Štev. 14. V Mariboru, 25. julija 1888. IX. tečaj. I^ist za šolo in dom. Izhaja 1«. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto S crlil.. za pol leta 1 gld. «0 kr. — Posamezne številke dobivajo so po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. — .Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Beiserstrasso S t Mariboru. —Za oznanila plačujese od navadne vrste, če se enkrat natisne 15 kr. Vsebina. Kako se goji v šoli sočutje. — O predelovanju nemških slovnic za slovenske ljudske šole. — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. — Botanični listi. — Hrvaški učiteljski dorfl. — Dopisi. — Razne stvari. — Inserati. Kako se goji v šoli sočutje. (Dalje.) Ljubezen do narave je najboljši vir in podlaga za varstvo živali in rastlin. Na ta način se bo dalo najlažje raznim zlobnostim, mučenju živali in poškodovanju dreves v okom priti. Težko stališče ima odgojitelj, ako govori o škodljivih živalih, koje mora človek usmrtiti. Treba je mladino opozoriti, da. se morajo te živali usmrtiti hitro, tako da ne trpe nobenih muk. Spoznavajo naj dobro, katere živali so škodljive. Koliko se v tem obziru greši! Koliko nedolžnih živalic smatra se škodljivih! Cestokrat ravno take, ki nam prav mnogo koristijo! Občenje z naravo nam podaja obilo priložnosti, da gojimo pri mladini sočutje; kolikor bolj bode to pospeševalo občenje s svojim bližnjim, s človekom. Tukaj vpljivajo na se enaka bitja, bitja, ki se popolnoma sporazume. Naravno je, da morajo otroci v prvi vrsti občevati z otroci. Pri teh se še samočutjo ni razvilo, vse, kar v notranjem čutijo, se tudi na obrazu bere. Zaradi tega nastane veliko lažje sočutje. Prva in najimenitnejša prilika za občenje otrok med seboj je domača hiša. Tukaj občujejo med seboj brati in sestre, koje veže naravna vez. V šoli pride otrok v veči krog tovarišev. Tukaj se snidejo raznovrstni značaji, ki so si tuji. Glavni vzrok, zakaj se učenci z začetka ne morejo šoli privaditi je ta, da so si pojedini tovariši celo tuji. Učitelj bo toraj moral skrbeti, da se vsi tovariši kmalu spoznajo. Pospešuje naj naklonjenost in prijateljstvo, z vsemi naj ravna dobrohotno in enako, če učenci vidijo, da je učitelj pravičen, da z vsemi enako ravna, oklenili se bodo drug drugega, podpirali se med seboj; učenec, ki je bolj nadarjen, pomagal bode slabejemu. Tako nastanejo mej učenci prijateljstva — včasi za celo življenje. Ce součenec zboli, ne pozabimo nanj v šoli. Poprašujmo, kako se mu godi, kedaj bo spet prišel v šolo itd. (Je umrje tovariš, spremimo mrliča do groba; tudi pozneje se še spominjajmo na umrlega z ljubeznjivimi besedami. Naša skrb naj bo, da dobi šola značaj družine. Učenci celega zavoda se naj večkrat snidejo. Ne sme se pozabiti, da je igra prav velike važnosti. Gojimo pri učencih veselost, ne kalimo njim veselih iger; če storimo to, zadušimo mla- 14 dini najlepši zaklad: veselo sreč. Važen pomen imajo razne šolske svečanosti, če se pri teli neprisiljeno, prav z radostnim srcem igra, deklamuje in popeva, če je prava navdušenost, tedaj imajo taki dnevi imeniten pomen v odgojeval-nem obziru. V sredini vsega šolskega življenja je učitelj sam. Njegova prva lastnost naj bode ljubezen; brez te bo celo poučevanje brezvspešno. Na to naj učitelj ne pozabi. Ves čas, kojega preživi v šoli, naj posveti mladini. V šoli bodi učitelj veselega srca; na skrbi in tuge, ki ga morebiti tarejo, naj pozabi. Učitelj naj porabi vsako priložnost, da pokaže mladini ljubezen. Nemogoče jo sicer, če imamo pred seboj nad sto učencev, se s vsemi baviti, ali zadostovalo bo, ako temu podaš roko, unega prijazno pogledaš itd. — Kako to učenca razveseljuje! Le spomnimo se mladih let, ko smo bili sami v šoli. Učitelj naj ne kaže vselej strogo svoje avtoritete;. gotovo ne bo škodovalo njegovemu ugledu, ako se učencem pri igri pridruži. Slabejim naj bo prijatelj, ki rad vselej pomaga; obžaluje naj, če je kaka naloga spodletela, nasproti pa naj izraža veselje, če se je naloga dobro obnesla. Res, da vselej nismo prav razpoloženi, mnogo neugodnih razmer učitelju greni veselje; ali humor nas naj ne zapusti; on naj bode učitelju zvest „vademecum"! Mej neugodnimi razmerami je v prvi vrsti domača odgoja, ki nam nasprotuje. Za blaženje srca se v domači hiši prav malo stori. Cestokrat se ravno nasprotno, pogubno deluje. Zaradi tega se nam v šoli godi, kakor ubogemu Sisyfu, ki je obsojen, da valja na strmi breg skalo, katera pa mu vselej uide. Da nahajamo dandanes pri mladini toliko surovosti in trdosrčnosti, da se toli-krat slišijo pritožbe o brezsrčnosti otrok proti starišem, o divji črti človeka do svojega bližnjega, zakrivila je mnogokrat domača odgoja ali bolje: zanikrna brezbrižnost starisev do svojih otrok. Govoril sem sedaj o razmerah, v kojih občenje z naravo in s človekom rabi za odgojo srca. A vselej ni mogoče v resnici občevati; to občevanje mora nadomestiti idejalno. V ta namen nam služi pouk; on nam jo izvrstno sredstvo, da dosežemo naš namen. (Konec sledi.) ■-- 0 predelovanju nemških slovnic za slovenske ljudske šole. Kakor je iz poročil razvidno, se bode letošnje uradne učiteljske konference na Spodnjem Štajerskem več ali manj bavile med drugim tudi z vprašanjem, kako predelati slovensko-nemške slovnice. Predmet je važen zadosti in vreden zdatne pozornosti. Po mnenju nekaterih naj bi „Prva nemška slovnica" obsegala blizo isto slovniško tvarino, katero skrajšano in stisnjeno obravnava „Slovniški dodatek y Začetnici" — toraj brez stroge abecedniške tvarine; pač pa naj bi bila pri-djana zbirka berilnih vaj tej stopnji slovniške izobraženosti primernih. Da si se nam zdi slovniška tvarina v „Dodatku" tako po kakovosti kakor po kolikosti primerna, si vendar tega z ozirom na praktičnost obravnave ne upamo po vsem trditi. Ako bi ugajalo Vam, g. urednik, objaviti čisto osebno mnenje iz praktičnega stališča mojega, Vam v sledečem podajem mali črtež za par strani — bodoči 1. nemški slovnici — na prostovoljno poskušnjo. I. Abeceda. Prva nemška slovnica naj začenja s tiskano malo in tiskano veliko abecedo — poleg teh na drugi — desni strani naj bode pisana mala in pisana velika abeceda; pri pisani abecedi naj se rabijo najnavadnejše in najložje oblike pismen, kjer pa ima eno pismo več enako rabljivih oblik, naj se ostale do-denejo v oklepu; vsaki abecedi naj se pridene (pod vsako pisme ali poleg nje) slovenska abeceda. Predstoječo uvrstitev usojam si se sledečimi razlogi podkrepiti: Vsak učitelj, ki se že več let ukvarja s tem poukom, mi bo iz lastne skušnje pritrdil, da se slovenskim otrokom, ki se že v drugem ali v tretjem šolskem letu pričnejo nemščine učiti, prav dostikrat pismena ali črke mešajo pri čitanju kakor pri pisanju. Tiskan 23 in 23, I! in © itd. vedno zamenjavajo; kaj pa še le pri pisanju! Tu je dostikrat res čudna mešanica skupej. — Pred otrokovimi dušnimi očmi so se utisi raznih podob pismen ali črk prehitro vrstili drug za drugim, tako da niso več samostojni, ampak se drug drugega dotikajo ali se celo pomešavajo. Prva krivda temu je nedvomljivo ta. da se prehitro začenja z drugim deželnim jezikom, ko še ne poznajo v materinem jeziku ne govornih razpolov, ne sprege ne sklanje, skratka, slovnico slovensko še komaj poznajo po — unanjih platnicah ali stranicah. Tistim, ki trdijo, da se more na tej stopnji v obeh jezikih uštricno z vspehom podučevati, tukaj ni odgovarjati, čilajo naj veljavne pedagoge, če sami nimajo lastnih skušenj. Druga krivda, da otroci na tej stopnji tako črke menjavajo, je ta, da v sedanjih abecedah nimajo tako razvidno postavljenih abeced, namreč kakor zgorej navedeno. Tu je treba, da so črke ali pismena vse skupaj, da jih otrok hitro najde in lahko drugo z drugo primerja, ne pa jih po vseh bukvicah iskati morajo. Dokler pa se otroci borijo s pravilno in točno vporabo črk, ne kaže, da bi začenjali se stavki, katerih ne umejejo; ne kaže jim neumevnih stavkov staviti v zgled in iz njih izpeljavati pravila. II. Pisava in izgovarjanje nemških samoglasnikov. « Tem naj slede nemški a) dvoglasniki, n. pr.: et, CU, at, 2C. b) preglas-niki n, pr.: ci, i), 2C. c) oblike samoglasnikov, zaznamovane s kako drugo črko (ali pismenom), n. pr.: aa, al), te, tel), i I), el), 2C. Opomba. Kjer stojita dva samoglasnika skupaj, izgovori se le eden, pa ta se na dolgo zategne, izgovori ; isto tako se tudi 1), ki stoji za samoglasnikom in c, ki stoji za i ne izgovarja —• je nem ali mutast; pisati pa se mora zato, da se predstojeei samoglasnik zategujeno izgovarja. Naloga. Citajte pravilno sledeče besede: c t finb —. 3Ijr feib —, — 2C. B. S a m os ta v n i k. a) kot osebek. Spolovnik (člen). Po čem spoznamo v slovenskem spol samostavnikov? V nemškim pa so posebne besedice, spolovnik ali člen imenovane, ki zaznamujejo spol in sicer stavimo v določnem zaznamovanju bcr za moški, btc za ženski in bfl§ za srednji spol; te besedice stojo vselej pred samostavnikom, n. pr,: ®cr ©djitter — učenec, bit' £flfcl — tabla, bas SMO — tole. Naloga. Poiščite v besednjaku in zapišite po 20 samostavnikov m., ž in sr. spola z dotičnim členom. Naloga. K sledečim samostavnikom —■ osebkom poiščite primernih do-povedkov — pridevnikov — na vprašanja: kakšen, a, o? — 2)cr Sfitabc — deček, bcr £>cn — gospod, bie Sesule — šola, bic £ante — teta, ba» L'amui — jagnje, baš 23rob — kruh (itd. kakih 20), n. pr.: Ser tnabc ift jltltfl — Deček je mlad. Opomba. Ako pa govorimo nedoločno o kakem sainostavniku, takrat pa stavimo namesto določnega spolovnika nedoločni ein za možki, ciuc za ž. in eiu za sr. spol. N. pr.: Gin Jtuabe, eiite ©djufe. Naloga. Stavite v prejšnji nalogi namesto določnih členov bel', btc, ba§ nedoločne ein, ettte, ein. N. pr.: @tit ^uabe ift jung.3) ') Kjer se kako pravilo no da izpeljati iz otrokom že vsaj po nekoliko znanih zgledih — tam naj so kar naravnost pove, in temu naj slede še le zgledi in naloge. V tem slučaju so spredaj stoječi zgledi le potrata in zmešnjava. 2) Umeje se, da mora otrokom iz slovenščine znano biti: stavek, osebek, dopovedek, samostavnik, zaimek, pridevnik itd., dokler v tem niso trdni, naj se z nemščino ne začenja — „pod smrtnim grehom ne"! 3) Nedoločni člen se v slovensko nič ne prelaga. Naloga. Poiščite sledečim dopovedkom primernih osebkov — samostav-nikov z določnim členom. — ift alt. — i(t neu. — ift nilib. — ift reicf). — ift gnili. — ift Ijodj. (kakih 25.) Naloga. Prejšnjo nalogo izdelajte z nedoločnim členom. Naloga. Povejte prejšnjo nalogo po slovensko. Naloga. Kakšne so naslednje reči ali osebe: Papir, travnik, konj, vol, hlapec, mizar, (kakih 30.) Naloga. Prejšnjo nalogo izdelajte po nemški a) z določnim b) z nedoločnim členom. b) samostavnik kot dopovedek. Od oseb ali reči se pa tudi lahko pove kdo ali kaj so. Nemci takrat v dopovedku navadno rabijo nedoločni člen etri, cilic, cilt, kateri se pa v slovenščini kakor v osebku tudi v dopovedku ne prestavlja — kakor bi ga ne bilo. Naloga. Povejte kdo ali kaj so: Brat, smereka, pes, skleda, nož (kakih 20). Naloga. Prejšnjo nalogo zapišite po nemški. N pr.: ®cv SSntber ift cilt Xifcf)ler. Ste $icf)te ift eiu 23nmu. Naloga. V sledeči nalogi stavite mesto riž primerne samostavnike.' — ift citt 6d)ii(cv. — ift ciuc totfjitt. — ift eiite Spcifc. — ift ciit 23aum. — ift čin ŽBerf^euf], 2C. Naloga. Izdelajte prejšnjo nalogo slovensko! Naloga. Preložite sledeče stavke na nemški jezik! Opomba. Pomnite pa, če so osebki lastna imena se jim navadno člen no pristavlja. Janez je učenec. Ana je šivelja. Klobuk je pokrivalo. Lipa je drevo. Suknja jo oblačilo. Sod je posoda. Žaga jc orodje, itd. Naloga. Zapišite 25 stavkov, v katerih bode osebek kak osebni zaimek, dopovedek pa samostavnik z nedoločnim členom. N. pr.: E»tlt cilt ©avtliev. Sic ift ciuc 9)?agb. — (v ednini samo.) Naloga. Postavite mesto riž primerne osebke oziroma dopovedke. — ift ciit (Muiitbc. — ift fjod). granj ift citt —. 3>er ©djitler ift —. — ift gefuub. Saš ^fcrb ift ciit -. (§§ ift —. 34 bin ciit —. Ser 2?ater ift -. (kakih 20.) Naloga 1'ovejte prejšnjo nalogo po slovensko. Množilo število nemških samostavnikov. Obravnava a) samostavniki, ki se v množini nič ne spremene — razven člena n. pr.: Ser ©djitler — bic ©dfjiiler, ber ©iirtiter — bie ©avtiicr,' ba§ 5D?effer — bic 9Jicffer 2C. b) s končnico c, Cli, cr, c) s preglasom in s končnicami. Svojilni zaimek. — metu, bit — bcin, 2c. Nikavnica — iiidjt, fcilt itd. Po tej metodi sestavljena nemška slovnica bi so po naših ljudskih šolah mogla s pridom rabiti — tako misli Nominis Umbra.*) --<»SM>- *) S tem člankom hočemo sprožiti razgovor o prevažnem vprašanju, upajoč, da se ga č. učiteljstvo nase obče poprime in na podlagi nabranih si skušenj brez ovinkov svoje mnenje o stvari izreče. Uredn. Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. (Dalje.) Poglavje 14. Kako se govorništvo deli? Oni, ki so ime „retorika" na latinski jezik preložili, so jo imenovali ora-toria ali oratrix. Tem jaz ne bom odvzel zaslužene polivale, da so poskusili zaklad latinskega jezika pomnožiti. Pa nam, kedar iz grškega prelagamo, se ne posreči vsaka prestava, baš tako tudi Grkom ne, kedar so hoteli v čisto grškem jeziku naše besedo izraziti. Ta prevod ni manj nevkreten kakor ona Plavtova') essentia in entia, pa tudi natančen ni; kajti oratoria pomeni to kar elocutoria, oratrix to, kar elocutris; retorika pa je to, kar elocjuentia in ima gotovo tudi pri Grkih dvoji pomen. Prvič je namreč v ars rhetorica pridevnik kakor navis piratica; drugič poznamenuje stvar kakor philosophia, amicitia. Jaz hočem tukaj le bistvo označiti, kakor je grammatika litteratura (jezikoslov-stvo) ne pa litteratrix kakor oratrix, niti litteratoria kakor oratoria; a v onem prevodu besede retorika se to ne stori, ('emu bi se tedaj vpirali, zlasti ker smo primorani tudi v drugih slučajih mnogo grških besed rabiti. Vsaj besede philosophus, musicus in geometra bom gotovo rabil, ne pa jim s slabim latinskim prevodom krivice delal.. Naposled, ker je M. Tuli j Cicero celo onim knjigam2), katere je o tem predmetu prvič spisal, grški naslov dal. mi se pač ni treba bati očitanja, da sem najslavnejšemu govorniku z ozirom na ime nje gove umetnosti verjel. Tedaj se retorika (sedaj smem to besedo brez strahu pred nagajanjem rabiti) po mojem mnenju najbolje tako deli, da razpravljam o umetnosti, o umetniku in njegovem delu.3) Umetnost nam bo to, čemur se je treba naučiti, namreč dobro govoriti, Umetnik pa jo oni, ki to umetnost razume, namreč govornik, čegar vrlost v dobrem govoru sestaja; delo pa, katero umetnik zvrši, je izvrsten govor. Vse to se zopet v podplemena razvrščuje; pa o drugem in tretjem delu na svojem mestu, tukaj hočem pričeti razpravljati prvi del. Poglavje 15. Kaj je retorika in katere so njene meje? Pred vsem, kaj je retorika? (Je jo hočeš označiti, sta dve točki važni: ali se dvomi o bistvu stvari same ali o izrazu. Prvi in najhujši prepir je o tem, ker eni menijo, da se znajo tudi zlobni možje govorniki imenovati; drugi pa, katerih mnenju se tudi jaz pridružujem, hočejo to ime in to umetnost le poštenjakom dopustiti. Izmed onih pa, ki ločijo zgovornost od važneje in bolj zaželjene pohvale življenja, so nekateri retoriko le moč imenovali, nekateri'1), znanost a ne vrlino, nekateri spretnost, nekateri umetnost a od znanosti in 4) Papirij Fabjan Plavf, prijatelj Senekin, rabil je, kakor Seneka (op. 58) poroča, prvi to besedo mesto grške oviiv. (bitje). 2) Knjige de inventione je Cicero sam tiuli retoriko imenoval. 3) Kvintilijan govori o umetnosti do konca edriajste knjige: o umetniku v dvanajsti knjigi 1—9. o delu v dvanajsti knjigi 10 in 11. 4) Aristotel, retor. I, 2. vrline ločeno, nekateri celo neko zlobno umetnost1) t. j. xaxGTe/via. Ti se skoraj vjcmajo, da ima zgovornost nalogo ali pregovoriti ali tako spretno govoriti, da pregovori. To pa lahko tudi nepoštenjak stori. Zatorej se glasi navadna definicija, da jo retorika, moč pregovarjanja. Kar jaz moč imenujem, zovejo premnogi oblast, nekateri vzmožnost; da se pa o tej stvari nikakor ne bo dvomilo, naj velja moč toliko kakor grška beseda Sovotji'.?. To mnenje izhaja ud Izokrata, če je knjiga o retoriki, ki mu se pripisuje, zares od njega. Da-si ne graja govorniškega opravila, vendar nepremišljeno to umetnost definuje rekoč, da je retorika vstvariteljica pregovarjanja, jts-.^oo? or^ioDp-foc; jaz bi si tudi taistega izvoda besede ne bi upal rabiti kakor Enij, ki imenuje M. Cetega Suadae medulla.'') Tudi pri Platonu pravi Gorgija v dialogu,3) ki je po njem imenovan, baš to isto; vendar ne zmatra Platon njegovega mnenja kot svojega. Cieero piše na več mestih,4) da je naloga govornika govor pripraviti za pregovarjanje. Tudi v retorskih spisih, katerih seveda sam ne hvali, trdi, da je namen retorike5) pregovarjati. Pa denar tudi pregovori, in govornikova priljubljenost, vpliv, veljava, naposled še pogled sam brez besedij, bodi-si, da gane spomin na zasluge ali vsmiljenja vreden obraz ali lepa postava. Kajti ko je Antonij braneč Manija Akvilija6) obleko njegovo razgrnivši zarastice ran pokazal, katere je bil v boju za domovino spredej na prsi dobil, se ni zanašal na svoj govor, ampak je oči rimskega ljudstva premogel, katero je bilo, kakor so menili, baš najbolj po pogledu za oproščenje zatoženca pridobljeno. Da je Servij Galba7) le s prošnjami za vsmiljenje kazni ušel, ker ni bil samo svojih majhnih otrok v zbor pripeljal, ampak tudi sina Gala Sulpicija3) na lastnih rokah nosil, ne spričujejo le spisi drugih pisateljev ampak posebno Katonov") govor. Tudi Frina 10) je bila, kakor trdijo, od sodnikov za nekrivo spoznana pa ') Kakor Menej. Prav za prav jedno, v katerem se vsa moč zgovornosti zbira. — M. Kornelij Cetčg pontifeks maksiraus in pretor (213 in 211. pr. Kr.) bilje, kakor Cieero (Brat. 15) priča, nadarjen govornik. 3) Pogl. 8. *) De or. L 31; do inv. I, 5; acad. I, 8; ad Herenn. I, 2. 5) De inv. I, 5. G) Manij Ak vili j je l)il konzul 1. 101. pr. Kr., in je pomiril puntajoče se robove 1. 99. pr. Kr. v Siciliji. Leto pozneje je bil zaradi oderuštva zatožen, pa z ozirom na izkazalo hrabrost oproščen. ') Servij Sulpicij Galba se jo nesrečno bojeval 1. 151. pr. Kr. v Luzitaniji in je tako kruto ravnal se sovražniki, ki so so mu bili vdali, da je bil 1. 149. pr. Kr. v Rimu zatožen, pa po tožnih in ponižnih prošnjah od ljudstva oproščen. On je bil, kakor Cieero (Brut 86, 295) poroča, prvi govornik v svoji dobi. 8) Kvint Sulpicij Ga), sin vrlega vojskovodjo in konzula, prišel je po rani smrti svojega očeta v varstvo najbližjega sorodnika, namreč Servija Snlpicija Galbe, kateri mu jo po zakonu postal jerob. 9) Cieero' de or. I, 53. 10) Frina jo bila zaradi lepote g-lasovita hetera v Atenah, ki je bila najslavnejšim slikarjem grškim v vzgled za njihove proizvode, tako Praksitolu za Afrodito iz Knida in Apelu za Afrodito dvigajočo so iz morja. Bila jo neki tako lepa, da je vse očarala; edini modrijan Ksenokrat se ji je vstavljal. Od nje razžaljen govornik Evtija jo je zaradi brez-bošlva zatožil, njen prijatelj Iliperid pa jo je branil, iz prva brez vspeha, a potem, ko je krasoto njenih prs razkril bil, jo zmagal. ne vsled Hiperidovega govora, čeprav je bil izvrsten, ampak s kazanjem telesa, katero je bila razgalila, da-si je vže tako zelo lepa bila. Če pa vse to pregovarja, omenjena definicija ne zadostuje. Zbog tega so se oni posebno natančni videli, ki so taistega mnenja o retoriki trdili, da je ona vzmožnost z govorom pregovoriti. To definicijo je izrekel Gorgija v taisti knjigi, katero sem preje omenil po Sokratu skoraj primoran; od njega se ne razlikuje mnenje Teodektovo, bodi-si, da je knjiga o retoriki njegova, ki nosi njegovo ime, bodi-si, da morda Aristotelova; v onej se čita, „da je namen retorike ljudi z govorom po govornikovi volji voditi". Pa tudi ta oznaka ne zadostuje; kajti z govorjenjem pregovarjajo ali dobivajo na svojo stran tudi drugi n. pr. ljubice, prilizovalci in zapeljivci. Nasproti pak govornik ne pregovarja vselej; tako da včasih to ni njegov pravi namen, včasih pa je podoben onim, ki niso z govornikom v nobeni zvezi, S to definicijo se deloma vjema Apolodor trdeč, „da je prva in najvažnejša naloga sodnijskega govora, sodnika pregovoriti in njegovo mnenje za to, kar hočemo, pridobiti"; kajti tudi po njegovem mnenju je človek od sreče odvisen, tako da oni, ki ne pregovori, ne more tega imena obdržati. Nekateri niso na vspeh govora ozira jemali, kakor Aristotel,x) kateri pravi: „Retorika je vzmožnost vse poiskati, kar pomaga v govoru poslušalce pridobiti". Pa ta definicija nima samo one napake, kakor preje omenjene, ampak vrh tega tudi še to, da le iznajdbo obsega, ki brez besedij ni govor. Hermagor,2) ki trdi, da je njen namen „pregovarjaje govoriti", in drugim, ki to isto mnenje pa ne s čisto taistimi besedami izrazujejo, in kažejo, da je njen namen „vse povedati, kar je v pregovarjanje neizogibno potrebno", se je zadosti odgovorilo z dokazom, da ni govornikova naloga le pregovarjati. Tem definicijam so bili pri-dejani mnogokateri pristavki. Nekateri so menili, da se retorika peča z vsemi stvarmi, nekateri pa, da le s stvarmi, ki meščane zadevajo; katero izmed obeh je bolj resnično, bom na onem mestu dokazal, ki je za to vprašanje določeno. Zdi se, da je Aristotel vse govornikovemu področju podvrgel, ker pravi, da je retorika vzmožnost vse zapaziti, kar se v kaki stvari pregorljivega nahaja". Tudi Patrokel, ki sicer ni pristavil „v vsaki stvari", nič izvzemši to isto priznava; on jo namreč imenuje vzmožnost to najti, kar v govoru pregovori. Pa tudi ta definicija obsega le iznajdbo. Tej napaki se ogiba Diodor3) trdeč, „da je retorika vzmožnost v govoru verjetne stvari najti in je lepo izraziti". Pa ker tudi oni, ki niso govorniki, verjetne in pregovorljive stvari nahajajo, daje s pristavkom „v vsakem govoru" ime najlepše umetnosti tudi onim, ki v hudodelstvo svetujejo, še bolj kakor oni zgorej omenjeni. (Dalje sledi.) -- ') Retorika I, 2, 1. 2) Hermagora je bil učitelj zgovornosti za časa cesarjev Avgusta in Tiberija in je bil učitelj Gadarskoga Teodora. 3) Katerega Diodora da je Kvintilijan menil, se ne da natančno dognati. Verjetno je, da je mislil na onega, ki je bil rojen v Karskein Jasu in se z modroslovjem pečal. Ta je živel nekaj časa na dvoru pri Ptolomeju Soterjn. Botanični listi. (Spisal Fr. Kocbek.) VII. Dragi tovariš! Sprehajaje se moj njivami, kjer težki klasi zorečega žita kimajo v kmetovo veselje, zapaziš dobro znan divji mak (.Papaver Rhoeas L.), kateremu pravijo Savinjčani „putfelee", čudno ime — trd oreh našim ne-brojnim jezikoslovcem. Tik tega najdeš njivnega Črnivca (Melampyrun> arvense L., Acker -Wachtelweizen). Ta njivni plevel ima suličaste, na dnu zobate liste. Bagrenasti in zlatorumeni cveti stoje v dolgih listnatih klasih. Krovni listi so začetkoma bagrenasti, kasneje zeleni. Cvete junija do septembra. — Kraj gozda cveti pa sorodnik grebenastoklasnati Črnivec (M. cristatum L., kammahriger W.), kateri ima gost in četirioglat klas. Krovni listi so kratki, nazaj zavihnjeni, kratko grebenasto napiljeni. na dnu rudeči. Cvetna cev je rudečkasto-bela z rumeno spodnjo ustno. — Češče najdeš pa modrega Črnivca (M. nemorosum L, blauer W.), katerega krovni listi so srčasto-suličasti, zobati in modri. Cvet je zlatorumen. Crnivci spadajo k zijalkam ter imajo dvoustno cvetno cev in po 4 prašnike, od katerih sta dva daljša, dva krajša. Ob robu gozda zagledala sva grahor, kateri se v prvem hipu zdi, da je spomladanski grahor ter se je najbrž zapoznil. Liste, cvete ima iste, le steblo je krilato, na koreninicah pa vise gomolji. To je gomoljast grahor (Orobus tuberdsus L., knollige Walderbse) in cvete kaka dva meseca kasneje. Oglejva še travniški oslad (Spiraea Ulmaria L., fViesen ■ Spierstaude). Precej močno steblo nosi velike, pretrgano pernate liste z 5—9 široko-suličastimi lističi, ki so nepravilno zobati, spodej belo dlakasti. Mali, rumenkasto beli in dišeči cveti so v sestavljenem latu vrb stebla. Easte najraje na močvirnih krajih. Ob bregu bližnjega potoka, ki šumlja mimo gozda, seznaniva se še z medvedovim latjem (Spiraea Aruncus L., Federbusch-Spierstaude). Veliki listi so 2—4krat pernato sestavljeni. Beli, dvodomni cveti stoje obilno na tankih klasih, ki skupno tvore velik čop ali perjanico. Osladi so iz rodu rož. Dalje grede po hladnem gozdu naletiva na kaduljastolistnato bučenico (Teucrium Scorodonia L., salbeiblattriger Gamander). Dlakasto steblo je na vrhu vejnato, na dnu leseno. Srčastojajčasti, narezano zobati, grbavi listi stoje nasprotno. Bledo rumeni cveti so v enostranskih grozdih. Easte v raznih krajih Spodnje Štajerske. Navadna bllčeilica (Teucrium Chamaldrgs L, gevi. Gamander) raste pa bolj na solčnatih in kamenitih krajih. Nizko steblo ima jajčaste ali podolgaste, klinaste liste, ki so precej globoko nerezani. Bagreni, redko beli cveti, stoje po 4 v vretenu ter tvore kratek, vrlini grozd. V gorskih gozdih še cvete volčja črešnja (Atropa Belladonna L., gem. Tollkirsche), katera je itak dobro znana ter se lahko spozna na višnjevorujavih, zvonastih cvetih in svetlo črnih okroglih jagodah. Vejnato in zelnato steblo do 11/2m visoko. Volčja črešnja je zelo strupena, vendar se v nekaterih krajih nahaja redkeje. — Zato bi bilo dobro, ako bi si učitelji v vsakem kraju dobro zapomnili nahajališče strupenih rastlin, da je znajo poiskati, kadar je je treba v šoli obravnavati. Ne bilo bi morebiti odveč, ako bi pri vsaki šoli bila natanko zapisana nahajališča strupenih rastlin, ki rasto v okolici. Na pustih, kamenitih krajili raste v tem času tudi navadni zobnik (ligo-scijamvs niger 1j., gem. Bilsenkraut), dlakasta in smrdeča rastlina. Kratko-peceljnati bledo-rumeni cveti, prepreženi s temno-vijoličastimi žilami, stoje v enostranskih, listnatih, zavihnjenili grozdih. Zelo strupen. Bledornmen naprstec (Digitalis ambigua Murv., blassgelber Fingerhut) raste zopet v gorskih gozdih ter je žleznato dlakast. Velikih, žepleno-rumenih cvetov je 10—-15 v grozdu, ki so zvonasto razširjeni. Zelo redek pa je gladek naprstec (Digitalis laevigata 1 Valdst. & Kit., glatter Fingerlmt). Golo steblo je do \m visoko. Listi so suličasti, tu in tam zobati, ali celorobi in goli. Cvetna cev je do 2cm dolga, okrorumena z ruja-virni žilami. Spodnja ustna je belkasta, modro-zeleno žilasta, dlakasta ter dolga kakor cvetna cev. Raste na suhih, prisojnih krajih v Kranjski in Spodnjem Štajerskem. — Maly-jeva „Flora von Steiermark", pag. 143, ima kot jedino nahajališče te rastline: kamenite hribe pri Rogatcu (Vest po llostu). Meni se je posrečilo najti novo nahajališče redkega naprsteca na južni strani Koteč-nika pri Libojah. Tu raste pod velikimi pečinami predno se pride na vrh od Liboj sem. — Dne 17. t. m. pa, ko sva z g. Zupanek-om plazila po Kamniku, našel sem tu drugo nahajališče gladkega naprsteca. kjer prav obilno raste. Konečno naj še omenim klinčka (Didnthus Caryophyllus L.), ki je plemenska vrst našemu vrtnemu klinčku. Cvet jo svetlobagrenast in dišeč, listi pa modrozeleni. Kaste na pečinah Kotečnika in Kamnika ter jo za štajersko cve- tano nova rastlina, ker je Maly-jeva „Klora" no imenuje. --- Hrvaški učiteljski dom. Odkar se je hrvaško učiteljstvo leta 1865. prvokrat v Zagrebu sešlo na večji shod, začela je rasti njegova zavest, ki ga je prešinila, da ga je nalik električni sili okrepila v eelokupnost. Trdna samozavest, žarki plamen oduševljenja, čvrsta želja za napredkom in znanjem ter železna volja za dobra in plemenita dejanja storili so hrvaškemu učiteljstvu krasne stečevine. Kdo jih ne pozna?!! — ^Učiteljska zadruga" in „ Hrvatski pedagožko-književni sbor". In leta 1871. štelo je prvo občno učiteljsko zborovanje v Zagrebu blizu 1000 učiteljev. Prihiteli so iz vseh krajev domovine svoje, da sodelujo pri se-stavljenju novega šolskega zakona, ki je tudi leta 1874. dobil pravno moč ter hrvaško učiteljstvo postavil na mlade, zdrave in samostalne noge. — Od zdaj naprej delali so hrvaški sodrugi neumorno za povzdigo svojega stanu in za razvoj narodnega šolstva. Največ zaslug stekel si je v tej preporodni dobi g. Ivan Filipovič, katerega po vsej pravici lahko imenujemo prvaka in vzbuditelja hrvaškega učiteljstva. Mnogokrat zbral je v Zagrebu somišljenike svoje odušovljajoč jih k delavnosti. In on, sam bučela marljivosti, kazal je vsakemu, kaj premore za vse dobro vneto srce in železna volja. Povsod, kjer se je imela izvesti kaka važnejša stvar tikajoča se učiteljstva, sodeloval je J. Filipovič, ker je bil in še je duša vsakemu podvzetju. Tudi „hrvaški učiteljski dom", ki se baš stavi, je njegova misel. Pri glavnem letnem zborovanju „pedag -knjiž. sbora" leta 1883. govoril je vzorni Filipovič tako-le: „... Kad vse to, moja gospodo, budemo izveli, pa k tomu budemo imali dovoljnu glavnicu, da demo uspješan k nji že v ari rad (delo) na vse strane saniostalno modi pokretati (gibati) i na daljnje obrazovanje učiteljstva djelovati, a uz (pri) to budemo sjedili u svom v lasti to m domu, u kojem četno imati dovoljno prostorija za svoju knjižnicu, za svoju nakladu (zalogu), za svoje sbirke, za svoju čitavnieu, za svoje skupštine i sastanke, koje evo u tudjilr prostorijab držati moramo; jednem riječju (besedu) za sav svoj književni i družtveni život ostaloga hrvatskoga učiteljstva: samo onda, moja gospodo, a ne prije, bili bi na žudjenoj (hrepeneči) svojoj meti, koju sada smo iz daleka nazrijevamo, ali do koje nam je još dalek i dalek put, pun truda i napora..... -Ja imam, moja gospodo, malo nadeda če se za moga života do toga cilja d oči, 110 ja se nasladjujem i onim, što u duhu nazrijevam, da če moji naslednjici uživati. A neka nitko izmedju vas ne rekne, da su to nemogudi ciljevi. Ljudem je odlučnim, radenim i uztrajnim sve moguče, ako nigda svoga cilja s vida ne meču." Nikdo ni pak mislil, da bode po Filipovid-u očrtana ideja toli hitro postala meso in kri. Trebalo je le prave iskre na pravem mestu, da bukne plamenom in ognjem. In zares, ta iskra padla je kmalu na ognjišče učiteljskega zanosa in stanovske ljubezni. Sledečega leta 1884. o priliki ustanove „Saveza hrv. učit. družtav" in proslave desetletnice šolskega zakona sešlo se je zopet v Zagrebu mnogo učiteljev. In takrat — dne 25. septembra — vstal je pri prijateljski večerni zabavi g. Jura j S tarče vid, učitelj iz Primorja ter v zanosnem govoru sporaenil misel o učiteljskem domu, rekoč: „... Ne časimo časa, ved si pružimo desnice mahom i stvarajmo si svoj učiteljski dom, koji de nam biti koristno utječiste, ponos i dika i nama i domovini i milomu Zagrebu". Govornik sam položi takoj 20 gld. kot prvi prinos za to svrho. Rodoljubne besede genile so naenkrat vse navzoče, dokler o tem ni vedelo vse ušiteljstvo in vsa domovina. Vsak učitelj štel si je v sveto dolžnost, temu namenu podariti večjo ali manjšo svoto. Tudi nežni spol, sestavivši si po raznih krajih „gospojinske odbore", pomagal je pri rodoljubih nabirati doneske za lepo nakano. Razne prirejene veselice in loterija leta 1888.; prirejena v prid učit. doma, obnesle so se toli dobro, da je bila napominjana stavba osigurjena. Tako je bilo mogoče, da si je osrednji odbor „Saveza hrvat. učit. družtava" v svoji seji dne G. aprila vže lahko sestavil „stavbeni odbor", katerega nalog je voditi stavbo učit. doma. Ta odbor sestoji iz gg.: J. Filipovid, prvosednik in Sk. Fabkovid, namestnik, od „Saveza"; St. Basariček od „Zadruge" ; T. Ivkanec od „Pedag. sbora" in A. Irgolid, blagajnik vseh teh društev. Stavbeni odbor razpravljal in sklepal je ob občnih in posebnih stavbenih uvetib, predložil načrte mestnemu poglavarstvu, katero je je brez ugovora odobrilo, ter razpisal natečaje za posamezna dela. „Napredak" prinesel je v 12. broju sliko „Hrvat. učit. doma", in to glavno fasado proti „sajmištvu". Kdor je imel priložnost videti omenjeno sliko, reči mora, da bode željno pričakovan učit. dom krasno monumentalno poslopje na diko mestu Zagrebu kakor tudi vsemu hrv. učiteljstvu. V tem je hrvaško učiteljstvo prekosilo vse druge tovariše. „l)om" z dvojim nadstropjem zidan bode v čisti fiorentinski renesanci po načrtih mladega zagrebškega stavbarja g. Leona H5nigsberg-a, kateri bode stavbo tudi vodil. Glavna fasada meri 30m, stranska pa 42'9m. Da bode „dom" zunaj in znotraj vstrezal vsem zahtevam sedanjega stavbenega okusa in vsem potrebnim ugodnostim in zdravju, ni potreba omenjati. Na oglih in pod kupulo glavne fasade postavljeni bodo idealni kipi odnašajoči se na učiteljsko delovanje, v izdolbinah na levo in desno od vhoda stala bodeta kipa dveh možev, ki sta si za šolo in prosveto naroda hrvaškega ali srbskega stekla obilo zaslug. Navedimo še kakšni bodo prostori znotraj. V podzemlju bode razen kleti in drvarnic za „Savezo" in stanovanja še jedno kopališče in prostori za zalogo »književnega sbora". V prizemlju ali pritličju bodo vel i čaj ni vestibul s spominskimi ploščami, na levo in desno od njega pa društveni prostori za centralno knjižnico, za čitalnico, za zbornico, skupščinska dvorana, prostori za „gospo-jinski odbor", pisarne, več sob za obsedovanje učiteljev in stanovanje za nad-zorovatelja učit. doma. V prvem in drugem nadstropju bodo po četiri stanovanja za osiguranje obresti od investiranih kapitalov, katere sta v stavbo vložila „Zadruga" in ,,1'edag. sbor". Ta stanovanja bodo z vsemi ugodnostmi, sijajno urejena, vsako s svojim kopališčem, s svojo vodovodno cevjo, koridori pa s plinom razsvetljeni. Pozneje, ko bode dom razbremenjen, t. j. ko se bodo investirani kapitali prej navedenim društvom povrnili, porabila so bodo ta stanovanja le v društvene svrhe ter so zdaj le za potrebo v domu. V bodoče priredi se v teh prostorih stalna razstava učil ali pedagogiški muzej. Vsa stavba doma brez nakupa stavbenega prostora proračunjena je na 80.000 gld. Tretja stran se ne bodo zidala. To delo ostavlja se naslednikom, da lepi stvari še tudi kaj koristijo. Zidanje učit. doma pričelo se je 12. aprila; dne 13. istega meseca položil pa se je ob 7. uri zjutraj temeljni kamen s spomenskim spisom na oglu od „saj-mištva" in Kukovid-eve ulice. Spomen-spis v debeli stekleni cevi, podpisan od odbornikov središnjega odbora „Saveze" glasi se: „Ovaj temelj „„Hrvatskomu učiteljskomu domu"" položen je 13. svibnja „tisuča osam sto osamdeset i osme god in e, a sam dom podignut je uz božji »blagoslov nastojanjem središnjega odbora „„Saveza hrvatskih učiteljskih „družtava"", uz požrtvovnost pučkoga učiteljstva hrvatskoga, uz pripomoč „gospojinskih odbora u Zagrebu, Vinkoveih, Varaždinu, Karlovcu i Ogulinu, „uz bratsku ljubav učiteljstva srbskoga, slo ven s ko ga i češkoga, te uz „lijepo velikodušje hrvatskih rodoljuba. — Bio taj dom vječnim hramom „sloge, ljubavi i napredka u korist pučke prosvjet.e naroda hrvatskoga i „8 rod n i h mu bratskih plemena! U Zagrebu, 13./IV. 1888." (Slede podpisi). Polaganja temelja ni se vršilo z ono svečanostjo, kakor je to običajno, in to radi tega ne, ker misli središnji odbor prihodnje leto o priliki 3. zborovanja „Saveza hrv. učit. družtava" prirediti slavnost otvorenja in blagoslovljenja učit. doma. Pri polaganju temelja bili so navzoči gospojinski odbor, središnji odbor „Saveza" in več zagrebških učiteljev. Predsednik sred. odbora g. J. Filipovič pozdravil je prisotne ter želel, naj se ta dom večno ponosno dviga na korist in diko učiteljstva in naroda. Potem je s kladivom trikrat vdaril po kamenu, za njim podpredsednik S. Fabkovid, blagajnik A. Irgolic, predsednica gosp. odbora presv. gospa K. Kukuljevid-ka, podpredsednica gospa Badovinčevk-a, arhitekt llonigsberg in podvzetnik Waidmann. Zidanje učit. doma vrlo napreduje. Tako si bode hrvaško učiteljstvo postavilo trajni spomenik, kakoršnega dozdaj nedostaje učiteljem inih narodnosti in kateri bode še poznim vnukom pričal o delavnosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti hrvaških učiteljev. Mi slovenski učitelji čestitamo jim na lepih stečevinah od srca ter se radujemo ž njimi, saj se ojačenje učiteljskih interesov zajedno okrepljenje slovenskega učiteljstva. Prihodnje leto vdeležimo pa se mnogobrojno svečanega otvorenja ter jim tako pokažimo sodružno ljubav, katero nam oni v obilni meri vselej kažo. Predstoječe črtice posneli smo po članku g. Jul. Eempf-a, natisnjenem v 16. br. „Napredka"; preostaje nam le še navesti konec onega spisa, katerega podajemo doslovno, da nam svedoči, kakošni lepi svrhi naj služi učit. dom. Evo ga: „Neka hrvatski učiteljski dom bude svetilištem i maticom cjelokupnoga rada učiteljskega; neka se u nj u lazeči zvaničnici okrijepe i osvježe daliorn živa rada i uzorite uztrajnosti u njem. Neka učiteljski dom bude ne samo ve- lebnom (veličastvenim) sgradom (poslopjem) i uresom Zagreba, nego neka bude svetim domom, angjeoskim hramom sloge, ljubavi i pregnuda (odločnost,) za najuzvišenijimi ciljevi naprednoga učiteljstva. Učiteljski dom i bit če to, jer znamo, kako je postao; znamo, da ga je pod iglo jedinstvo učiteljstva pučkoga, ter zajednička i vječna ljubav naroda k učiteljstva i školstvu. Gdje obda sloga, vezana uzvišenimi ciljevi prosvjetnimi, zidje sgradu, takova sgrada mora biti neporušiva, sveta i vječna. Hrvatski učiteljski dom nosit če u sebi napredni duh hrvatskoga učiteljstva, koji če udahnjivati n najkašnje potomstvo stališko (stanovsko). Učiteljski dom prikazivat če vruči kucaj (bijanje) srdačne ljubavi stališke radi visokih prosvjetnih ciljeva istomisleče brače. Učiteljski dom bit če zalogom jedinstva, požrtvovnosti i skrbi cjelokup-noga učiteljstva. Učiteljski dom bit če hramom nauke, znanja, nastojanja i bududega pre- gnuda učiteljskoga. _ Učiteljski dom bit de sokolovim krilom podmladku (naraščaju) učiteljskemu, koji de se ujime sokoliti (spodbujati), ponositi, spominjudi uajvedom barnošdu (hvaležnostjo) predšastnike (prednike) svoje. Na zid in ah učiteljskoga doma svjetlucat de žarka iskra učiteljskoga i obde narodnoga patriotizma, gorit de plamen zajedničkoga ponosa i oduševljenja. Učiteljski dom bit de konačno najsvetijom idealnom zastavom, koju su podigli i najsamostalnijem osvjedočenjem svedj (vedno) više uzdižu dični za stavnici i prvaci našega učiteljstva; zastavom, s koje de se vsakomu svjestnomu učitelju neprestance blistati al i u srdce ucijepiti žlatne riječi: Dužnost, rad, napmlak! BoriL --- Dopisi. Zidiuniiost. Rešitev prvega predmeta letošnjih okrajnih učiteljskih konferenc na slovenskem Štajerju daje vsem tukajšniin učiteljem mnogo opraviti. „Ostanemo pri sedanjih slovensko-neinških knjigah ali si osnujemo nove in po katerih načelih"'? to je prevažno vprašanje, ki se rešiti ima. Zanima se pa vse deležno učiteljstvo tako živo za stvar, da je gotovo dobrega vspeha pričakovati. Da bi se pa razna mnenja v tej reči kmalo v isto mer spravila, naj se posvetujejo dotični, a priori imenovani referenti okrajnih učiteljskih konferenc že poprej s tovarši svojega okraja pa tudi z refenti drugih okrajev. Ne bode potem mod sklepi raznih učiteljskih konferenc znanemitega razločka. Ne bode se potem tratil čas s praznim besedovanjem in čas je zlato, posebno pri pouku. Referent za celjski in laški okraj je g. BI. Iiropej, nadučitelj v Zitjan-mostu. Sklical je bil za S. dan t. m. v posvetovanje o tej reči učiteljstvo laškega okraja. Zbralo se jih je lepo število. (27 učiteljev in 3 učiteljice). Gospod BI. Kropej je v skrbno izdelanem referatu zbranim predlagal svoje strokovnjaške nazore o tej prevažnej reči. Pri raznih točkah referata vnele so se živahne debate. Vsak je pokazal svojo resno voljo, k dobrej rešitvi težke naloge po svojih močeh pripomoči. In vspeh bil je dober. Izmed raznih sklepov omenim le enega. Sklenilo seje delovati na to, da se bi predelana slovensko-nemška začetnica v spojila se — seveda tudi predelano — prvo nemško slovnico v eno knjigo ter se ta na vseh slovenskih šolah vpeljala. Prevažnih vzrokov za ta sklep je obilo, pa jih tukaj navajati mi prostora ni. Pri tem zborovanju se je razvidelo tudi, da je učiteljstvo laškega okraja v vsakem oziru krepko dovolj, osnovati samo za se novo učiteljsko društvo in ga tudi vzdržavati. Dotični nasvet se od vseh navzočih radostno sprejme. Izvoli se šestudni odbor, ki ima pravila izdelati — sploh „Laško učiteljsko društvo" osnovati. — Zrnceje tedaj vsejano! Rasti, zra4i krepko drevo! Resnica naj bode tvoja korenina, pravica tvoj vrh in nobeden vihar te ne podere! Bog pa ti daj dosti cvetja in plodu, šolskej mladini in tobi v veseljo in prid. M. I. Iz Žilica. Dne 5. julija t. 1. imelo je celjsko učit. društvo svojo mesečno zborovanje. Po odpetju pesnij: „Tiha luna, Vitezevo slovo" in »Zvezda" otvori prvosednik zbor, tajnik prečita zadnji zapisnik, ki se z malo spremembo odobri. Nato vname se živahen pogovor o »predelanju slov.-nemških slovnic", katere so bile doslej nepraktične. Ko so se glavne točke o tem določile, bil je g. A. Brezovnik referentom izvoljen. Debate vdeleževali so se skoraj vsi navzoči. — Na predlogu g. A. Brezovnik-a pristopi »Celjsko učit. društvo" kot član »Peda-gogiškemu društvu" v Krškem. — Po volitvi delegatov za zavezno zborovanje začel se je pogovor o proslavljenju 40-letnice vladanja presv. cesarja. Društvo ne bodo priredilo posebne slavnosti sedaj, ker hoče v ta povod osnovati »privatno podporno društvo učiteljsko", kar je vže v 1 § dotičnih pravil izraženo. — Prihodnje zborovanje je meseca novembra. K. Ptuj, 22. julija 1888. Učiteljsko društvo za ptujski okraj sklenilo je v svoji zadnji seji dne 5. t. m. slaviti na dan letošnje uradne konferencije, t. j. 9. avgusta — 40-letnico Njih Vel. presv. cesarja Frana Josipa 1, Vr jutro tistega dne 3/4 na 8. uro v minoritski cerkvi slavnostna meša s petjem Miklosič-eve mešo; po konferenci skupni obed v hotelu »Vojsk", slavnostni govor in petje. -Društvo je pravila »zveze učit. dr." enoglasno vsprejelo. -«St>- Novice in razne stvari. [C. k r. dež. šolski svet štajerski] je v svoji slednji seji gospodični A deli Sel dovolil, da ustanovi v Šmarju p ri J e 1 š a h zasebni tečaj za pouk v ženskik ročnih delih, je pritrdil, da se ljudska šola v Št. Jurju na Donatski gori premesti za dve leti v Rogatec in da se v enorazrednici na Sladki gori blizo C mu reka začasno poldnevno podučeva. Enorazredni ljudski šoli v D orna vi in na Kapli pri Arvežu ste se razširili v dvorazrednici. število paralelk na okoliški šoli v Ptuju se je pomnožilo, paralelka na ljudski šoli pri sv. Urbanu blizo Ptuja pa v razred spremenila in se ta šola kot štirirazrednica proglasila. [Više dekliške šole na Ogrskem), katere vstanovlja naučno ministerstvo ogrsko na državne troške vže od leta 1875., imajo glavni namen po-vspeševati pomadjarjenje nemadjarskih narodov ogrskih. Do sedaj je teh državnih dekliških šol osem. Na njih je učilo pret. šol. leto 89 učiteljev in učiteljic, učenk je pa bilo 920, od bojih je več kot tretjina (361) hodila v drž. dekliško šolo v Budapešti. Oskrbovanje teh šol stane ogrsko državo jako mnogo denarja, in sicer na leto 158.057 gld., od katerih odpade na šolo v Budapešti nič manj nego 47.340 gld. Potem takem plačuje država na leto presečno za vsako učenko 171 gld. 80 kr. — Ali si more „magyarorszak" pri svojih svetovno znanih slabih denarstvenih odnošajih privošiti tak luksus, je pač drugo vprašanje. In vspeh?! —■ Ni dolgo kar je poslal nauč. minister Trefort šolskim nadzornikom okrožnico, v katerej se jako nepovoljno izrazuje ob vspehu teh dragih šol. —- Ilabeant sibi! [Srednje šole v Italiji.] Ne najde se z lepa država, v katerej bi bila posvetna inteligencija tako zagrizlo nasprotna svojemu verstvu in duhovstvu, nego v Italiji. Kako zaničevalno se piše o vsem, kar je neposvetnega, ne le v politiških ampak tudi v strokovnih listih, treba je le citati, človek bi torej mislil, da skrbi ta posvetna inteligencija, ki ima viadino krmilo v svojih rokah, dosledno tudi za vzgojo mladine po svojih načelih. A temu ni tako! Od 728 gimnazijev jih je le 114 državnih, a 242 škofovskih. Vladnih licejev je bilo zadnja leta 84, drugih 245 in od teh 125 škofovskih. Pa tudi po državnih šolah so učitelji duhovskega stanu jako mnogoštevilni in njim izročuje vlada sama pouk v važnih predmetih, kot v psihologiji, logiki, literaturi itd. Da, duhovnike nastavlja vlada za učitelje tudi na višjih šolah, da celo v vojaških zavodih. [Ljudsko šolstvo v Belgiji.] Belgijski državni upravi podredjene šolo jo obiskovalo — po „Rev. pedag." — 1885. 1. 588.804 otrok, katere je podučevalo 6165 učiteljev in 4502 učiteljici. Med temi je bilo 1416 redovnikov in redovnic. Izobraževališč za učitelje bilo je 1. 1886. v Belgiji 20 za 1372 gojencev, izobraževališč za učiteljice pa 28 za 1818 gojenk. [Šolsko nadzorstvo na Pruskem.] Na Pruskem je 1099 šolskih okrajev, a def. okrajnih šolsk. nadzornikov je le 234, v ostalih okrajih pa nadzorujejo šole ljudje raznega poklica. — To je res grozen nazadek v državi „božjega strahu." [Pomanjkanje učiteljev.] Anglija potrebuje 45.000 učiteljev (18 učiteljev in 27.000 učiteljic) in vsakoletno 3438 novih (1008 učiteljev in 2430 učiteljic). Iz učiteljskih pripravnic pak prihaja letno le 1678 oseb (718 moških in 960 ženskih). Vsled tega se toraj dogaja, d a se jemlje na leto še tretjina učiteljev in polovica učiteljic brez strokovnjaške izobrazbe. [Javna cesarska knjižnica] v Petrogradu izdala je za minulo leto na kupljene knjige in rokopise 35.000 rubljev. Izdaje celega leta znašajo 98.085 rubljev. |Knjiga iz svile.] Knjigar Koux v Lyonu izdaje molitveno knjigo v snopičih po 10 fr., katere tekst ni tiskan, marveč tkan. Vsak snopič obsega samo dva lista, ter je obrobljen s sredovečnimi okraskami. Pismo je gotiško in tkano s črno svilo na belem dnu. Celotna ta molitvena knjiga bo veljala *J50 frankov. [Šolske hranilnice.] V Franciji bile so šolske hranilnice vpeljane 1. 1874. Od to dobe se je naštelo 6 miljonov stročjih vložnikov, ki so si prihranili okolo 6 tisoč milijonov frankov. V Ogrskej je 612 hranilnic, ki so se osnovale 1. 1875. To štejejo 176.495 členov, samih učencev in učenk, čijih vloge v osmih letih znašajo 366.564 gld. [Statistika Slovanov.] Po najnovejšem številjenju slavista Budilovičaje vseh Slovanov skupaj 94,000.000. Določeno število, v katerem se na stotine ozir ne jemlje, je naslednje: J u g o v s ho d n i: 1. Rusi: Velikorusi 40,300.000, Malorusi 17,000.000, Belorusi 3.500.000. 2. Bolgari 5,130.000; 3. SrboHrvatje 6,000.000. 4. Slovenci 1.300.000. Severozapadni: 1. Poljaki 12,500.000. 2. Čehi 4,8-51.000.v Šlovaki 2,222.000. 3. Lužički Srbi: gornji 130.000, dolnji 38.000 duš. — Cehov je v kraljestvu češkem 3,470.000, na Moravskem 1,507.000, v Šleziji 120.000 duš. [Koliko se pri nas zakadi?] Minulega leta zakadilo se je vkupno 77,265.872 gld. Mesečno izda se v Avstriji za tobak in smodke 6,387.145 gld.,1 dnevno 209.988 gld., v enej uri 4 879 gld. V Češkej pride povprečno na enega prebivalca 96 smodek, a denarjev za tobak in smodke iztrženih gld. 3.69. Mesečno izda se za tobak in smodke 1,703.197 gld., dnevno 55.995 gld., na uro 2833 gld. V Moravskej pride na 1 preb. 82 smodek in denarjev zakajenih gld. 3'07. [Stritarjevih zbranih spisov] izšel je 53. snopič. Vsebina: Hudi stric. (Konec.) — Oče za sina. — Popotna pisma. Vabilo. Šmarijsko-rogatsko uč. društvo priredi svoje 6. zborovanje dne 2. avgusta t. J. o pol 2. uri popoludne*) v Šmarju s sledečim vsporedom: L Zapisnik. 2. Tolovadba s petjem, praktično z učenci B. Knaflič. 3. Volitev dveh delegatov za 1. glavno zborovanje „Zaveze." 4. Konferenčna vprašanja. 5. Uporaba sadja, gov. g. Jos. Kotnik. 6. Dopisi. 7. Nasveti. K obilnej vdeležbi vabi odbor. *) Ker je na Šmarijskej šoli tudi po četrtkih vesdnevni poduk, prelaga se zborovanje na popoludne, kar se naj ne smatra za pomoto. E. Blenk s. r,, preda. Str. 335. 1\AT IS CAJI. 1. Mesto učiteljice ročnih del na četirirazredni ljudski šoli v Šoštanju s Topolšico z navprečno nagrado 170 gld. 2. Učiteljsko mesto na enorazredni ljudski šoli na Plešivcu, III. plač. razred (tudi provizorično). Redno obložene prošnje (ad 2 z dokazom sposobnosti za podučevanje v katoliškem veronauku) naj se vložijo predpisanim potom do 5. avgusta t. I. pri krajnih šolskih svetih : 1. v Šoštanju, 2. v Skalah. — V obeh mestih je znanje slovenščine neobhodno potrebno. Okr. šolski svet v Šoštanju, dne 30. junija 1888. Predsednik: 1'em-tfi s. r. štv m- Učiteljska služba. Na enorazredni ljudski šoli v Bučah se umešča učiteljsko mesto z dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo do 20. tlne avgusta t. I. pri krajnem šolskem svetu v Bučah, pošta Kozje (Drachonburg). Okr. šolski svet Kozje, dne 13. julija 1888. Predsednik: Ur. tVfiffner #. »•. ^ Učiteljska služba. Definitivno ali provizorično podeli se učiteljska služba na sedaj še enorazredni ljudski šoli na Runči, z dohodki IV. plačilnega reda in s prostim stanovanjem. Prosilci naj svoje prošnje tudi z dokazom o sposobnosti za podučevanje v katoliškem veronauku vložijo do 15. avgusta t. I. pri krajnem šolskem svetu. Okr. šolski s v e t O r m u ž, dno 30. junija 1888. 2-3 Predsednik: Jflnve/t s. r. 395 Učiteljsko mesto. (Opetni razpis.) Na dvorazredni ljudski šoli v Sromljah so umešča učiteljsko mesto z dohodki IV- plačilne vrste in prostim stanovanjem. — Ker je bilo dotičuo oznanilo z dne 13. marcija t. 1. brezvspešno, se s tem služba v novič razpisuje. Prosilci za njo naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okraju, šolsk. sveta vpošljejo do 10. dne avgusta t. I. krajnemu šolsk. svetu v Sromljah, pošta Brežice (Rann). Okr. šolski svet Brežice, dne 5. julija 1888. Predsednik: #>»•. 11 '«//»»«■#• #*. štv 305 Podučiteljsko mesto. Na dvorazredni ljudski šoli v Št. Vidu blizo Ponkve so umešča mesto podučitelja z dohodki po IV. plač. razredu, eventuelno s prostim stanovanjem. Prosilci in prositeljice za to mesto naj vložijo svoje redno obložene prošnjo, potom predpostavljenega okr. šolsk. sveta do 20. avgusta t I. pri krajn. šolskem svetu v St. Vidu, pošta St. Jur ob juž. žel. Okr. šolski svet Š in a r j e, dne 6. julija 1888. Predsednik: JVetoficzIui s. »•. štv^383. Podučiteljsko mesto. Na četirirazredni ljudski šoli pri sv. Lenartu se mesto podučitelja z dohodki III. plačilnega razreda definitivno umešča. Prosilci naj svoje prošnje do 10. avgusta 1.1, krajnemu šolskemu svetu pri sv. Lenartu pošljejo. Okr. šolski svet pri sv. Lenartu, dne 10. julija 1888. Predsednik : šfeitt «. t'. štv-958 Podučiteljsko mesto se definitivno ali provizorično podeli na četirirazrednici pri sv. Vidu poleg Ptuja, IV. plač. reda. — Prosilci naj svoje prošnje vložijo do 20. avgusta t. I. pri krajnem šolskem svetu. Okr. šolski svet v Ptuju, dne 19. julija 1888. 1-3 Predsednik: yittfeh Izdajatelj in urednik M. Nerat. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.