PRVIMOŽ NAŠE OBČINE
Tri oporne točke
Ta čas je v življenju Rudolfa Rometa iz Velike Stare vasi obarvana z najrazličnejšo simboliko: njegovi domačiji pravijo pri Spanu, kar pomeni, da so pri tisti hiši že imeli župane; tako imenovana Kristusova leta preživlja, 33, trojka pa je tudi njegova oporna točka v življenju, prav kot bi sedel na kmečkem trinožniku: prvo nogo predstavljajo kmetija, dom in družina, drugo ustvarjalno delo, najraje z ljudmi, tretjo pa županovanje grosupeljski občini. Pravzaprav bi morali po pravici tudi reči, da ima tri enakovredne službe, ki ga vse tri hočejo celega zase: kmetovanje (je diplomirani inženir kmetijstva), delo na Centru za organizacijo poslovanja v Ljubljani (samo še korak ima do magistrskega naziva iz organizacije dela) in delo na čelu občine, ki ne pozna ne počitka in zlasti ne urnika .
-  Na kaj se opirate, ko načrtujete prihodnost?
»Štiri potenciale za naš prihodnji razvoj vidim - lo-kacijo, ki nas z bližnjo avto cesto povezuje z republi-škim središčem; pridne pre-bivalce; zemljo; in končno naravno in kulturno dedišči-no naših krajev. Ti potenciali določajo tudi program, v ka-terem želimo na prvem me-stu razvijati podjetništvo. V ta namen moramo urediti pogoje za privatizacijo do ka-pitalizacije. Pridobiti mora-mo razvojni dinar in dati ugodne pogoje za uporabo gospodarskih con. Razen ljubljanske občinc Vič smo trenutno edini, ki imamo pri-pravljeni dve takšni coni. Spodbuditi je treba storitve-no dejavnost, v večjih krajih naj bi bili to spodnji prostori zgradb, v vaseh pa .podjetja na dvorišču'.«
—  Vse to terja veliko po-zidav. Vas kot kmeta ne boli srce, kadar beton zamenja pšenico?
»Srce me boli za kmetijske
površine, pozidane v zadnjih 30 letih, takih imamo v obči-. ni kakih 200 hektarov! Nekaj zemlje pa je treba pozidati, zlasti v manjših vaseh mora-mo dopustiti možnost gra-deiy - nadomestnih gradenj in novogradenj - da bodo mladi ostali na kmetijah in oživili podeželje. V samem
Grosupljem pa so dolgo po-zidavali dobro zemljo name-sto močvirne, ker so tam pač parcele zaradi zahtevnejše gradnje na vlažnih tleh dva-krat dražje.«
-  Kot strokovnjak za or-ganizacijo    dela    verjetno bolj celovito vidite tudi ne-funkcionalno urejenost ob-čine, ki ji načeljujete kot župan?
»Sodeloval sem kot sveto-valec pri reorganiziranju brežiške, krške, sevniške, kočevske, labinske, novogo-riške in še katere občine, pa tudi o naši občini je že nasta-lo gradivo z malce dolgim naslovom Izdelava strategije razvoja občine in predloga programa za delo občinske skupščine.«
-  Ta elaborat je res obse-žen in bi se o njetn kazalo posebej pomeniti ob drugi priliki. Zanima pa me, ali ima grosupeljska občina tu-di kake širše stike ali pa smo nekako samozadovolj-ni za svojim plotom?
»Sredi oktobra smo bili na obisku v Borovljah in nato so Boroveljci obiskali nas, na obisk pa so prišli tudi iz Trbiža, borci in tamkajšnji podjetniki. Pogovarjali smo se še s Švicarji, Kanadčani, Argentinci...«
-  Ali bi vas bilo ob vsem tem delu kdaj mogoče sre-fcati tudi na traktorju?
»O, seveda! Najbolj prijet-no je v jeseni, ko obiraš pri-delke. Pri nas je bila vedno trdna kmetija, včasih grunt, ki se je pred kakimi sto leti razdelil na dva dela. Svoje še obdelujemo, deset hektarov je njiv, travnikov, ostalo gozd. Usmeijeni smo v živi-norejo, prirejo mleka in me-sa, v hlevu imamo ponavadi 25 govedi, na travnikih in njivah pridelamo krmo za-nje. Ostalo je pšenica, krom-pir... pač v okviru kolobar-jenja v naših krajih, kjer je 10 do 20 odstotkov površin pod kmetijskimi pridelki, 80 od-stotkov pa pod travinjami.«
-  Še doma pečete kruh? »Mama ga peče. Najrajši
imam njenega belega pšenič-nega, čeprav je tudi svak pek po poklicu...«
-  Ste    član    Slovenske kmečke zveze in s tem De-mosa? Se vam kot županu zdi težko izpolniti vse De-mosove obljube?
»V rokih, ki so jih obljub-ljali, skoraj nerealno. Dve sta najbolj pereči: upoštevati za-konitosti na področju fi-nančnega nadzora nad po-slovanjem gospodarstva ter nadzor nad rabo prostora, druga pa popraviti krivice, ki so jih doživeli kmetje v povojnem času na tem ob-močju.«
-  Je tudi v grosupeljski občini že kaj zahtevkov za vračanje premoženja?
»Že 630 je vlog za vračanje oziroma ponovno preveija-nje odškodnin, gre seveda predvsem za zemljišča. A za reševar\je še ni pravnih pod-lag, zavezuje pa nas tudi za-kon o moratoriju zemljišč.«