih množe z idneva v dan, z leta v leto. Problem 'brezposelnosti postaj^ danes vpra-šanje, katerega niti najboljši državniki sodobnega časa več rešiti ne morejo. Milijoni lačnih delavcev, žena in otrok, vpijejo čimdalje hujše: dela in kruha zahtevamo. Poleg vse zmešnjave s t c strani, ije pa zmešnjava še skoro hujša v tovarnah, rudnikih in sploh povsod, kjer se še danes dela. Ne samo, da se vedno več ljudi reducira vsled pomanjkanja naročil, se pri delu v zmanjšanih šiihtiih vrši taka gonja za storitvijo, kakor še nikdar. »Jutri, po jutrišnjem se ne dela:, je danes razglas podjetja. Ko pa čez dva ali tri dhi delavec zopet pride na delo, se pa od njega zahteva storitev, kakor da bi bilo treba nadomestiti Jizpad produkcije prejšnjih treh dni. Če se kje ta gonja vrši do absurda, potem je gotovo v naši rudarski industriji to lučaj. Ne samo, da je delavec že sam na sebi v skrbeh, kako bo z zaslužkom teh par s ih tov preživel sebe in družino, dela kar more, še to ne zadostuje, temveč je vedno Paznik, inžener za njim in vpije za storitvijo, premogom, kakor nesrečna duša za rešitvijo iz vic. (Če «o kje.) Ja, (prišlo je že celo tako daleč, da pričenjajo ti ljudje izgubljati na ugledu svojega stanu, ker postajajo v očeh delavstva nič druzega kaikor navadini priganjaiški sluge v službi kapitala. Nismo pa zgoraj navedenega pisali z Jlamenom, da žalimo nje kot izvršilce njih poklica v službi, ker vemo, da so ravno tako tudi oni odvisni od milo*ti in nemilosti svojih delodajalcev, ali vemdar to bi želeli, da tudi oni nekoliko bolj pogledajo v zmešnjavo današnjega časa, in da če že ne ravno z očmi, ipa vsaj skozi očala, nekoliko bolj člo-Ve&ko igledajo na svojega sočloveka delavca, pa četudi je to umazan rudar. Zakaj, zavedati .bi se morali, "da ne morejo obstojati eni brez drugih in da če ne bodo začeli tudi <*ni bistrejše gledati, bo tudi nje [požrla ta ■današnja zmešnjava z delavstvom vred. Se pritožujemo! Direkcija državnih rudarskih podjetij v arajevu, je s 1. aprilom t. 1. uveljavila za Vse rudarje svojih rudnikov nove »Radine uslove« enostransko in to iz razloga, Tcer e.avski zaupniki niso mogli sodelovati pri znižanju že itak eksistenčno neodgovarjajo- mezdnih postavkah. Pri izvedbi tega, je Oprava poleg znižanja dragimjskih doklad in ruigo, vnesla tudi določbo, katera pravi: oni delavci, kateri so vsled obolenja ali ne- ■/ Zj|ode po: ozdravitvi še nesposobni za zaposlitev “na njih prejšnem delu, se jim ima nuditi zulfianje lažje delo. . Ti obd»že svojo iprejšno ' ikategorijsko mezdo na tem poslu najdaljc 2 meseca v ikioledairskem 'letu. K tem »Radnim uslovom« ipa je izdal minister za šume in rudnike, takozvana »Uputstva«, katera v .pogledto teh zaposlencev odrejajo sledeče: — da se ima vse one rudarske nezgodnike, kateri prejemajo ne-zgadmio rento po čl. 71 Pravilnika o bratovskih skladinicah iz leta 1925, sicer zaposliti pri lažjih delih, a se jih ima uvrstiti v naj-nižji mezdni razred. < Ker; si pa posamezna ravnateljstva menda niso bila na jasnem, oziroma niso hotela zgoraj navedenega dosledno izvajati, je iDirekfcija v Sarajevu z odlokom z d'ne 28. junija t. 1. Br. 11.223-32 odredila, — da se imajo vsi oni nezgodni rentniki, kateri prejemajo nezgodno rento, ako hočejo doseči prejšno mezdino kategorijo, svobodno odpovedati nezgodni renti. _ * I KakJo'. izgleda ta odredba, naj pokaže naslednji primer. Rudar kopač, ikateri dela v jami mogoče že 20—30 in več let, ima danes ipri drž. rudnikih temeljno plačo Di 32.60 dnevno, če ipa dela v akordu zasluži povprečno Din 40.75. Zgodi se, da se ponesreči in si zlomi roko. Po ozdravljenj« je naravno, da ta roka dalje časa ne bo imela iste moči kot jo je imela prej. (Če jo bo sploh ■kdaj imela?) Temu možu se je priznala, vzemimo 40% nezgodtak renta. Sedaj je zaposlen na zunanjem lažjem (kakšnem) delu. .Po preteku dveh mesecev se ga uvrsiti v kategorijo zunanjih delavcev z dnevno temeljno mezdo Din 21.60. Akordnega dela tu ni. S tem je izigubil dnevno na plači Din 11, ali mesečno na povprečno 25 šihtov Din 275.—. Če primerjamo razliko njegove sedanje plače z njegovim prejšnim zaslužkom v akordu, ipotem je izgubil dnevno na zashiž-iku Din 19.15, ali mesečno Din 478.75. Če sedaj znaša njegova mesečna 40% nezgodna renta Din 400, je že tu prikrajšan za Din 78.75 mesečno. Po pravilniku o bratovskih skladnicah čl. 111.,'odst. 2, se ima ipregled nezgodnikov vršiti vsako leto. V itnraksi se >pa vrši to tako, da ga zdravnik lahko vsak čas pokliče na pregled. Pa vzemimo, da je ta nezgodnik tri mesece po okrevanju bil zopet pregledan in mu je zdravnik priznal še samo 20 % rento. Ta mož je sedaj utrpel izgubo na zaslužku Din 278.75 mesečno. No, in tako gre dalje dla 10 % delanezmožnosti. ipri kateri ipa že po Pravilniku vsako rento izgubi. Ves prej navedeni zaslužek je bil (preračunan na povprečno 25 šihtov mesečno, a nezgodna renta 'pa ostane vedno mesečna, ker je to v zakonu predvid eno. Zdaj pa vzemimo, da je ta kopač napravil samo 14 šihtov mesečno (n. pr. Velenje) po Din 21.60, je zaslužil Din 302.40. Od tega ima odbitke za socijalno zavarovanje in drugo Din 110.— mesečno, potem znaša njegov čisti zaslužek Din 192.40. Ako je sedaj še prejemnik 15% nezgodne rente, dobi ik temu še Din 150.— mesečno, znaša torej njegov mesečni dohodek z nezgodno rento vred Din 342.40. Ta ponesrečeni rudar je bil glasom določbe v »Uputstvih« k »Radnim uslo-vom« za to, ker se je ponesrečil, prikrajšan od uprave drž. rudnikov za Din 268.10 če napravi samo 14 šihtov, ako bi se pa normalno delalo, ipa za Din 478.75 mesečno. Temu nesrečniku pravi sedaj uprava drž, rudnikov, da ako iboče doseči svojo •prešnjo kategorijo, mu je na svobodo dano, da se svoji nezgodni renti odpove. Črna. Svinčena družba v Mežici je z 21. julijem t. 1. odpustila 22 rudarjev. Prvotno je bito nameravanih 28, a na posredovanje zaupnikov je podjetje obdržalo 6 rudarjev in namesto telh je 23. julija 't. 1. odpustilo 6 delavk v izbiralnici. Zaupniki II. skupine so napravili svojo dolžnost, stavili predloge, ali kar je zadnje čase opažati, se isti v malokaterem slučaju upoštevajo. Zatorej kritika pri tej redukciji ne zadene zaupnikov, temveč je tuikaj povsem nekaj druigega. Rudarji svinčenega rudnika ustvarite si isvojo močno razredno strokovno organizacijo, ipa bodete videli, da se bodo predlogi zaupnikov bolj upoštevali in is tem bodete ustvarili zaupnikom potrebno hrbtenico, brez .katere je življenje in delo nemogoče. Zaupniki II. skupine pa imajo samo možnost posredovanja; ta posredovanja bodo le takrat imela uspeh, kadar bodo rudarji organizirani v pretežni večini v svoji razredni strokovni organizaciji, Zvezi rudarjev Jugoslavije. Hudi dn«vl v rudnlSklh revirjih. 149 Din zaslužka pa petnajstdnevno življenje devetčlanske družine. — Prehranjevanje brezposelnih in bednih. »Jutro« od 2. avgusta 1932 poroča: Trbovlje, 31. julija. Plačilni dnevi od nekdaj in danes se razlikujejo kakor dan in noč. Včasi je vladalo ob plačilnih dneh po revirjih veselje in razigranost, morda je bilo tega tudi preveč, danes ipa vidiš ob plačilnih dneh samo mrke in skrbi polne obraze. Eden najslabših plačilnih dni pa je bil gotovo 29. julija. Srečal sem starejšega delavca, očeta sedmih nepreskrbljenih otrok, ki je s skrbnim obrazom sukal po rokah papirno vrečico, v kateri je prejel svoj zaslužek za pnvo 'Polovico julija. Pokazal mi je vrečico. Na iprednji strani je bil napisan ves njegov zaslužek, odtegljaji in izplačani znesek. Zaslužek: 7 šihtov po 38 Din je 266 Din.. Odtegljaji: daveik, provizijska blagajna, 'bolniška blagajna, delavska zbornica in drugo, skupaj 116 Din, čisto izplačilo 149 Din. S tem denarjem naj preživlja sebe, ženo in sedem otrok 15 dni. Na vsako osebo pride na dan 1 Din in 10 par za prehrano in vse ostalo. Tu pač ni treba mnogo raz-miiSljati, številke govore dovolj jasno. Prihodnji plačilni dan ne bo boljši, ker se' je delalo v drugi polovici julija samo šest dni. — Naše delavstvo preživlja najhujše čase. Pričujoči račun kaže, da ne zasluži delavec danes niti za najskromnejšo prehrano družine. Kredita ni več. V trgovinah pa tudi v konzuimih dobi delavec samo toliko, kolikor lahko rtakoj plača. Upanje na boljše čase izgineva, saj so napovedali praznovanje že tudi za 29., 30. in 31. julij in za 1. avgust. Popolnoma obupano delavstvo ‘je postalo apatično in čaka rešitve, naj pride od koderlkoli. Ožji prehranjevalni odbor je imel včeraj dopoldne na županstvu sejo in je bilo sklenjeno, da se s septembrom otvori javna kuhinja za brezposelne. Sestavil se bo natančni kataster brezposelnega delavstva, iz katerega se bo izbralo približno 100 takih, ki nimajo nobene druge možnosti za preživljanje. Prehranjevali se iboHo v kuhinji brezplačno. Pozneje, ako bo pokazala potreba, se bo kuhinja še razširila in se bodo lahko proti plačilu prehranjevali v nji tudi aktivni samski delavci. Zagorje, 31. julija. Prehranjevalni odbor, v katerem so zastopniki okoliških občin, raznih dobrodelnih društev in delavskih strokovnih organizacij, deluje, v ikolikor mu dopuščajo razpoložljiva sredstva, ter skrbi v prvi vrsti za brezposelne in reducirane rudarje. Zaradi nerednega dela in slabega zaslužka pa preti lakota tudi rodbinam Se zaposlenih rudarjev in bo treba tudi tem pomagati. Zagorska občina je imela zalogo moke za brezposelne in bedne občane, razdelila pa jo je tudi potrebnim družinam zaposlenih rudarjev okoliških občin. Prihodnji teden se bo delil vagon 'pšenične moke, ki ga je preskrbel poslanec ig. Mravlje in okrog 4000 kig ipšenice od strani banske uprave. Po dogovoru s TPD razpolaga odbor z zneskom, ki ga je nakazala TPD v pomoč reduciranim in zaposlenim rudarjem. Odbor je izdajal doslej nakaznice za živila v rudnišikem konzumu. Ta je v petek delil moko rodbinam rudarjev in še ni znano, ali se je to izvršilo na račun zneska, s katerim razpolaga prehranjevalni odbor, ali ipa je družba z novo podporo priskočila na pomoč rudarjem, ki bodo ostali zaradi odtegljajev in slabega zaslužka v tem plačilnem razdobju brez vsakega denarja. Splošno se želi, naj bi se povsod delile podpore tako, da ne bodo na deležih prikrajšani oni, ki najmanj zaslužijo. Mi pa pripominjamo: Manj dividend, pa zaito večje mezde, saj so rudarji državljani Jugoslavije, velika večina delničarjev pa nil SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA. Vse članstvo podružnic Ljubljana, Moste, Vevče pozivamo, da se v nedeljo, 14. avgusta t. 1. zbere ob Va 5. uri popoldne na glavnem kolodvoru v Ljubljani pri sprejemu zastopnikov inozemskih delegatov, ki pridejo na kongres »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«. V pondeljek (na praznik) 15. t. m. pa je dolžnost vseh članov, da se ob 10. uri dopoldne udeleže manifestacijskega shoda v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani, kjer bodo govorili inozemski sodrugi. Pridite vsi! Odbor S. D. Z. J. Oblastna konierenca Opčeg Radničkog Saveza Jugoslavije za zagrebško oblast. V nedeljo, dne 10. julija se je vršila v Zagrebu konferenca ORSJ za zagrebško oblast. Po delegatih so bile zastopne naslednje podružnice: Zagreb, Osijek, Požega, Daa-uvar, Leskovica, Karlovac, Sisak, Belišče, Gjurgjenovac, Beletinec, Ivanovo po- . Ije, Radoboj, Konjščina, Ivanec, Novoselec Križ, Savski Mairoi, Virovitica, Drvar, Banjaluka in Teslič. O delovanju organizacij in oblastnega poverjeništva za Hrvatsko in Slavonijo je podal poročilo tajnik s. Jurinič. Iz tega poročila je razvidno, da je organizacija vršila ogromne obrambne akcije, ker so podjetniki na celi črti navalili na delavske plače. Največ posla je imela organizacija v šumski industriji, kjer je prišlo tudi do večih obrambnih stavk. Veliko šumskih podjetij je ustavilo svoje obrate. Zlasti žage in slična podjetja. Nič boljše ni bilo v kemični industriji. V Slavoniji in Hrvatski so ustavljene vse tovarne taniina, 5 po številu. Dalje navaja veliko število mezdnih obrambnih akcij v živilski, tekstilni, rudarski, usnjarski in oblačilni industriji. V zadnjih 2 letih sto se vkljub vsem naporom organizacije znižale plače povprečno za 15 do 20%. Članstvo organizacije je vkljub veliki brezposelnosti ostalo na isti višini. Leta 1930 je štelo članstvo ORSJ v Hrvatski in Slavoniji 2168. Sedaj pa šteje vkljub krizi in brezposelnosti 1987 redno plačujočih članov. če bi se štelo še brezposelne, bi se število dvignilo za 1000 članov. Povprečni mesečni dohodek te organizacije je bil na prispevkih in vipisninah 23.400 Din. Na teritoriju Hrvatske in Slavonije ie bilo 1931. leto izvoljenih v 65 industrijskih in obrtniških obratih 374 obratnih zaupnikov in ravnotoliko namestnikov; v letošnjem letu pa v 49 obratih 209 zaupnikov. Ker je veliko obraitov zaprtih, je tudi število zaupnikov manjše. , I Vrnilo se je od strani oblastnega ^poverjeništva agilnxi agitacijsko delo za povzdig organizacije in je bilo na novo ustanovljenih jv^ič podružnic. Za Jurinič em je poročal s. Haraniina o longamizacijski formi Opčeg Radničkog Saveza Jugoslavije. P.ravtako je imel on referat o socijatni politiki in delavsikem razredu. Sprejete so bile tozadevne resolucije. Naše mnenje je, da je za delavski razred, kvarno, če se akcije za očuvanje in izboljšaiije socijalnih zakonov vršijo ločeno. Treba ,je vsemu našemu pokretu, katerega vifhovna centrala je Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije, enotne akcije in izdelati enotno gledanje in enotne resolucije, le na ta način bodo naše akcije usipešne, in jih bodo respektiirali enotni sovražniki delavskega zavarovanja. O tarifni politiki j« imel poročilo s. Komerički, o kultumo-prosvetni akciji pa s. Berbeirovič, Jci je poročal o kulturnem delu v okviru Opčeg Radničkog Saveza.. Tudi topogledno imamo svoje. mnenje. Povso4 na svetu ima delavsko gibanje posebne od strokovnih organizacij ločene izobraževalne organizacije, ker je jasno, da ni mogoče vsega tega dela uspešno opravljati v strokovni organizaciji. V Sloveniji imamo posebno organizacijo »Svobodo«, ki vrši kulturno-prosvetno delo. Delokrog »Svobode« se razteza na celo državo in ima »Svoboda«, katere centrala je v Ljubljani, ipodružnice tudi v Zagrebu in Varaždinu. Pripravlja pa se ustanovitev podružnic »Stviobode« tudi v Gjur-gjenovcu; Belovanu, Osijeku, Sušaku in še po nekaterih drugih krajih. Opči Radnički Savez naj da direktivo svojemu članstvu, da pristopi v te podružnice »Svobode« in se tu kulturno udejstvuje ter naj ne dela separatno. Konierenca je izvolila nato ta-le odbor, ki se je 16, julija konstituiral kakor sledi: Predsednik Josip Čorko, podpredsednik Pavel Kovač, tajnik Vekoslav Jurinič, blagajnik Dragotin Živičujak. Odborniki: Komerički, Vauičina, Kukuljevič in Kranc Edvard. Nadzorstvo: Matarič, Fišer in Buntak. Sladkogorska tovarna lepenke in papirja dolguje delavstvu na neizplačanem zaslužku 229.886 Din. Sladkogorska tovarna lepenke in papirja, last Mausro Sesslerja in tovarišev, je šla v poravnavo s pasivo nič manj kot 53 milijonov 380.842.988 Din. Med primanjkljajem je tudi znesek Din 154.403.—, katerega dolguje podjetje za bolniško zavarovanje OUZD. To je ogromna vsiota, ki jo ta tovarna dolguje delavskemu zavarovanju. Neverjetno in nerazumljivo je, kako je mogel OUZD čakati tako dolgo, da je znesek narasel na tako višino. Polovico tega denarja pa je vodstvo tovarne delavstvu pri plači že odtegnila od zaslužka. Torej je delavski denar, ki ga je podjetje delavstvu odtegnilo, ne da bi ga bilo odračunalo OUZD. To je vendar preveč za tako podjetje, ki je bilo na dobrem glasu. Treba je, da se za stvar zanima državno ipravdništvo in uvede preiskavo. To ipa še ni dovolj! Poleg tega dolguje tovarna delavstvu na neizplačanih zaslužkih Din 229.886. — in na zaostalih davkih Din 370.000.—. Tovarna že nad leto dni le deloma obratuje in je bilo delavstvo vsled tega pahnjeno v bedo in pomanjkanje. Ko se niti borih zaslužkov ni v redu izplačevalo, je podjetje na intervencije Splošne delavske zveze, Delavske zbornice in 1 obratnih zaupnikov odgovarjalo, da ni mogoče dvigniti denarja v bankah. Sedaj je pač jasno, zakaj se ni dalo denarja dvigniti. Pri poravnavi je treba ravno te dolgove smatrati za nujno plačljive, ker bil bi naravnost zločin, oškodovati ubogo delavstvo in delavsko zavarovanje. Aktiva znašajo po navedbi nekaj nad 43 milijonov Din. Pripomba uredništva: OUZD dolgujejo razna podjetja ogromne vsote. Zakaj OUZD ne nastopi z vsemi zakonitimi sredstvi, da kapitalisti, ki si laste glavno besedo v bolniškem in nezgodnem zavarovanju, tudi plačajo, kakor zahteva zakon in kakor mori-j o plačati delavci? Prosimo odgovora. Hrastnik — steklarji. V nedeljo, dne 24. julija se je vršilo lepo obiskano zborovanje organiziranih steklarjev. S. Jakomin je v enournem ref*« ratu izčrpno poročal v stanju našega da« lavskega zavarovanja. Navzoči so z zanimanjem sledili poročilu. Razpravljalo se je zatem o 'organizacijskih zadevah. Konštatiralo se je razveseljivo dejstvo, da organizacija lepo napreduj«. Članstvo je naraslo že na 165. Steklarsko delavstvo težko prenaša posledice krize. Znižale s,o se mu plače, poleg tega pa se it vedno reducirano obratuje. Za redno obratovanje ni nikakega izigleda. Ljubljana. V pondeljek, dne 1. avgusta se je vršil v Delavski zbornici lepo obiskan sestanek članstva podružnice Ljubljana. Tajnilk je podal poročilo o stanju delavskega zavarovanja. Prav z lepimi besedami pa ie pri zaključku bodril članstvo k nadaljnemu vztraj* nemu delu za povzdig orgamizacije in proletarske zavednosti s. Isop Jakob. Delavstvo je odhajalo iz sestanka podkrepljeno z odločno voljo delati v organizaciji in pridobiti v svoje vTste še vse neorganizirane. Medvode. Podpisani Ribič Franc se iskreno zahvaljujem delavstvu v papirnici v Goričanah za nabrano vsoto Din 486.25 kot podporo v moji bolezni. Ribič Franc. Popravek. V zadnji .številki »Delavci« nam je v iporočil/u o 'plenarni seji centralne uprave Ofvčeig Radničkog Saveza Jugoslavije v Zagrebu tiskarski Škrat pomaigajal ter nam Dohodek: Centrala 246.602.56 Podružnice v zagrebški oblasti 280.805.80 Podružnice v ljubljanski oblasti 171.283.96 Podružnice v banjaluški oblasti 94.964.10 Podružnice v beograjski oblasti 234.158.10 Skupaj Dobiček 1,027.814.52 2IVILCI. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob V-2 5. uri popoldne vsi, organizirani v podružnici pivovarjev in v podružnici pekovskih pomočnikov na glavni kolodvor k sprejemu inozemskih so-drugov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi ob 10. uri v dvorano »Union« na manilestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. Peki Maribor. Naša podružnica je sklicala za nedeljo, dne 31. julija t. 1., veliko zborovanje z dnevnim redom: Nočno delo v pekarnah in potreba kolektivne pogodbe. Z ozirom na važni dnevni red je bil sestanek zelo dobro obiskan. Videlo se je člane celo iz oddaljenih krajev, kar dokazuje, da se tudi ti zavedajo v polni meri važnosti socialnih vprašanj. Ni sodruga, da bi ne čutil zle posledice nočnega dela, te največje kulturne sramote sedanjega časa. Suženjsko delo v noči nikakor ni poterbno, to so dokazala pri nas leta po preobratu, ko so bile pekarne na višku konjunkture in dokaz, da je v 26 državah nočno delo ukinjeno. Zle posledice nočnega dela so pa tudi že pri nas vidne in to v pijančevanju in kvartanju. Izgleda, da bodo pomočniki zopet prijadrali v čase, ko jim bo edino alkohol smoter in cilj življenja. Vendar do tega ne sme priti, dolžnost strokovne organizacije je, da članstvo odvrne od teh slabosti ter ga navaja k smotre-nemu organizacijskemu delu našega pokreta. Le tako bo mogoče ustvariti razredno zavednost članstva in s tem močno strokovno organizacijo živil-cev. Po vzgledu ostalih podružnic Jugoslavije so se odposlale enoglasno sprejete resolucije na pristojna mesta, v katerih zahteva članstvo odpravo nočnega dela in popoln nedeljski počitek v pekarnah. Upajmo, da bodo ti mnogi sestanki živilcev v državi vendar enkrat prepričali odločilne faktorje o nujni potrebi izvajanja socialnih zakonov za pekovsko stroko. Obširen in zanimiv referat o posledicah nočnega dela je sprejelo številno članstvo z velikim odobravanjem. Potreba kolektivne pogodbe je danes parola vseh uvidevnih pekovskih pomočnikov, to je uvidelo tudi vodstvo podružnice, zato je postavilo tudi to življenjsko vprašanje na dnevni red. Pri tej točki se je razvila obširna debata, v katero je poseglo več sodrugov. Konštatiralo se je, da so mezde pomočnikov v mnogih pekarnah mojstri znižali, v nekaterih slučajih celo za 100—150 Din. Res je, da imamo še podjetja, katera plačajo po zadnji kolektivni pogodbi, toda teh bo vedno manj. Sklenilo se je, da se strokovni odbor intenzivneje bavi s tem perečim vprašanjem ter se bo tozadevno sklical sestanek zaupnikov. Želeti bi bilo, da podružnica iz-vojuje članstvu toliko potrebno kolektivno pogodbo. Pred kratkim so prinesli vsi listi poročilo o otvoritvi nove zadružne 'pekarne državnih nastavljencev ter opisali moderne pekarno, kateri ni para v Jugoslaviji. Mi organizirani pekovski pomočniki se nikakor ne moremo Strinjati s temi poročili, ker znamo predobro, da kljub moderni opremi pekarna pod zemljo nikoli ne more biti moderna. To smo dokazali svojčas s protestom na Inšpekciji dela, kjer smo zahtevali prepoved zidanja pekarne v kleti. Naš protest žal ni zalegel. Danes čutijo že vse mestne pekarne hudega konkurenta, a čutili ga bodo naposled tudi vsi pomočniki. taim, kjer navajamo finančno stanje Saveza v letu 1932 izpustil celotne podatke o dohodkih in izdatkih. Zato prinašamo ponovno točen izkaz, ki se glasi: Izdatek: Primanjkljaj: Pribitek: V dinarjih: 382.918.59 136.316.03 185.882.59 94.923.21 147.090.61 24.193.35 9l2.126.98 2.837.12 _ 200.765.61______________________________33*392.49 1,008.784.38 136.3i6.03 155.346.17 _ 19.030.14 Vsi sod'rugi naj nam to oproste! Ali je še kdo med pekovskimi pomočniki, ki misli, da mu je pod gori navedenimi okolščinami organizacija nepotrebna? Sodrugi razmišljajte! LESNI DELAVCL V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob x/2 5. uri popoldne, vsi na glavni kolodvor k sprejemu inozemskih sodrugov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi ob 10. uri v dvorano »Union« na manilestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. MONOPOLCt V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob Vi 5. uri popoldne, vsi na glavni kolodvor k sprejemu inozemskih sodrugov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi ob 10. uri v dvorano »Union« na manilestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. Sestanek tobačnih delavcev in delavk, ki se je vršil v petek, dne 29. julija t. 1. ob pol 6. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, je pokazal, da se je začelo delavstvo v tobačni tovarni gibati, zavedati se samega sebe in se organizirati. Razmere postajajo vedno slabše in če delavstvo ne bo stalo združeno kot celota v obrambo svojih pravice, bo pomandrano in degradirano na navadnega sužnja. Monopolska uprava je znižala budžet za 30%. To se pravi, teh 30% mora manje dobiti monopolsko delavstvo, ki že itak zelo malo dobiva. Monopolski izdelki (cigarete, cigare, tobak itd.) pa so prav dragi. V Beogradu je bilo odpuščenih 200 delavk v tovarni za pridelavo papirja. Po energičnemu nastopu organiziranih monopolcev se je ta odpust začasno moral preklicati. Tu je že delovala moč organizacije. Na sestanku je poročal predsednik Čamernik. Tajnik Frece Franc je podal obširno poročilo in se je dotaknil raznih čenč in opravljanja, ki se vrši po tobačni tovarni od ljudi, ki so najbrže siti, ker drugače bi se ne lotevali organizacije in se ne poniževali na nivo uličnih klepetulj. Organizacija je zavest samoosvojitve delavstva. Le hlapčevske duše se tega ne zavedajo in se boje osamosvojitve misli in delovanja za svoje in vsega delavstva dobro. Nadalje je govoril zastopnik Strokovne komisije s. Vuk in s. Golmajer. Oglasilo se je še več delavcev, med njimi Polde Demšar (Hlapec Jernej pri Delavskem odru), ki je povedal nekaj prav resničnih pripomb, da so mu poslušalci z odobravanjem ploskali. Bila je sprejeta sledeča resolucija, ki se je poslala na merodajna mesta: Na strokovnem sestanku delavcev in delavk tobačne tovarne v Ljubljani, ki ga je sklical Savez radnika-ca monopolskih preduzeča i prerade hartije u Jugoslaviji, po- Priporočamo tvrdko Jff. Eičar trgovino s papirjem, pisarniškimi In šolskimi potreb* Slinami Blago' te tvrdke je izvrstno in poceni LJUBLJANA Selenburgova 1, tel. 29-34 družnica Ljubljana, v petek, dne 29. julija 1931 ob pol 6. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, je po zaslišanju poročevalcev bila sklenjena sledeča resolucija: 1. Znižanje budžeta monopolske uprave za 30% se ne sme prenesti na znižanje že itak pod življenjskim minimumom stoječe mezde in plače; tudi se ne sme pristopiti k redukciji delavstva. To znižanje budžeta se naj parira s pocenitvijo monopolskih izdelkov, da bo več odjemalcev. 2. Uvede naj se 40urni delovni teden z neokrnjenimi mezdami. S tem se pomaga zmanjšati brezposelnost. 3. Osnutek pokojninskega fonda se naj da Savezu radnika-ca monopolskih preduzeča na vpogled ter se naj ga takoj uzakoni. S tem bo omogočeno iti delavcem in delavkam z nad 35 1. službe v pokoj in se s tem zopet zmanjša brezposelnost. 4. Delavci in delavke, ki imajo izpite, naj se kvalificirajo. Kakor pričajo dogodki in žilavost monopolskega delavstva, se bo utrdila organizacija v zavidljivo moč in »Savez radnika i radnica monopolskih preduzeča i preradje hartije u Jugoslaviji (Saveza delavcev in delavk monopolskih podjetij in predelave papirja v Jugoslaviji) bo korakal od uspeha do uspeha ter svojemu članstvu in delavstvu priboril boljši položaj in dostojnejši zaslužek. Zato, tobačni delavci in delavke, zasukajte rokave in vsi v organizacijo. V združitvi in slogi je moč! OBLAČILNI DELAVCI. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob x/2 5. uri popoldne, vsi na glavni kolodvor k sprejemu inozemskih sodrugov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi ob 10. uri v dvorano »Union« na manilestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. BRIVCI. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob V2 5. uri popoldne, vsi na glavni kolodvor k sprejemu inozemskih sodrugov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi ob 10. uri v dvorano »Union« na manilestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. STAVBING. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob V2 5. uri popoldne, vsi na glavni kolodvor k sprejemu inozemskih sodrugov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi ob 10. uri v dvorano »Union« na manilestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. STROJNIKI IN KURJAČI. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob 12 5. uri popoldne, vsi na glavni kolodvor k sprejemu inozemskih sodrugov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi ob 10. uri v dvorano »Union« na manilestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. HOTELSKI, KAVARNIŠKI IN GOSTILNIŠKI USLUŽBENCI. V nedeljo, 14. avgusta t. 1. ob V2 5. uri popoldne, vsi na glavni kolodvor k sprejemu inozemskih sodrugov. V p o n d e 1 j e k, 15. avgusta t. 1. pa vsi ob 10. uri v dvorano »Union« na manilestacijski shod. Govorili bodo inozemski delegati. Razno. Socialist sodrug Renaudel je odločno zavrnil lašističnega delegata na kongresu Interparlamentarne unije. V Ženevi je zborovala konferenca Interparlamentarne unije. Na plenumu so zastopniki Italije z slavospevi na fašistično diktaturo provocirali zborovalce. Ko je govoril fašist Carfamara, je francoski socialistični voditelj Renaudel vzkliknil: »V Italiji ni parlamentarizma in njegovi zastopniki niso svobodni možje!« Nato so zbesneli fašisti jeli kričati in igrditi Francijo. Sodrug Renaudel jim je zabrusil: »Z morilci Matteottija ne govorim!« Razburjenje je naraščalo in seja je bila prekinjena. Radi tega dogodka prete Italijani, da bodo izstopili iz Društva narodov.. Nastop poslanca Renaudela odobrava delavski razred celega sveta. Opozorilo. Z uredbo o oprostitvi poštnih pristojbin je ministrstvo za promet ukinilo ugodnosti § 191 zakona o zavarovanju delavcev, ki je oproščal poštnih pristojbin vse navadne dopise delodajalcev in delojemalcev, naslovljene na OUZD v Ljubljani, kakor tudi vse dopise urada, naslovljene na delodajalce. Vsi interesenti se z ozirom na gori citirano uredbo opozarjajo, da morajo biti vsi dopisi, naslovljeni na tukajšnji urad, pravilno in zadostno frankirani, ker bi se sicer njih sprejem zavrnil. Istotako se opozarjajo na člen 8 uredbe, po kateri mora naslovnik plačati poštnino za vse dopise, ki jih prejme od podpisanega urada. OUZD, Kongres Delavske telovadne in kulturne sveže »Svobode« se bo vršil 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v Delavski zbornici. Savezu Graiičkih Radnika-ca Jugoslavije, poverjeništvo Maribor. Potrjujemo prejem pisma od 5. avgusta 1932, štev. 386-32-44-18, in prijaznega pojasnila na Ošlakov članek v zadnjem »Delavcu«, da niste-nasprotniki Strokovne komisije za Slovenijo in da ste v okviru možnosti in saveznih določil z njo vedno lojalno sodelovali. Pozdravljeni! Uredništvo »Delavec«. Pozor! Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzela Moč pri ,Zlatem Čevlju* na Karlovški c. 11. Dobro kapljico in sveža mrzla jedila priporoča lastnica vinotoča ■ Pozor! Naznanjam, da sem otvorila delikatesno trgovino in vinotoč na Starem trgu;i1a v Ljubljani, zraven Šentjakobske knjiinice. Točila bom najboljša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, vsakovrstne likerje ter žganje po najnižjih cenah. — Zendvič velika porcija Din 2‘—, kozarec najboljšega belega ali rdečega vina Din 1-25, ter vsakovrstni delikatesni izdelki prvovrst. kvalitete po zelo znižanih cenah. Vabim na poizkušnjo ter sečenj občinstvu najtopljeje priporočam za obilen obisk. Lastnica. Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.