List 41. ar rtniške in Tečaj XXVIII ar Izhajajo vsako sređo po celi poli, Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr i pol leta 2 gld. 20 kr i > pol leta 1 gld. 80 kr., Četrt leta 1 gld. 15 kr četrt leta 90 kr 7. den. t Ljubljani v sredo 12. oktobra 1870. Gospodarske stvari. ktere kislec v sebi peljuje, imaj f po scavnici iz telesa od Kako najbolj koristno porabiti krmo. Po najnovejših in najboljših virih spisal Fr. Govekar (Dalje.) živalskem telesu pa tudi shranj mast v posebnih, iz mezdric narejenih mešičkih ali žakljičkih Ker gnjilca pa je ona zeló potrebna v zgotovljenje redivnega , v razvezanje telesne gorkote in v ohranjenje beljca življenja, naj tedaj skrbi sleherni gospod ---— —• -j ■—j~ 7 ~ J oiviuviu» guouuuai, Da živini krma bolj ali manj tekne, to je odvisno od da je v hrani primerno mero živali podaja, ako že ni njene naprave, dobrote in prebavljivosti. Al tudi vsaka ona od nature čeznavadno debela klaja ni vsaki živini enako koristna, kajti po različni starosti, plemenu, rabi živine itd. služi tudi različna klaj Vsaj mora že slehernemu gospodarju znano biti ) da ena krma služi bolj za napravo mleka, druga za napravo mesa. Dobra senožetna mrva, prijemki ali otrobi in kravje mleko obstojé iz 3—4 odstotkov, divji sladki koren, zetene ali frišne rastline, različne slame obstojé iz */, odstotka masti, v koruzi jo do prešah 12 J® % y dostikrat celó do 50 odstotkov 7, in v oljnatih Toda Neobhodno je tedaj potrebno, da sleherni gospodar taka hrana naj se rabi vedno z ozirom na starost ži-dobro pozná bistvene in obstojné dele onih rastlin, ktere vine (mlada in pitavna potřebuje je več) in na namen. prideluje, da vé potem zemlji, v kteri rastejo, podajati Naravne zeliščine kisline pospešujejo probavljivost in jJL 1UV/XUJ V/ y WW T V |/VVVUJ ^vuiij«^ v *1WVAI AMOWVJVj ^/VUMJMlíl Aiw* v« f wv J/VUJ/^JOUJ UJ V JL vj KJCk one gnojne snove, po kterih najvspešnejše rastejo; pri napravo redivnega soka, kakor tudi mastí vsem tem bo gospodar izbiral najtečnejše in poleg tega vendar dostikrat prebavíjanje pokazé in oslabé Ker ktere mu po najniži ceni donašajo največi dobiček. drisko itd. napravijo ) ako se pa ter prestopa prava mera, zato * Za napravo kostí v živinskem životu imajo velik naj s tem gospodar posebno prevdarno ravná upliv nezgorljivi ali rudninski deli, kakor so fosforna kislina in apno; te dele moramo živali (mladi obil- (Dalje prihodnjič.) niše) vsaki dan v krmi podajati. Žitna zrnja m njih snove, prijemki ali otrobi, moka, oljnate preše itd. so posebno bogate fosforne kisline, tedaj za napravo kosti posebno spretne. Ker sta pa fosfor in apno tudi vedna spremljevalca iz gnjilca obstoječih živalskih tvarin, zato ju pa ne sme v krmi nikdar manjkati. Tudi kali. sol in železo kot bistveni deli krvi Zareja novih gozđov po umetni setvi. (Dalje.) Kako goljave pripravljati za posetev. Pri tem je najvažneje zapomniti to-le: Vedeti je treba, koliko na debelo se mora vse jano seme pokriti 9 in kako da se seme, gledé na raznovrstnost ze J. WUA A* W A A y w V * AU W V * V M V W 1 M v f VW* * * / O --- --------- in prebavnega soka naj se živali v krmi podajajo. Kar meljske površnine, najbolje in ceneje pokrije? pa od teh rudninskih delov v živinskem životu nepo-rabljenih ostane, jih žival izprazni med živalskimi iz- meČki. Ravno Skušnje kažejo, da mora pokrit biti: izmečki pa potem v podobi gnoja gospodarju pomagajo, zemlji one iz zraka nenadomest-ljive rudninske dele pridobiti, ktere so vsled zeliščine setve — in ktere živalsko krmo dajajo — jim bile od-vzete. Gorljive zeliščine snove ali kislica navzeti rastlin-ski deli po večem pospešujejo napravo krvi, — kislica prosti pa pomagajo po vžito krmo tečno storiti. Zato je potrebno, da ste v živalski hrani obe prvini, da po- žir ali bukovica želod javorovo seme i 2 stane hrana koristna, ter se kosti, mesó, mleko itd. na- pravljati more. Vsa hrana pa mora biti po svojih skladnih delih želodcu lahko prebavljiva, ako se jej tudi vsa voda odvzame ali da ne preseže pripravne mere. 4. brestovo , jesenovo 6. gabrovo , brezovo . jelševo , jelkovo 10. 8mrekovo 11. borovo 12. mecesnovo i i 99 99 99 99 99 99 99 99 99 4 6 1 2 V 4 V 1 1 1 1 2 S 8 S S V do do do do do do do do do do do do palca (cola) > i í 3 j 2 4 4 7 2 10 V 1 í 4 2 4 V 1 4 4 97 99 99 99 99 97 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 če «^^«"vr.v, ,, /g «vr /4 „ ,, em bolj je zemlja rahlja, tem bolj na^ debelo, w je pa vlažna, tem bolj plitvo se mora pokriti. Kjer jo zemlja prav suha, naj se seme globokeje v zemljo dene, Navadno se števili, da potřebuje živina za svoje vlažna zemlja naj se pa s suho namesi. življenje štirikrat več vode kot suhih skladnih delov ampak Druge m u vprašanju: kako se seme najbolje in kajti voda ne pomaga le hrano razkrojevati služi tudi za čiščenje in tanjšanjše krvi (ktera ima 90 odstotkov vode) in ktera potem one porabljene snove, je sploh frišna zemlja najcenejše pokrije? odgovarjajo naslednji navodi: Če je površje zemlje bilo frišno preorano } ali 9 ali V \ Če je površnina bila lánsko leto še obděláno Sedmi návod. ali polje, 3. če je površnina skozi več let v prahu ležala, vendar pa še zemlja to lastnost ima, da pri oranji in vlačenji z brano lahko razpade, takrat ni treba pred Naredimo na mestu, s travo preraščenem, po do 4čevlje saksebi 7 do 8 palcev ali 12dol4palcev široke pla 2 do 3 ali 4 čevlje saksebi ravno tako velike 9 in v štirivogelnikih zemljo obelimo in šaro na stran setvijo nikakoršnega druzega delà , kajti take goljave denimo. Ko smo to končali, nekoliko se z vsakim semenom lahko posejejo in se jim tudi po- uvutuiv/t V »vuvui.j uvttv/uiw acQllju a li.i C*Lu- pom ali motiko prekopajmo, da more potem seme v s kram krivalo lahko dá. To se bode v prihodnjem oddelku povedalo; zemlj priti tudi take zemlje ni treba veliko pripravljati, ktera je obraščena s travo, mahom ali drugim plevelom le toliko, da se dá z železno brano ali grabljami pre- zemljc palce globoko in jo na drugo stran denimo Ce hočemo želod ali žir sejati, prekopajmo l'/o do da potem ž njo želod pokrijemo 9 riti. tako zemljo se, razun želoda in žira, vsa druga semena smejo vsejati in po setvi z brano povleči. Tudi to se bode v prihodnjem oddelku razložilo ;■ Ce hočemo posamesne kose obsejati, vlecimo pla na ravnem od jutra na večer, da morejo mlade rastli nice od zraven stoječega resja 9 ali ako je pa zemlja tako s travo in plevelom pre-rastena, da z brano ne moremo nič opraviti, ali da, če tistih na poldne 9 strani tega ni 9 od steče šare, nekoliko sence dobiti ali štirivogelnika ra- jo preorjemo, velike kepe nastanejo, ktere Ako bomo tako setev na gorah sjali, vlecimo z brano raztrgati, tedaj se mora površje pred setvijo pripravljati in sicer na več načinov. se ne morejo vse piazi horizontalno (vodoravno), da močni nalivi ne morej emlj z rastlinicami odnesti Ce je kraj Ki Prvi návod. okoliščine dopuščajo, preorajmo mlj spo- , kjer bomo to delali, tak, da se lahko s plugom delo opravi, je bolje, kakor s krampom ali matiko, ker nam toliko delà ne prizadene. Se vé V/aUilOVIUU VA VJ/UOv C*J y vvitfj ujv «vujijv/ w^v gg CDOF( mladi, jeseni pa jo še enkrat na križ z železnimi bra- korenin se more s plugom tam delati 9 da ni piuguui i»ui uciau, ci ui kamenj«* u in da vsejemo tako seme, ki hoče malo po nami dobro povlecimo in pripravimo za setev. *) Drugi návod. Ako take oddelke nekoliko let z žitom posevamo, so potem za drevje sposobneji. Tako pa delajmo 9 ali leti krito biti, kar se potem z železno brano opravi Osmi návod. K Hočemo posejati kako pustino, ki je močno s travo zaraščena, zažgimo poleti pri suhem vremenu travo, To Ck UlOVJO O^UOUWUUJíi J/M UVIMJ UJW * «MiMiwvwuw , OHtijjiiuu ^UlVUt pi t OUUu LU V1VUICUU K. drugače se zemlja preveč izsesá, ako vec let potem prekopajmo zemljo, da se s pepelom vmesi l UI UgavU OU AV/LUlj M J/A V f vv iiigVUMIJ MOV V V/ \J AVW J/VVVUJ j/i WWU^WJUJV CJVLUIJV I UM OU O J^U V poredoma na-njo žito sejemo. Na tako obděláni zemlji delajmo previdno; ne opustimo nikoli popřed gozdna drevesa izvrstno rastó čevlj Tretji návod. na široko okoli pustině vso šaro odpraviti in ljudi okoli postaviti da J/VO UC* y A VA y v.« ogenj naprej ne more, ««vu ui ©ci, ua ga z zeleními vejami zadušijo. Ce bi pa še vendar in ako bi šel da Šaro spomladi povsod ali pa na manjših prostorih utegnilo tako ravnanje nevarno biti in okolici strah de vkup zdrgnimo, in sožgimo jo, kader je popolnoma lati pred ognjem, opustimo požiganje in se druzih ná suha Ko je gorela, poberimo pepél in raztresimo ga vodov držimo po tistem kraj i, ivjoi Duw « dobro za zemljo in potem za rastline. ** smo šaro vkup zdrgnili Cetrti návod. Spravimo na takem oddelku vso šaro vkup To je Deveti návod. Ce je kraj peščen, na kterem hočemo gozd zare- dolgo storiti, dokler se pesek otre diti, ne moremo tega tako ne umiri Na ravninah se temu v okom pride, če pre simo zemljo, ki se korenin drži. Rastline naj se pa na nehamo živino pasti; potem se mlj s plevelom pre polje lavci izpeljejo za gnoj nekterih kraiih se dobé de- raste, da pesek zdržuje vsaj toliko, da smo v stanu J i r\ A w it i * i # . • • 9 ki samo za tako šaro delaj Peti návod. na vsaka čevlj eno brazdo napraviti, z borom Populimo mah in šaro z rokami ; na ta način se nasejati in z borovimi vejami razore pokriti Ce pa je tista kepa, od kodar se pesek raznaša na visočini neravni, vetru izpostavljeni suhi legi, se pa bo zemlja raztrgala obili bomo mnogo gnoja na s tem ne more nič opraviti teh lučajih nam dru tacih krajih bodo drevesa dobro rastla v Šesti návod. zega ne ostaja, kakor pesek z mrtvimi grajami ustaviti Prvo moramo poiskati tišti prostor, od kodar veter Tak prostor povlecimo na križ z brano; majhino raznašati pesek zajema. Ti prostori se morajo z leseno ograjo tako ograditi in čuvati, da veter ne more peska vec Te seme posejmo in ga zakrijmo s tem, da grm po takem prostoru vlecemo mej se mnogovrstno narejajo. Vzamej se koli ali oklestki (najbolje od jagnjeda in vrbe 9 tudi brez korenin poženejo), ki so do m v do mlj mlj Maj hne prostorČke v vrtih ali drevesnicah pa globoko prekopajmo. Varajmo se globokih brazd, posebno če ne moremo zemlje pognojiti. To ni samo drago, temuč skazi tudi zemljo za setev, ker dobra prst na globoko, prav slaba pa na vrh pride. V taki zemlji mlade rastlinice slabo rastó, ali pa še poprej poginejo, predno njih . . _ . koreninice do dobre zemlje pridejo. Veče sadike na takih krajih izgledaj molé palce debeli, ter se dva do tri abijejo in sicer tako ker čevljev dolgi saksebi šilovneg drevj — da o- Med kole še šibko protj do vlj čevlj m. ttviu OU OlUCVU JJJLULjU y udjboljv V/V* ali pa tudi ločje horizontalno in prav iz od 9 na gosto zaplete, da plotovi kakor živa Take mej dobro rastó. Pis. ** S pepelom se gnojí v novejših časih prav veliko. Al mladi, dokler je pesek še moker ■■■■■■ drevesna stená naredimo jeseni ali hitro spo- Ko smo mej sledki takega gnojenja so mnogovrstni, včasi dobri, vcasi se pa se med mejami po poznalo ni, da se je gnojilo s pepelom. Vse to kaže tedaj na to, da globoke razore pravili, pričnimo hitro spomlad 27. vij je prememba, ktero rudninske žgane zemlje strpé, dosti ime arejati, in v UJ široke in denimo dobreg palcev bre- \ . nitneja , kakor pepel, kterega smo po žganji dobili. Lastnost vice, s ktero ona ogeljno-kisli amonijak iz zraka srka, se z žga. njem poviksa 5 iz tega tudi sledijo dobri nasledki žganja na ilovnat zemlji. Pis. zovega semena in seme palca s peskom zasujmo. Ko je tudi to končano, se pokrije prostor s hosto ali protjem, to pa tako, da se potaknejo debeleji konci na tisto stran v zemljo, od ktere veter veje 9 VI • sibej konci pa naj za vetrom gledajo. Če se je bati, da ne bi tudi na gonila tnočan veter nam delà odnesel, denimo oklestke po strani na pokrivala in jo s sekiro dobro vtrdimo. y kar poka pn turnskih urab je spet krivo, da se tako rado kaj Na ta način vsejano borovo seme se dobro obnese; uram. Vse ure, tudi take Pa tudi nestanovitno vreme zeló nagaja turnskim če ni poletje prav suho, že v nekterih letih rastline tančno narej tako visoko narastejo, da so v stanu pešek zadrževati. Če bi rastline imele od prevelike vročine trpeti jim moramo senco dati. y y se kako so jako dobro in na spreminja. Železni perpendikelj kot 3 čevlje, se potegne za Vi« kujajo", kedar se vreme čevlj y če «.vu v se potegn« /l6 UUij , Keuar se tempe- ratura zgreje za 10 gradov, in ta mala spreminiava, na 1 1 • W 1 1 V 1 • . J 7 nekaj kraj kedar se tempe » Na ta način se dadó peščeni kraji v rodovitne ktero navadni člověk še ne bi porajtal spremeniti, da se od njih nekaj dobička dobi. To y se v velikem delà; kako se v manjem ravná bode v naslednjem oddelku povedalo. y pa se vzrocui y da ura v enem dnevu, ki dobi za 10 gradov večo gorkoto ^ ûûl/nnrlo TnunalrA «IMA n Z se zakesni za 6% sekunde. Turnske ure pa imajo po in še več sežnjev dolge pendeljne, in ker stojé na - --------r ------- < " » vv «VUUJV T "VJ^V ^/VUMVljUO j Ali iVCl OtUJC IIJ Hočemo gozdno seme gosto ali redko sejati? nezakurjenem kraju, zato se jim koj pozná veča gor Vsako obdelavanje zemlje nam napravlja stroške, toraj kota ali veči mraz. je vprašanje y kako gosto ali redko moramo sejati ; da se pravi namen doseže. ljiva Ce sejemo prav gosto, setev sama na sebi ni škod-, ker se potlej izredči, vendar bomo imeli veliko stroškov, ki se z redko setvijo odstranijo. Priporoča se toraj redka setev z dobrim semenom. , (Dalje prihođnjič.) Tudi zračna vlaga zeló nagaja turnskim uram, kar se vzlasti ob deževji zeló pozná; takrat se kolesa huje vrvi so trje napete. Zeló nagajajo tudi ka- drgnejo, m zalci, ki so močna, kazalce ali moti uro, da ne zunaj pod milim nebom y z a k a j če je sapa naprej tišči ali pa nazaj drži, to pa gré pravilno, včasih jo celó ustavi. Da bi se tedaj ure vsaj nekoliko vravnale, ni ka- Natoroznanske stvari. Solnce pa ure. Poleg W. Baer-a spisal Fr. Jaroslav. zalo drugo, nego imeti ««»v luicu ^cvucsljivega urarja, ».i je ravnaval turnske ure. Da tudi takovi pomočki malo bilo včasih v vsaka ki je na dajo, to je sploh znano; vem, kako ]e sedaj je zropotala ta Clovek potřebuje u r ej a 1 c a regulatorja y po Ljublj je šla po svoj ej volj in kuhat, kedar se jej zljubi. Dandanes pa se lahko v okom pride takovim y ura, sedaj una, kakor stara ženica, ki gré kurit nepovoljnostim, ker imamo želez kterem ureja svoja vsakdanja delà in opravila. Najbolj nice in telegrafe. Ure na kolodvorih so normalne, pra znani regulator pa je bil in je še sedaj solnce na nebesu. uvžu^ou. Sprva, je ow ijuuju naznanja gotovo pravi cas za to an uno ur čas po solncu, kje da stoji, koliko visoko ali koliko in p0 tej se lahko ravnajo vse ure po mestu nizko; pozneje so se lotili sen ce, ki jo nareja ta ali vilne ure, po kterih naj bi se ravnale druge; telegraf kakor je znano, so ljudje določevali naznanja gotovo pravi čas za to ali uno uro čez dan » ona na solncu stojeća stvar, in po takej senci so dolo- Pa tudi naše normalne ure, če so še tako umetno čas. čevali lice se premiče Tudi so spazili, da senca drevesa ali pa- ravnati m natanČno narejene y y ali krajša ; in sedaj to je y da je senca Čez dan ali daljša toraj je pravi régulât potreba kedaj pa kedaj na kot na pot, ljudi, tej, sedaj na unej strani, in ki jo naredi senca od jutra do večera, napotila ta sedaj urejanje, je poludne ekdaj tako tudi solnce, in najpripravnejši trenutek za takovo toji to tišti čas, kedar solnce najvisočje na nebesu. To pak spada v področje astro da so izumili solnčne ure, ali prav za prav nornov ali zvezdogledov, toraj nje poslušajmo sencne ure. takih senčnicah se bere že v sv. pismu > toraj vsakem koledarji nahajamo razkazek — tabelo > so bile znane gotovo že okrog 750. leta pred Krist, jezuit Gaubil pa trdi, da so jih imeli Kitajci že v starodávnem času. V prejšnjih časih so stali taki časo-meri na trgih, da je lahko vsak pogledal na-nje. Grke je nek Kaldejec seznanil s to koristno napravo, v Rim so dobili solnčne ure krog 306. leta pred Krist., in od iz kterega razvidimo, kedaj solnce shaj y kedaj toji najvisočje, in kedaj zahaja. Pogledimo tedaj v kole pravi poludan, tišti čas i dar, pa se hitro prepričamo, da kedar stoji solnce najvisočje, se noben dan skozi leto z našim poludnevom, kakor nam ga kažejo ne vjerna naše ure f kajt je pravi polud prej ali poznej eP > so se kmalu razširile tako, da so jih imeli tudi todi deželi, vzlasti premožnejši po kakor naš, in ti razločki so precejšnji. Dné 10. sve Dandanes pa nam ni potreba gledati na solnce, ali na senco kake stvari, da bi vedeli, kteri čas imamo ali koliko je ura, kajti dandanes imamo po mestih in pa čana postavimo pride skoraj za */4 ure po novemjbra nasproti pa pride za več kot 1 uro. 12 uri 5 i ' pred 12. Stirikrat v letu se pravi poludan nekako približa 15. aprila, takrat našemu poludnevu, najbolj se približa po deželi > ure, ki nam kažejo in bijejo y kar Je go- sta si saksebi 1 sekundo po 12. uri. Cas y tovo zeló koristno za naša opravila. Se vé da je še čas ki nam ga razloček y urah, kar marsikaj pomanjkljivega pri sti po mestih, kjer je po več očitnih ur. Da pa ure ne grejo prav, ni vselej navadno trdi, nepopolni sestav skladja mehanizma se opazuje vzla določujejo naše ure, imenuje se srednji obojih časov, pravega srednjega, se imenuje enakočasje Solnce, kakor vemo, Od kodi pa so ti razločki? kriv, kakor se 9 konštrukcija niti ne vshaja niti ne zahaja, to se le nam dozdeva tako in sicer zato, ker se naša zemlja suče okrog svoje osi; uicuaui*uia, — nego so krive naravne okolnosti, *vi o^ ne dajo kar tako odpraviti. Da ljudjé slišijo, koliko je zdaj ali zdaj ura, imajo turnske ure razen kolesja, bije na zvonové če- ki se takrat pa, kedar se zemlja suče okrog svoje osi y se solnca > traj preden se prevrti okrog eno leto. Zemlja pa se ne vrti vsak dan tudi vrti okrog solnca, in čas, y ki premiče kazalce, tudi bijalo, ki _ ^ «-------- trtinke in ure, kakor jih kažeta kazalca na cifrenici da more člověk tudi v tèmi vedeti, koliko je ura. Vsled teh dodatkov pa je ura dokaj veča, in to je krivo, da enako hitro, zimski čas se vrti hitreje, kot poletenski čas y od todi tedaj razlika med poludnevi y da so preje ali pozneje, kot naši urski Iz tega izvirajo pa tudi še drug pravilnost pride kaj napak pri urah, kajti nemogoče je obširno Tabele koledarjeve nam kažejo, da solnce vshaja prve kolesje turnske ure tako trdo zabiti, da prah ne bi štiri dneve v letu ob enakem času, in vendar so popo- Prah ta sitnež, se vleže na pooljene ludnevi vsak dan dalj mogel do nje tečaje kolesja, kjer se napravi sčasoma vlečljiva ma- za , in sekundo; ravno tako opa zimo y da tedaj, kedar sta dan in noč enako dolga y da ščoba y ki zeló nagaja premikanju koles ) vleže se pa solnce ne vshaj in ahaja ravno ob uri. * Soin se ve da, vedno kaže pravi čas, ali naše ure, ki ena- komerno grejo, narejajo razloček. (Dalje prihodnjič. Slovensko lepoznanstvo. Iz zbirke za naše rojake vojake. 3. Priséga. Pa naj le reče kar če kdo, Pritrdil vendar vsaki bo, Da vsi smo hrabrega srcá, Kar nas je s Kranj skega domá. Nobeden nas ne straši se, Ko nas iméti cesar če; Za-nj vedno smo pripravljeni, Življenje dati ino kri. Cesarja dal nam Bog je sam, Da modro gospodári nam; In ker je cesar zgolj dobróst, Ga ljubiť naša je dolžnost. Mi vsi ga ljubimo zvestó. Zato prisézamo takó : Dokler bo bilo nam srce, Bo bilo, cesar, zmer za-te. Pozdrav domovini. Preteklo pa nekaj Že dolgih je lét, Kar solzen zapustil Slovenski sem svét, Tud zdaj ga ne gleda Še moje okó, — Srcé pa mi vedno Za-nj bije zvestó! Pozdravljene torej Preljube goré, Ve straže ponosne Slovenske zemlje, Ki za-nj o ljubezen Jaz v srci gojim In videti kmalu Jo vroce želim! Jos. Cimperman. Šolske stvari. O prestrojitvi gimnazije novomeške in kranjske. Se še nismo skolehali strmenja, da brez razpisa-nega konkursa in brez vprašanja deželnega šolskega sveta je za vodjo ljubljanske realke imenovan mož, ki slovenskega jezika ne razume, kar nas isto tako osupne druga novica, ki so jo zadnje „Novice" povedale, da je viša gimnazija novomeška prestrojena v državno realno gimnazijo, kranjska niža gimnazija pa tudi v realno gimnazijo in ta še s tem poboljškom, da jej je učni jezik slovenski. Vse to se je vršilo nanagloma tako, da celó telegraf se je moral vpreči, da je nesel na Dolensko in Gorensko to presnovo, ki sta jo, kakor pravijo, pod ministrom dr. Strehmajerjem, ki ga ,,ver-fassungstreu" zovejo, izmesila šolska inšpektorja Hol-zinger in Wretschko. Deželni zbor kranjski zahteva že mnogo let reformo učnega jezika v naših gimnazijah; ministerstvo mu je v svoji „verfassungstreue" zmirom vse odbilo, kar je bilo dobro prevdarjeno, učnim zahtevam in narodnim potřebám primerno; — kar pa sta neki sveto- vala gospoda Wretschko in Holzinger, tujea naši deželi, obveljalo je v naglici taki, da minister še časa ni imel razpisati služeb učiteljskih in jih oddati po ustavni poti?! O vsem tem so „Novice" že govorile zadnjič, zato danes ne govorimo več; tudi tega noćemo preiskavati, ali ima država naša dandanes res tako polno blagajnico, da si za kakih 10.000 gold, pomnoží stroške za gimnazijo novomeško, ktero so, kakor so se pohvalna pisma vladna glasila, dobro ravnali očetje ffrančiškani. Namen naš danes je le si. ministerstvu še zidaj povedati, kar nam ono utegne čez par let reči, kazaje na izid enostranske vpeljave slovenskega učnega jezika v gimnazijo kranjsko. Da se slovenski jezik, jezik deželni, vpelje kot učni jezik v naše gimnazije in realke, to je gotovo cisto naravno, ker vstreza ravnopravnosti narodni, pa je tudi potrebno, da pride slovenski jezik v urade in sploh v javno življenje. Al ta vpeljava se mora zgoditi tudi v glavni gimnaziji — v ljubljanski gimnaziji — ne pa le v niži gimnaziji druge vrste, ki je že dozzdaj imela malo učencev in kterim se po taki novini lahko še od-vzame več učencev, ako začnó nasprotniki narodnosti naše rogoviliti po mestih, trgih in vaséh, in .malo izvedene stariše begati z lažjó, češ, da se njihovi sinovi ne bodo nič nemsčine učili. Tak glas se jte slišal že v „Tagblattu" in v Kranji smo slišali nekega nemšku-tarja rentačiti „ich werde meinen Sohn nicht verdummen lassen". Nemškutarji bodo že skrbeli za taiko propagando, ki bode našim Gorencem làgala, da *se njih sinovi nemščine ne bodo nič učili; následek tacih laži pa bode, da gimnazija kranjska bo tem mamj učencev imela vprihodnje, ko bode železnica gorentsko stran približala Ljubljani, kamor stariši svoje otroke že zdaj preradi tiščé, kjer si gimnazisti lože košček Ikruha slu-žijo z domačim naukom itd. Iz vseh teh vzrokov, čeravno nam je w principu prav, da se enkrat začne s slovenskim učnina jezikom, nam vendar nikakor ni po volj i, da se s tiern ni začelo na pravem mestu — v gimnaziji ljubljanski. Da se je to začelo s kranjsko gimnazijo, iz&buja nam pa še posebno misel onega latinskega pregzika? Da% bi ministerstva resna volja bila, v naše gimmazije po-šiljati slovenskega jezika popolnoma zmožné in tudi sicer popolnoma sposobne učitelje, lahko bi jih vzelo iz onih 100, ki so jih „Novice" unidan naštele. Tako Iz tuje dežele, Slovenske goré, Pozdrave pošilja Vam moje srcé! Se v tuji deželi Slovenije sin Na vas si ohranil Je v srci spomin. Ve gore preljube Varujte moj dom, Ki na-nj jaz pozabil Nikoli ne bom! Jaz videl sicer že Sem dosti svetá, A najbolj po vseči Je meni domá! pa jih skličuj iz vseh vetrov da bi se jih balo! To tedaj zapišemo d ) domačih ne, kakor v naš list, da se bode blezo ne zná ne nasprotnikom našim ob svojem Času pokazalo y da profesor — ne vem ali pri državni ali pri mestni gimnaziji. Mož vkljub svojemu slovanskému imenu tudi besedice slovanskega jezika. Kako prav suuiii, ťwu uisuiu um ziauuvuijm o tcai, nisterstvo driigače zasuknilo dobro prevdarj sodili ko nismo bili zadovoljni s tem da smo neki bi tak nadzornik naše isterske šole nadzoreval to je mi- nam je nerazumljiva uganjka. Res lepa ustava in njen sklep deželnega zb 19. ako vlada njega imenuje! Nekteri govorijo w f* ~ * ~—y. x«/., ujcga J ILI C LJ U J Videli bomo, ali smo pravo tr- tudi o goriškem Klodi ču, znabiti -------0 ------- -----------, — x ~—A - ----- »--------------, -uuuiu, da njega iz Gorice dili ali ne; nemškutarji pa nam potem ne bodo mogli v Poreč prestavijo. Vsaj mnogo boljši bi bil, kakor vsi ugovarjati, da nismo vedeli, da se pravo ne doseže, dosedanji od Pavišiča do E. Gnada. Zopet bode tedaj G namestništvo in dunajsko ministerstvo pri- ako se P ne začne. Naša želj bi bila ta. da bi se bili o tem prerokovanji zmotili, in da bi ravno nem liko imelo pokazati, kako spolnuje lastno ustavo, lastne škutarjem vkljub práv obilo učencev šlo v slovensko postave. Videli bomo, ali jima narodna ravnopravnost kranjsko gimnazijo, ki ima prav dobrih učenikov mnogo Dopisi. prazna. ^ Iz Senožec 2. oktobra. (Drugi kmetijski tabor na Slovenskem.) Čeravno je silna mrzla burja celi přetekli teden posebno pa danes brila, vendar se je ljudstva odra-ščenega moškega spola čez 1000, ženskega spola in mladine pa okoli 200 oseb tega tabora udeležilo, namreč letošnjem zboru kranjskem je Dežman dr. Zarniku iz Senožeške, Vremske, Košanske in Ipavske doline, iz nasproti ongavil, kakor že zna, da ministerstvo hoče primorskega Krasa in iz Podnanosa. Govorišče ali oder na našem vseučilišču vpeljati tri pravoznanske nauke v za tako slabo vreme je bil pod milim nebom na jako Iz Gradca. (Interpelacija na gosp. Dežmana.) slovenskem jeziku, a da — ni učiteljev za to. nu- přípravném kraju postavljen, z lepimi slovenskimi in z strirati je hotel „dobro voljo" vladino, Slovencem pa avstrijsko zastavo tako okusno okinčan, da ni zaostajal a da čiteljev za to Ilu pripravnem kraju postavljen, z lepimi slovenskimi in z zopet brco dati Zdaj sterska" na enkrat očitna. Casniki in menda celo „Wien Zeit"., so raznesli novico je vsa „Ijubeznjivostjnini- za odri politiških taborov v nobenem oziru. Na spred- njem licu govorišča so stale v polkrogu z lepimi čr da presvitli cesar je dovolil kami besede preslavnega našega Vodnika: „Slovenec! /JCH ., ou laaiiGOil UUVlWj vx<* pcoviui vooai jo uuvuiii i\i4LLlI UtJ8t5Ue preoiH 3600 gold, za slovenska predavanja na našem vseučilišču, Bogate zaloge mm * m ____m ^ . • 1 • 1 • £ . t • _ ^ ~ - - _ ^ imajo že to leto začeti. Oglasili v zemlji ležé, nevtrudni totrije kopači jih venkaj dobé. Jabelka, hruške in ki popolnoma zmožni učenjaki. Al mesec preteče za me- druge cepé, cepTv mladosti za stare zobé. secem — o naših slovenskih stolicah pani duha ni Lenega caka strgan rokav, palca beraška, sluha. Enemu teh mož, ki so se oglasili za učiteljstvo ~ ) se je ta molk čuden zdel ? poslanca dr. Costo, naj drage sterstvu, kako in kaj, Gosp. dr. Costa to stori, a kaj pražen bokal". To se je ljudstvu posebno dopadlo, sredi teh pomenljivih besed je pa grb kranjske de-popraša pri mini- žele svoje peruti ponosno razvijah Za okinčanje odra kme- prosil je tedaj državneg gré prva hvala gg. Josipu Šusu, učencu više zvé od ministra dr. Strehmajerja? To-le: Državni zbor tijske šole v Gorici, in Franju Meden-u v • t liv • 1 i vi • _ • v _ 1__1*1 ___• I i t • < i • t . n ^ m še ni obravnaval državnih stroškov in ni še dovolil onih 9 znanému ou u L yj kjL y uc% v c%x uiíjc «w slovenskemu pisatelju, — uu« dm* ucuu^cuaua. — wu 3600 gold, in ministerstvo bi potem ne imelo s čem poli štirih je tukajšnji župan Jožef Zelen tabor od- oba sta Senožečana. Ob plačati učitelj Slovenci! tako ravnanje ne potřebuje pri s tem-le nagovorom : „Dragi sosedje in rojaki! Ker ^ • V • 1 ■ IX V 1 * • « L % m: m ^ m u . nobenega komentara; sodi se samo po sebi! Le D m ki ste se tako v mnogem številu od blizo in daleč tega v deželnem zboru zaničevaje govoril o za našo deželo zlo važnega tabora udeležili, zatosepoča-zmožnosti slovenski za slovenska predavanja, vprašamo štujem, Vas v imenu odbora c. kr. kmetijske družbe WĚ ■ MM ■ 'mifm~ ■■■I i ■ ■ ■ WlÊtËÊ ■ kdo kriv, da mmamo kar se nam je obetalo? kranjske in v imenu prebivalcev trga senožeškega srčno Koroško. (Oginj v gornjem Dravburgu), 24. dan pozdravljati. Predragi sosedje! C. k. kmetijska družba m je naredil toliko škodo, da se uradno ceni na kranjska, ktera je leta 1867. svoj lOOletni obstanek 400.000 gld. Lansko leto popravljena cerkev je velika praznovala, si tedaj že čez 100 let prizadeva, da bi se razvalina, vse v lična prižnica, orgije, vsi stranski oltarj slike, z eno besedo, vse, njej je zgorelo: krasni véliki oltar, v mili 9 naši domovini poljedelstvo, sadjereja in živino- 9 povednice, reja na bolji stan spravila. Nekaj let sem si hvale- Vseh samo sakristija je ostala, vredna družba tudi za povzdigo gozdarstva prizadeva zvonov se je raztopilo, zvonik se je razrušil ŠUllC* UlUAUCt tuui 4JC* pu VUUlgU ^ ai Ob V C% £/1 1 £iC«Uv y Cm y - vse njeno prizadevanje je imelo do tistega časa, do- Neki zanikern pijanec je na svojem podu tobak kadil kler niso „Novice" na dan prišle, le malo vspeha in tako strašno nesrečo napravil. Ko so prebivalci vsi bili koristi, in to zato ne, ker si ni moglo ljudstvo niti iz zmeŠam grozne nesreče je môgl 9 še tatinska drhal kradla kar domaćega časnika niti iz Iz Trsta. (Deželni šolski nadzornik v Istri.) 31. avgusta sem poročal bralcem „Novic", da je šolski nadzornik knjig. Se domačih naukov zajemati ko so začele „Novice" leta 1843. izhajati in o kmetijstvu sploh podučevati, začela se je vednost da c. zega Gnad na Tirolsko prestavlj vlada za prevažno mesto še ni imenovala dru v kmetijstvu po vsem Slovenskem širiti, in jaz Čudno, poznam mnogo kmetijskihgospodarjev, kteri so si lepo nadzornika. Bojimo se, da ne branji 99 Novic" svoj um izbistrili in svoj stan zboljšali. možá, ki za važno službo nikakor ni pripraven bi zopet nastavila „Novice", kterih bi nobena slovenska kmetijska hiša Ob pogrešati ne smela, so v naš kmetijski napredek največ činstvo je že razna imena imenovalo. Tudi v Poreči pripomogle. Njen vrednik, slavnoznani gosp. dr. Jan. Bleiweis, kterega Slovenci svojega očeta imenujemo, sem zadnjič slišal imenovati moža, ki za to mesto nima nikakoršne sposobnosti. In ta odstavlj vrednik oficielnega lista „Osserv. Triest." Kolje vin a ali ka- o ! ali se že kor se laški piše Cogl vlada vina, Za božj ki nima sposobnejšega člověka nego je Cogl sicer na više namestniško povelj c. kr vlado tako zeló osramotil, da mu je Lloyd na zahte- žavnega zaklada vanje n 27 let neutrudljivo za občni blagor vseh Sloven-cev poteguje. Jako zdatna pomoč kmetijskemu napredku je pa od tistega časa došla, od kar je bil sedanji ministerski predsednik gosp. grof Potocki kmetijsko ministerstvo prevzel. On je zacel denarne podpore iz dr naši slovenski in drugim deželam od- h italijanissimov na vrat na nos slovó dal. ločevati, na priliko za premije plemenitih goved stvo? Cogl Dalj HiMBBB Hi i^H ^H pokazal svojo zmožnost za šol- in ovčjereje, za kmetijsko orodje in druge kmetijske so imenovali nekega „Maschk 9 ki je reči. rivju> —-)--- ---~ ---o ------j---- Naposled je tudi gozdarstvo svojo podporo do- Beglo, in c. kr, kmetijska družba kranjska je na pod-lagi te podpore sklenila, da se pošljejo potujoci učeni gozdarji po deželi ljudstvo vgozdoreji podučevat. Za letos je učeni in skušeni c. k. gozdar gospod Ljudevit Dimicta posel radovoljno prevzel. Ker je tedaj današnji tabor o pogozdevanji Krasa v prvi vrsti namenjen, bo on prvi govoril, prosim Vas tedaj, da ga pažljivo poslušaste". — Na to je g. Dimic nastopil in v izvrstnem in glasnem govoru pogozdevanje Krasa jako lepo učil; ljudstvo ga je z veliko pazlji-vostjo poslušalo. Za njim nastopi tukajšnji kaplan g. Ivan Zagorján, ter je o sadjereji tako tehtno govoril, da se je množica, ktera je botela, mraza pre-sita, govorišče zapuščati, jela proti govorišču potiskati. On je požlahnenje dreves tudi djansko s pritlikovci in cepiči dokazoval; tudi njegov govor je bil tako podu-Čilen, da je bilo občno govorjenje: „ta gospod se je moral več let s sadjerejo djansko pečati". — Namenjen je bil tudi župan tretji o poljedelstvu govoriti; ker so pa poslušalci zarad mraza govorišče začeli popu-ščati, zato je on tabor ob pol 6. uri sklenil z zagotovilom, da današnje lepe in koristne besede gotovo niso na trdo skalo padle, ampak na rodovita tla, in priporočal, naj ljudstvo si tudi iz knjig raznih kmetijskih učenosti nabira, ktere le kakih 10 — 20 kr. stanejo. Gekel je, da je on dobre volje zmiraj pripravljen take knjige preskrbeti onemu, kdor jih imeti želi. In precej po končanju tabora se je vec naročnikov oglasilo. Občna želja je bila ta, da bi se taki podučni J;a-bori pogostoma in o bolj ugodnem času napravljali. Želeti je pa še posebno to, da bi obá gospoda govornika svoje izvrstne in koristne govore v „Novicah" natisniti dala. *) ^ Iz Vipave 8. okt. (Železnica.) „Novice" so bile prve razglasile, da so družniki Rudojfove železnice pre-vzeli dodelanje nove železnice ^od Skofje Loke čez Vipavo v Gorico in Trst. Stiri ali pet dni sem se že vidijo inženirji, kteri so nastavljeni po celi glavni črti od Poljan do Trsta, ki merijo, trasirajo in klince vbijajo, kodar bo šla železnica. Od njih pa tudi sli-šimo, da se bo začela delati železnica prav v kratkem najpozneje v začetku prihodnjega leta, in da leta 1872. se bomo že vozarili po njej. Merjena glavna cesta sega v Vipavsko dolino do vaši „na Manceh"; od tod se obrne v Trst, pustivši stransko črto, da pelje v bližnje krasno mesto — v Gorico. Železnica bo peljala po lepih in rodovitnih ravninah Poljanskih, Žerovskih, Go-doviških, skozi velike hladne gozde med Godovičem in Jamo (Luegg) po rajski Vipavski dolini, in po najlepšem in najbolj obdelanem kraju na Krasu. Nadjamo se, da bo izbudila ta železnica novo življenje v naši mili domovini, bodi-si v kupčijskem in obrtniškem ali poljedelskem obziru. Iz Postojne. (Grozna nesreća.) Česar se je slednji bal, kteri zgornji, proti železnici ležeći del Postojne pozná, zgodilo se je 6. dne t. m. V kratkem času po-končal je strahotni požar 25 hiš; zgoreli so pa pogo-relcem tudi, ker jesen je že pozna, skoraj vsi letošnji pridelki, obleke, hišnega in gospodarskega orodja obilo. Oteti se je le malo moglo, kajti studenci v vodnjakih so zarad dolge suše zeló oslabeli, in da-si tudi je pomoč človeška kmalu priskočila, vendar se je ogenj od poslopja do poslopja le hitro razširjal in v malo urah postalo je siromakov toliko. Strašen ogled je tako obširno pogo-rišče; žalostno je čuti jok in stok nesrečnih, večidel že poprej ubozih družin. Sirote tarnajo, ki ne vedó, ^ *) Ker po naznanilu zadnjega lista se gosp. Dimičev govor natisne v „Novicah", prosimo Se gosp. Zagorjana, naj bi nam blagovolil izročiti svojega. Vred, kam iti in kaj početi; po druzih hišah nagnječeni nad-legujejo zdaj sosede svoje; vsega jim manjka, in zima,, kakor je tukaj rada huda, je pred durmi! Kako se bodo reve preživéle Čez zimo? Kako bo spomladi, kaj bodo jedli, kaj sejaii; kje, mili Bog, je prihodnji pridelek? V taki sili in stiski pozná se le zdatna pomoc in zato se v imenu nesrečnih svojih faranov obračam do blagih src, kakoršnih še, hvala Bogu! — ne primanjkuje in prosim, naj bi revnim síromakom na pomoc prihiteli. Kraji naši so že tako bolj borni; prislužka je le malo; revščina naša tedaj tem veča. Vsakoršni dar se bo zato hvaležno sprejel*), bodi-si v denarji, ali v žiti, ali obleki, in nemudoma razdelilmed jokajoče se siromaške pogorelce. Pomagajte tedaj, pomagajte kmalu, ker zimski veter že brije po tukajšnji pokrajini. Prosim za-upljivo Janez Hofstetter, dekan postoj nski. Iz Postojne. (.Delitev premij za konje), ki je bila 3. dne t. m. tukaj , přivábilo je malo gospodarjev, ki so v vsem skupaj prignali le 13 repov. Za 4 in pol leta stare in starejse kobile s žebetom so přejeli premijo: 1. s 10 cekinj Lorenc Zakovšek iz Sinjego-rice, — 2. s 7 cekini Stefan Petkovšek iz Bevk, — 3. s 7 cekini Juri Krajger iz Postojne, — 4. s 4 cekini Janez Staré iz Žej, — 5. s 4 cekini Matevž Premru na Ubelskem ; — za 3 in pol ali 4 leta stare kobile: 1. s 8 cekini France Robida iz Planine, — 2. s 6 cekini Jožef Dekle va iz Malepristave, — 3. s 6 cekini Juri Krajger iz Postojne, — 4. s 3 cekini Ale-ksander Ličan iz Bistrice, in 5. s 3 cekini Jožef Vovk iz Vrbe. Ena premija s 4 in ena s 3 cekini se ni mogla oddati. Izpod Stola na Gorenskem 7. okt. Fr. Pr. (Le- tina; napaka pri Železnici.) Drage „Novice", povejte svojim bralcem nekoliko tudi z naših goratih krajev o letošnji letini. Žalibog, da ne moremo se kaj posebno oponašati z rodovitno letino. Sená smo res nekoliko več od lanskega leta nakosili, slame pa je manj kot lani. Žitnih pridelkov je manj kot druga leta; le ko-ruža se nam je dobro obnesla. Ajdo je slana posmo-dila; nekteri, ki so jo zgodaj sejaii, jo bodo morda přidělali toliko, kolikor so je sejaii, drugi pa, ki so jo bolj pozno sejaii, so jo že večidel pokosili. Krompirja se je přidělalo še precej, a začel je gnjiti. Druge sro-vine bo prav malo; ne vem, kako bomo prešiče vpi-tali. Najbolja letina je bila za sadje, posebno hrušek je obilo; lahko si bo vsak, če ima le kak vrt, nasušil sadja, da ga bo ne le eno leto, temuč dve leti za do-mačo potrebo zadosti imel. Le to je obžalovati, da naši gospodarji nimajo nič kaj pripravnih sušilnic za sadje sušiti. Tudi mošta se je naredilo toliko, da ga bo marsikter posestnik ne le za dom imel, temuč bo tudi lepe krajcar je za-nj dobil. En sam posestnik v naši okolici ga je naredil 22 polovnjakov. Začeli so ljudje hvalevredno spoznavati, kako velika dobrota je sadje. Velik napredek sadjereje v preteklih desetih letih je v naši okolici očiten. Z hvaležnim srcem moremo reči, da mnogo v ta napredek je pripomogel lep izgled slavnega sadjerejca gosp. L. Pintarja, župnika na Březnici. — Nisem še čital na nobeni postaji že-lezniški, da bi se na kolodvoru drugačen napis naredil, kakor se dotičnega kraja vas ali fara imenuje, — na postaji v Lescah pa namesti da bi bil napis „Rado- lj i ca - Les ce" , se samo bere ,,Radolj ica - Rad-mannsdorf". Marsikter tujec, ki se bo pripeljal na postajo v Le sce, si bomislil: tukaj sem v Rado lj ici, *) Tudi vrednistvo „Novic" bode rado prejemalo milodare za res usmiljenja vredne pogorelce in jih brž poslalo v Postojno. Vred. 333 - in bo šel drugamLesec iskat! To se je přetekli teden verski nauk, aritmetika, matematika (deloma) zgodilo. Pripeljal se je neki popotnik iz Doline na slovnica, prirodoslovj ib^LUaima ^UClULUa^ K mljepis, povestnica slovenska vozu , OKj JO UOR1 p^viuia ^-vx.uw U« OIVTU.U« J ^^.»«woiuvjç ^ iûOUlijtîJJIS , puves VUBU, ki materijal vozi; stopivši v Lescah z voza, spodnjib razredih), kmetijstvo, telovadstvo vidi napis „Radoljica", pride v vas Lesce in poprašuje • i«fAi«™lnî i« ----i- -----1 y 9 dveh mš k pa ---------JI — — V»IJU«T Wj Dwiu v uUOv V U, - u vy 1X1 O ijevalni in učilni nauk, nemška slovnica, mate kje je Boštjanova gostilnica. Mislil si je namreč, da matika (deloma), fizika in povestnica (v viših razredih) je v Radoljico přišel, a mogel je iti še dobre pol. nauk v pisanji, risanj ure, predno se je okrepčal v Boštjanovi gostilnici. Gro- in tako petj utegne biti tako ali ki imate to stvar v rokah, popravite napis, da spodje, na škodo popotnikom ne bode zmešnjav Vrh tega je bilo tudi določeno, da i m e n o s 1 o v j î Iz Dolskega. (Poslano.) Ljubljani je prve dni Nauk za gl (terminologija) se dodaja povsod tako, da slovenskému terminu se dostavi nemški, nemškemu pa slovenski an v vrsto obli in gljanje bil ... m. bila razstava vsakoršnega sadja in vrtnarskih gatnih naukov. Radi pripoznamo, da o tej razvrstitvi, pridelkov, in potem delitev premij, pri kteri se je menda kolikim predmetom naj bo slovenski, koliko nemški marsikomu kaj dalo, kar mu ni šio, marsikteremu pa jezik u eni jezik 7 ni na vzelo, kar bi bil moral po pravici dobiti. Tako, priliko, je dal gosp. J. Rulitz, vrtnar Ijubljanskega bo- taniškega vrta, v razstavo sadja, zelenjave in semen; svèt ni spuscal in sicer bilo nobenega pričkanj pretres učnega "nacrta za tako imenovane mešćansk (Burgerschulen), to 3*7 ljudske šole se šolski ali je vse to zrastlov botaniškem vrtu in ni bilo mnogo od drugod dobljenega vmes? In kaj mislite, koliko so mu ski tej novini ni še nič sklenil zato ne, ker^deželni zbor kranj Solsk in od 20. avgusta se je ustanovil in sklenj dali dařila? — 12 tolarjev in 2 državni svetinji!! Jaz pa da ta red poleg nemške besede, ki stane uaii uai na i - x u iv/im jv? tu m u&«t«T ui w ? v t*uj * • • vetu íw * vv* j^viu^ uuLuoau ucov^uu y ax o iauu tf kf&j yjm y og sem z velikim lastnim trudom izredil najlepše rastline, nemudoma prestavi v slovenski prevod, da ga dobodo 1 _ je bilo i se tako imenovane „oleandre" in jih dal v razstavo v laz*Du»vu, — Učitelji pu uracil, — uuuuuu ua tuui nuuaiu voc uutiuu kterega me je formulare. Vsa določila o tem redu so gladko tekla po deželi jaz sem dobil en tolar! To Je dar dobodo pa tudi kmalu dotične 7 skoro sram! Poslal sem te rastline, lastni pridelek 7 iz 1V1LUU1UI.V« . u" uvtuviim u i&uj icuu ou giauau luiviei • tudi pravilo, da učni jezik v ljudskih šolah je sloven- Dolenskega, in niso mi privošcili lepšega darů. Rekli ski razen Kocevja in Weissenfels-a, je obveljalo eno- , le „Lehrziel" nemškega jezika in nU sta izbudila živahno razpravo, ki se je kon so, da imam dovelj! Ako so to mislili, zakaj pa mi je glasno někdo vže po delitvi, ko sem se hotel pritožiti, dal še ševanj pa 77 izvr t; tolarje, icauu, uc% u»j uiitujvui« A»ttw ju Ermacora za tako imenovane „Holzpflanzen JiV UV>1IV V 1 J IA V UVULA UV/ VV* | V4M4 KJ VJ WW f VfWj v W rekoč, da naj mirujem. Tako je tudi vrtnar čala s tem 7 da u dobil — -----pn --------------— -, v Taka enostranska metu v ljudski šoli bil nemški jezik 1 je razločno priznalo, da gré tu za delitvi 10 tolarjev in 1 svetinjo! sodba bode vrtnarski družbi drugi pot privabila iz de- šolah slovenskih nemško, a ne za to, da bi kteremu pred učni jezik v ljudskih razreda v mestnih žele še manj razstavnikov, kakor jih je zdaj bilo. na deželi smo mislili da to sme kdo razstaviti Mi kar šolah 7 razen višega šolskem redu so bili sledeči dnevi med IXCk UC^Cll omu UJI911U, ua IO tu Oiuç auu laaoiavm j ivai sam pridela, a ne, da vrine tudi vmes, kar je nakupil šolskim letom za šolske praznike (počitnice) odločeni deli ali dobil od drugod. Od marsikoga pa se je govorilo, niki do prvega dneva po novem prazniki, vsak četrtek celi dan, Božični praz da ni vse bilo njegovega vrta pridelek. letu, pustni pondeljek Jožef Vodé. Iz Ljubljane, (licenci deželne gozdarske sole v srede po in torek in pa pepelnica, od srede vélikega tedna do srede po vélike noci, binkoštih, ob V --—a-----j — — \------- ---------- j------------ --------- i /----------J —----- Šneperku) so dobro dovršili prvo šolsko leto. Tako letne velike počitnice ostanejo po navadi kažejo šolska spričala, predložena deželnemu odboru. od sobote pred binkoštmi do velikih semájnih dnevih ; konec- Ljudski šoli, ki se je ustanovila 1. 1860. v Zagorj Ako tudi drugo leto so pridni, da dovršijo tudi ta tečaj čez 200 otrók in se zdržuj iz blagaj i, ki šteje rudnika za- dobro in se potem še podvržejo preskušnji o gozdnem gorskega in delalcev njegovih, je bila prošnja vslišana varstvu, njim prav lahki, lahko jim bode potem, kakor da daj učencem državnoveljavna spričala 7 Prečastiti vodja omenjene šole zagotovlja, dobiti gozdarsko službo, knezoškofijski ordinarijat je bil naprošen, naj imenuje (Cas za izplačevanje dijaŠkih odbor kranjski je 29. sept. t. 1. prevzel Deželni duhovnike za ok raj ni. šolski svèt Osebne zadeve želne vlade premoženje dijaških ustanov (Studen- kr. de- so bile te, da se je neki učitelj službeno přestavil na drug 9 mesto 7 Ida se je nekemu podučitelju dovolilo da se je nekterim prošnjikom dalo neko tenstiftungen). Vsled tega bode vprihodnje kranjska ženiti se, deželna blagajnica izplačevala dijaške stipendije, liko denarne pomoci. — Ker ministerski ukaz, po kte-in sicer po sklepu deželnega odbora vselej 15. oktobra rem so bili novi učitelji za gimnazijo novomeško brez in 15. aprila. (V 3. in 4. seji deželnega šolskega svèta) so se razen nekterih osébnih zadev, rešile sledeče važnejše vednosti šolskega deželnega sveta definitivno izvolj ; V seji še ni stvari. Na poziv c. kr. ministerstva za nauk in bogo- častje, ki se glasi na to, naj šolski svèt bil udom šolskega svetovalstva od be sede do besede tako znan, da bi mogli glasovati o pred ki ga misli staviti dr. Bleiweis, zato je bil danes nasvetuje, kako bi se tudi na Kranjskem vpeljale naredbe, ki jih do- prihodnj logu, odložen ta predlog, in dr. Bleiweis ga je napovedal za sejo ločuje ukaz od 12. julija 1869. zarad izpeljanja po- (Preskusnje učencev na kovaški in Živinozdrav stave za ljudske šole in zarad prehoda iz prejš- niski šoli ljubljanski) bodo 18. 19. in 20. dan t. m njega stanja v novi stan. Ker so nektera določila tega poldne od do 12. ure, popoldne pa od do do-ure. ukaza taka, da so v postavi za ljudske šole pridržane Ker so preskušnje očitne, more vsak poslušat priti, sklepu deželnega zbora, te postave pa deželni zbor komur kranjski, lani hipoma zaključen veljal predlog dr. Bleiweisa, da deželni zbor sprejme šolsko drag slišati, kaj se uči v tej šoli 9 ni še sprej el 9 Je ob- Razen gosp. Svet ki je na Dunaj ostal ; s pridržkom, ako so se vrnili vsi naši poslanci domů postavo, se t 00 v (Druga slovenska predstava) v deželnem gleda- boto 15. oktobra. Predstavljala se bode stavijo ministerstvu nasveti, kteri so, vzlasti po predlogih dr. Po- gačarja, sem ter tje spremenili ukaz. — Dalje je šolski po poljski poslovenjena igra resnejšega značaja „Gra svèt tudi na ministerski poziv svoje mnenje izrekel o šeak in oskrbnik , igrokaz v 4 djanjih. Ta igra je učněm nacrtu za preparandije ljudskih učiteljev kakor nalašč pripravna, da prestopi ž njo dramatično in učiteljic in o dolocbi tega, kteri predmeti v prepa- društvo na polje resneje dramatike, ker osebi oskrb-randiji ljubljanski naj se učijo v slovenskem in kteri v nika in njegovega sina ste deloma komični , in se tako nemškem jeziku. Sklep je bil, da se slovenski učijo: prav primerno vrstijo resni prizori s šaljivimi. Sloven- sko občinstvo bode gotovo přiznávalo to prvo poskušnjo državne potrebščine. Nesrečni dvalizem je v denarnihza dramatičnega društva, da začne gojiti zraven veselih devah ok lenil Avstrijo na Ogersko tako, da brez obrav ; ter O j ---— ------------------o ------D------J v da tako postane tudi nav v delegaciji Magjari ne dadó Avstriji _ f. • v v *_____x "1 _ • ____1 ________J • V niič. zavna mašina se tedaj mahoma ustavi, ako jprestane Cela dr- de- iger tudi resne in žalostné slovensko gledišče prava podučilna šola življenju Sedeži se bodo dobivali, kakor po navadi, na dan pred- legacija, ktere se po decemberski ustavi, ki je~nezakonska ■ .....I^BI'^HH^tt ' zatol stave pri gledališkej kasi od 10.—12. zjutraj in od pol hči dvalizma, trdovratno držita Nemec in MLagjar do pol zvečer. Začetek bode ta pot mesto ob uri se ob pol uri. ker ju gospoda delà nad ostalimi narodi ta- ini unkraj Li-tave. Ministerstvo je tedaj po takem, prisiljeno ICIYW* xuiuiow^x WI.T V j U WV4C4J twijkv.ujj ^/iiOAijvguv;^ po uu posrednih volitvah iskati peščice pemskih memških po- ne- Prva pa zadnja beseda. Ker gosp. Fr. Levstik-a slancev v delegacijo zato, da se vsaj popolnoma ne pri sodniji čaka tožba Matičneg odbora zarad k ustavi voz državni, o kterem res danes še mihče ne vé LIIIIJI VMiil* »vuk/u xu.i«uiv/JUl^gc« ------- -------UOtavl V \JU VLX £JC\t V JUJ., V» iVb^XCXU iOO UaUCO SJO IUXUI/C UCŽ V Ç5, Vodnikovega, zato je v „Zvonu" pod našlo- kako in kam se bo genil naprej? — To jje gotovo in a °topil z m nogo stran ski mi — ^— : ~ ± ~ j ~ x « ,, - ~-----— i-* — vom ,,o Vodnikovem rokop jasno kot beli dan, da isto državno pravo, ki jo ima zvijačami pred svét ter poleg prof. Lesarja tudi mojo ogersko kraljestvo, una tudi pemsko kraljestvo, in da laži kako so ,,zgodovi a osebo priteknil vmes. Strupe ske črtice družbe kmetij ske" 1867. leta se ,,skrpale plaćanim mu prevodom, ni mi treba nadalje pretresati iz sporočila zbor da resno za- s v tem oziru imajo Cehi popolnoma prav, htevajo, kar je njihovo. A ker so vendar jprišli v de- VSaj o v YU ^ ua JU AWX. nice trgovske v posebni knj Skizze der svét ve da že Í854. let ? želni zbor, kterega 1? moj spis so perhoriscirali in zapuistili bili in » Historische od kterega nič nimajo, lahko bi bili isto tako, samo „ad hoc" in z ogrado prišli v državni zborJ? ki ni nič Landwirthschaftgesellschaft und Bei- drugačen, pa jim daje državno vlado v rok©. In poma-landwirthschaftlicben Statistik des Herzogthums gaii bi bili sebi in nam, — svojega državnega prava pa t trâge Krain" přišel na svitlo, in prav H | Levstik nalaš ne besedice ne črhne, je gl znej ih 9 o kterem del po 99 za godov. črtic" od leta 1867, ne pa oni dodatek, kterega on „tako na tanko ve". Vsega tega in druzih ne oddali. Nemškutarska koterija — ne pravi Nemci bi bili po vstopu Čehov zapustili, kakor so nameravali 9 državni zbor bi hipoma konec. m „ustavoverne" Res 9 njihove kcomedije bilo da je celó malo imož v seda izmečkov njegove neotesanosti bi tedaj jaz še omenil ne, ako ne bi Levstik v svojem „Zvonovém" spisku trdil, da sem do njega přišel zarad prevoda gori omenjenih„črtic", a da èino narodov za sabo. Zdaj pa je vse megotovo, in da je bila od moje strani le prêt njem ministerstvu, do kterih ima federalistiični svet zaupanje, a vendar bi bila ta mala množica pottem pogum dobila se krepko vstopiti na noge 9 vedé 9 da ima ve- gi stvar mi je bila ta da sem „Vodnikov roko to če še to ministerstvo pade, pridejo spet Gisskra, Rech-iz njega izlagal." Na tako nesramno, prav po Pav- bauer, Mende e tutti quanti te baže na krmilo. Bogpomagaj ovem značaji skovano laž mi ni ostajalo druzega nego Avstriji! 9 da sem od predsedstva „Matice" zahteval „Desno središče" državnega zb«ora, v kte- blagovoli v „Novicah" na drobno odkriti celo 9 naj dniš k rim so naši poslanci s Tirolci, Dalmatinci, Buikovinci itd. ; Vodnikovega rokopisa," da svet zvé vse, novembra godov česar nišezvedeliz dosedajnjih spor o čil Matičneg odbora. Jaz nikdar nikoli od Matičnega odbora nisem je pred odhodom iz Dunaja sklenilo, da se zberó 5. 9 to je ; pred začetkom zborovimi se ^o dio čij o, kaj počno vprihodnje. m potem přejel i pa si tudi nikdar nikoli nisem prilastil posla St ajar sko. Profesor Ivan Macun jpride iz Za- prežati po Vodnikovem rokop takrat še imel ali ko bi ga bilo po jel Matič društ da bi ga bil meni že pre 9 ne bi bil sodniški služabnik Klein šek dobil od c. kr. deželne sodnije ukaza 1867. leta,^da ga zarubi pri Levstik on ima Če 9 rekši 9 nov. da ga neki ga še ga je „Matica" po mern že imela, čemu kala po poti rubeža? Če pa sem ga jaz imel. zakaj sodniškega s lužabnika ni bilo nikoli do mene ? greba^na gimnazijo v Gradec. Cesko. Iz Prage. Deželni zbor je vdnugič sklenil ne iti v državni zbor, in je cesarju poslal wdr u go adreso, ktera sopet razloge razodeva, zakaj Cehi ne rejo stopiti v ta „reichsrath". — Agitacije za meposrednje volitve so se zacele. Narodni volilci so dobiJli nalog, da se prav zvesto udeležijo volitev zato, da nei bode izvo- mo- ljen noben drug kakor prejšnji poslanci deklaranti ne gredó v državni zbor. Vseh 9 ki poslancev' čeških in nemških je skupaj 54; ako se izvršijo volitve sopet Ker mi je si. Matično predsedstvo zagotovilo, da v „No vicah" razloži vse Levstikove intrige očitno, kadar tako kakor zadnjič, štéjejo Nemci le kakih 17 glav. dobi vse sodniške akte skupaj, zato sPavliho-Lev- s tik o m ne zgubljam nobene besede več, in to tem Ogersko. Iz Pešta. — Delegacija ta p)ot ne bode na man] Vodnikov rokopis, ki ga je Levstik přejel iz rok Ma —--—o-----1 —"----------~ — /--— ---na Dunaji y c* uu tuciaj y su o v-» uícj av uvi ker bo dovršena tožba jasno pokazala, čegav je novembra. Tisti čas bo césar bival v Peštu.. ampak tukaj , m se brž ko n