POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 33, 13. AVGUST 2004, CENA 289,00 SIT OSREDNJA knjižnica CÉUE J OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 5000 CELJE SN00032 Nagradna akcija za NOVE naročnike Savinjskih novic tus ŠTEVILKA TATJANA MREVLJE Veliko otrok je strah zobozdravnika, celo tako je, da nočejo odpreti ust 814014 JtSSARfll učnega sloja: - Zgomiesavlnjska kmeti Iška /adrvga Montile z.o.o VSE BARVE TESAROLA ZA ZAŠČITO IN DEKORACIJO LESA IN KOVIN ■i... m j Akri lA.nFMIT P AKCUA-DEMIT FASADE ZEL GORNJI GRAD, tel.: 839-44-20 ŽEL .LUČE, tel.: 584-40-24 ŽEL. LJUBNO, tel.: 58A12-41 KPC LJUBIJA, tel.: 837-07-20 , .m.O''”* Zadruga mozirje "0 CTIiìì - ne' crnu -IKora mm Vsak mesec vroča gonudba izdelkov po najnizj'ih cenah. Poiščite Naj! poličke z izdelki po Naj ! cenah. tel.: 837 07 20 "BcìfelBÉÉi..-- V Mozirju: Supermarket, Savinjska 4; Adut, Na trgu 38 Papirnica, Na trgu 14 in Nazarjih: Market, Zadrečka 4. za dezinfekcijo zafSit^amlizacijo aktivnega klora za preprečevanje pojava alg za bjltrenje in čiščenje... /j ERA Trgovina prijaznih V akcijo za stanovanje! Akcijska ponudba stanovanjskih kreditov v Banki Celje Izboljšajte svoje bivanjske razmere z ugodnimi krediti Banke Celje. Ponudba velja za vse, tudi tiste, ki niste komitenti Banke Celje. Do konca leta 2004 vam omogočamo najem kredita po občutno nižjih obrestnih merah od redne ponudbe. Za podrobnejše informacije se obrnite na najbližjo enoto Banke Celje ali pokličite brezplačno modro številko. / . MODRA JTEVILKA ((G 0802140) So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. 'I ban TOT, Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran Ko pišem ta uvodnik, sem še vedno pod vtisom dveh razgovorov, ki sem jih imel neposredno pred tem. Iz Aten, neposredno s prizorišča olimpijskih iger, me je poklical Darko Repenšek in mi zaupal svoje prve vtise iz vroče Grčije, kjer bodo v prihodnjih dneh vse do konca avgusta potekali boji za olimpijska odličja. Verjamem, da vzdušje na olimpijskih igrah res ni primerljivo z nobeno izmed drugih velikih športnih manifestacij in je zaradi tega izjemno ter nepozabno. Vesel sem, da boste lahko delčektega skozi Darkovajavljanja iz grške prestolnice doživeli tudi vi. Velik vtis pa je name naredil tudi moj današnji jutranji sogovornik Izidor Pečovnik - Dori. Nekoliko nepričakovano se mi je namreč ponudila možnost za intervju z med ljudmi dobro znanim duhovnikom, ki že skoraj sedem let službuje v Berlinu, ni pa zato nič manj priljubljen. Ravno nasprotno. V nedeljo je imel na Vranskem v prireditvenem šotoru mašo, ki se je je udeležilo preko 3.000 ljudi, v mašnem obredu pa so sodelovali številni priznani glasbeniki: ansambel Robija Zupana, Urška in Matej Zupan, Andreja Zakonjšek, zbor Vrane pod vodstvom Brigite Golobič, godbe na pihala iz Liboj, Zobu kovice, Laškega... Dori velja vse od svoje »kazenske« premestitve zaradi organizacije modne revije v farni cerkvi za neke vrste oporečnika v cerkveni strukturi, njegovo ime pa je bilo pri nas znova pogosto omenjeno pred nedavnim, v času številnih pre mestitev duhovnikov po Sloveniji, pri čemer je ponekod prišlo celo do javnega nasprotovanja in nezadovoljstva vernikov. O tem in še o marsičem je tekla beseda z Dor-ijem, ki je leta 2002 prejel častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v dobro Slovencev v Nemčiji terza prepoznavnost Slovenije v svetu, letos spomladi pa še odlikovanje nemške države za integracijo tujih državljanov z nemškimi. Komaj čakam prihodnjo številko Savinjskih novic, ko bo intervju objavljen, saj bo brez dvoma zelo zanimiv tudi za vas, spoštovane bralke in bralci. Če ta uvodnik berete na dan izida časopisa, vas vabim, da si nocoj ogledate otvoritveni ceremonial olimpijskih igerv Atenah, jutri popoldne pa se dobimo v športnem parku v Varpoljah, kjer organiziramo turnir v odbojki na mivki, kamor ste dobrodošli kot igra lei ali pa kot gleda lei. V vsakem primeru vas čaka prijetno poletno popoldne. Veselim se srečanja z vami in vas pozdravljam! IZ VSEBINE: (§) Aktualno: Je brezplačno šolanje res brezplačno?.4 Državna uprava: Prijaznejši do strank...........5 SEG Slovenije: Ustanovljen Savinjsko-šaleški regijski odbor.5 Intervju: Pogovor z medicinsko sestro Tatjano Mrevlje..........6 Občina Solčava: Ponosni na preteklost Intervju: Andrej Napotnik z Rečice ob Savinji lučki dan: Izkušnje in mladost z roko v roki........11 KS///SZZ//s//S /////SS/S/////////S////////s/S/// Na naslovnici: “Vlcersko” tekmovanje za 2. Voler-Mlačnikov memorial ^ ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 33,13. avgust 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. I Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. J NAKUPI IN IZPOSOJA UČBENIKOV Je brezplačno šolanje res brezplačno? Po 15. avgustu bodo sicer slabo obiskovane knjigarne, ki prodajajo tudi šolske učbenike, znova delale s polno paro. Kajti kljub temu, da vslovenskih osnovnih in srednjih šolah že dobrih sedem let delujejo učbeniški skladi, kjer si lahko učenci sposojajo tako učbenike kot tudi (teh je sicer manj) delovne zvezke, mora še vedno veliko učencev šolske knjige vsako leto znova kupovati. Nakup učbenikov in delovnih zvezkov, saj v učbeniških skladih ne primanjkuje le delovnih zvezkov, ampak po nekaterih šolah tudi učbenikov, je za prenekatere starše kar krepak finančni izdatek. Celoten komplet učbenikov za en razred ali letnik naj bi v povprečju stal okoli 40 tisočakov in čeprav je vse šolske knjige primoran kupiti le redek učenec, je potreben še nakup zvezkov, drobnih šolskih potrebščin, marsikje pa tudi šolske torbe. Zaradi visokih stroškov ob pričetku novega šolskega leta in finančne stiske, ki iz tega izhaja, tudi centri za socialno delo v tem času izdajo precej več odločb o enkratni denarni socialni pomoči kot druge mesece v letu. Šolsko ministrstvo je z uvedbo učbeniških skladov staršem šolarjev sicer prihranilo kar precej stroškov, saj za izposojeni komplet učbenikov plačajo v povprečju okoli 13.000 tolarjev, poskrbljeno pa je tudi za tiste učence ali dijake, ki iz socialnih razlogov niso sposobni plačati niti te. Na predlog skrbnika učbeniškega sklada so lahko, delno ali v celoti oproščeni plačila. Takšnih otrok je v osnovnih šolah okrog šest odstotkov, v srednjih šolah pa štiri odstotke. Učbeniški skladi so sicer obvezni le v osnovnih šolah in kljub temu, da imajo danes učbeniške sklade že kar v 90 odstotkih srednjih šol, je v knjigarnah povpraševanje po učbenikih in delovnih zvezkih še vedno presenetljivo veliko. Kot so nam povedali v eni izmed velenjskih knjigarn, se eni dijaki odločijo za nakup svojih knjig preprosto zato, ker si želijo učbenike in delovne zvezke obdržati vse do opravljanja mature, drugi zato, kerje šolskih knjig vskladih premalo, nekateri, predvsem prvi letniki, pa ob vstopu v srednjo šolo kupijo svoje učbenike in jih ob končanem letniku prodajo naprej, z izkupičkom pa si vsaj delno financirajo nadaljnje nakupe knjig. Učenci, dijaki in njihovi starši se lahko poleg učbeniških skladov torej poslužijo še drugačnih, prav tako cenejših variant nakupa šolskih knjig. Prodaja in nakup rabljenih knjig velikokrat poteka med samimi šolarji, na voljo pa so tudi prodajalne rabljenih knjig, ki so vsaj ob koncu avgusta in začetku septembra z rabljenimi učbeniki precej dobro založene. V Celju sta vsaj dve takšni prodajalni, ki bosta v drugi polovici avgusta zagotovo močno oblegani, saj so cenejši nakupi knjig ne le dobrodošla, ampakza marsikatere starše tudi edina izbira. Država o uvedbi brezplačnih učbenikov, tako kot jih imajo šolarji v sosednji Avstriji, ne razmišlja. Verjetno zato, ker bi to bil posel z izgubo. Za državo seveda. Tatiana Golob Naša anketa Stroški brezplačnega šolstva Starši šoloobveznih otrok morajo pri planiranju svojega poletnega proračuna upoštevati vsaj dva pomembna dejavnika, med katera razporedijo svoja sredstva: kolikor toliko dostojne počitnice in seveda šolske potrebščine. Te so veliko več kot zgolj dva zvezka in napolnjena peresnica. Cene učbenikov včasih silijo že v prav vrtoglave višine, poleg tega pa jih založbe tako hitro menjavajo z »boljšimi«, ki so ponavadi le nekoliko bolj pisana in lepše oblikovana verzija prejšnjega, da je en učbenik težko porabiti za dva otroka, pa čeprav je razlika v letih med njima minimalna. Tatjana Mrevlje, Mozirje O učbenikih je treba razmišljati že med poletjem. So dragi, nimajo pa zgolj »težke« cene, temveč so težki tudi sami po sebi, kar obremenjuje torbe naših šolarjev. Učbeniki bi se lahko reducirali, saj morajo otroci znati kopico informacij. Učbenike si sposodimo v šoli, sajjih nima smisla kupovati, ker se tako hitro menjajo. Vinko Fužir, Lepa Njiva Učbeniki predstavljajo konkretno obremenitev za družinski proračun, zato je treba ta strošek že pred poletjem vključiti v plane. V redu je vsaj to, da šole omogočajo izposojo učbenikov, da se tako vsaj malo zmanjša obremenitev staršev. Jože Mlinar, Šentjanž Slovenski učbeniki so kar kvalitetni in so na ev- ropskem nivoju, cene pa so mnogo previsoke. Dodatni minus je tudi, da lahko določen učbenik uporabiš zgolj za enega otroka, za drugega namreč založba že izda drugačno verzijo le-tega. Zato pri nabavi potrebščin kombiniramo - par jih nakupimo sami, predvsem delovnike, učbenike pa si izposodimo v šoli. Tako da težko govorimo o brezplačnem šolstvu, če pa zgolj potrebščine vzamejo toliko sredstev. Boštjan Završnik, Mozirje Kvaliteta in zahtevnost učbenikov sta kar na nivoju, cene pa so ne glede na to previsoke. Moteč dejavnik je tudi to, da se učbeniki skorajda iz leta v leto menjavajo in imajo tako omejen rok trajanja in aktualnosti. Klavdija Gernar, Radmirje Kotdijakinja opažam, da če je predmet dovolj zanimiv (tu igrata vlogo predvsem obsežnost snovi in zanimivost razlage), kakšni posebni učbeniki sploh niso tako nujno potrebni. Sicer pa prakticiramo to, da ni potrebno vseh učbenikov zmerom nositi s sabo in daje dovolj, če je na mizi eden. So pa dragi in če se le da, sijih sposodim. Damjana Mihalina, Mozirje Naše šolstvo je drago šolslvo, že drugi razred devetletke predstavlja s svojimi učbeniki konkreten strošek. Tudi na splošno je naše šolstvo vtej smeri neprilagodljivo, edina ugodnost, ki jo ponujajoče izposoja učbenikov. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem mam NOVOSTI V SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU Državna uprava je prijaznejša do strank Dvajsetega julija je začela veljati novela zakona o splošnem upravnem postopku, ki jo bodo v praksi začeli izvajati 1. januarja prihodnje leto. Zakon predstavlja temeljni procesni predpis za državno upravo, novosti, ki jih prinaša, vzpostavljajo ustreznejše komunikacije med organom in stranko, tako bo olajšano zbiranje podatkov, omogočeno bo elektronsko poslovanje in s tem večja učinkovitost upravnega dela. Eden od poglavitnih namenov sprememb zakona je bila razširitev komunikacijskega delovanja s strankami, izboljšati posredovanje informacij strankam ter jih razbremeniti in poenostaviti postopke z zmanjševanjem pomena krajevne pristojnosti. Po vladni uredbi, ki mora biti sprejeta v šestih mesecih, bo mogoče nekatere pravice uveljavljati kjerkoli v Sloveniji. Gre za upravne postopke izdaje listin - osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških in prometnih dovoljenj ter podaljševanje veljavnosti teh dokumentov, razlaga Terezija Plaznik, višja svetovalka načelnika mozirske Upravne enote. Enako bo veljalo za prijavo prebivališča, izdajo potrdil iz matičnih knjig in za potrjevanje podpore volivca. Z novim letom, ko bo stopil v veljavo zakon o varnosti v cestnem prometu, bo odpravljena tudi krajevna pristojnost za tehnične preglede vozil. »Pri strankah v postopku je dodana obveznost, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni status. Potrebno bo torej vsebinsko opredeliti pravne koristi, kijih želi taka oseba v postopku uveljaviti. Nadalje je dodana možnost, da med postopkom, zaradi prenosa lastninske pravice, novi lastnik vstopi v procesne pravice dotedanje stranke brez prekinitve ali ustavitve postopka,« razlaga Plaznikova in opozarja na pomembno novost elektronskega poslovanja. Terezija Plaznik (foto: EMS) Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se po elektronski poti pošlje informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, enotnemu za celo državno upravo, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil. Vloga mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Z vladno uredbo bo STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE Ustanovljen Savinjsko-šaleški regijski odbor SEG V začetku julija je bil v Gotovljah pri Žalcu ustanovljen Savinjsko-šaleški regijski odbor Stranke ekoloških gibanj Slovenije (SEG). Člane je pozdravila predsednica SEG dr. Marinka Vovk, ki je v svojem govoru opozorila na prizadevanja omenjene stranke k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju. Generalni sekretar SEG Karel Lipič je povedal, daje Savinjsko-šaleški regijski prvi izmed odborov, katere bo stranka ustanovila v vseh volilnih enotah. Predstavil je rezultate volitev v EU in izrazil prepričanje, da stranka postaja vse bolj prepoznavna in postopoma prevzema mesto vodilne okoljevarstvene stranke v Sloveniji. Za predsednika Savinjsko-šaleškega regijskega odbora SEG je bil izvoljen Marko Laznik, za sekretarja pa Samo Verstovšek. Laznik je kot prednostno nalogo odbora izpostavil priprave na prihajajoče parlamentarne volitve, na katerih bo SEG skušala doseči kar najboljši rezultat. SV določen seznam vlog, ki se bodo lahko vlagale po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, in način identifikacije strank v teh primerih. Za strankeje bislveno, da se bodo lahko vloge vlagale brez omejitve na poslovni čas, v katerem se vlagajo pisne vloge oziroma vloge na zapisnik. Novost je tudi pravica organa, ki lahko na obrazcu vloge ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge od stranke zahteva, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. »Bistvo je, da mora vsakdo, ki ni stranka v postopku, izkazati pravni interes za vpogled v dokument, torej osebno prizadetostvtej upravni stvari. Drugim osebam so lahko dostopni le podatki o spisih, ne pa o njihovi vsebini. Kot posledica uveljavile elektronskega poslovanja je določeno, da imajo stranke pravico spremljati potek postopka v informacijskem sistemu, kar predstavlja novost prejemanja obvestil o poteku,« pravi Plaznikova. Stranke bodo imele po novem možnost izročitve po elektronski pošti. Vročanje upravnih aktov ter drugih dokumentov, v katerih je določen rok, ki ga ni mogoče podaljšati, mora biti osebno, za kar se šteje tudi vročitev po elektronski poti. Ostali dokumenti se lahko vročajo po poštnih predpisih. »V postopku do izdaje odločbe je novost pridobivanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja. Uradna oseba lahko pridobi le tiste podatke, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, razen če ji je ta stranka izrecno prepovedala. Posebno so zaščiteni podatki, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politično, versko in drugo prepričanje, pripadnost sindikatu,spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke. Te si lahko uradna oseba priskrbi le, če tako predvideva zakon ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma osebe, na katero se podatki nanašajo,« pravi Plaznikova. Višja svetovalka opozarja še na eno pomembno novost in sicer tako imenovano upravno overovitev lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij, ki omogočajo večjo učinkovitost upravnega dela in hitrejši potek postopkov. Mišljene so overitve za potrebe postopkov po zakonu o splošnem upravnem postopku, kijih ne bo več potrebno overjati pri notarju. Z uvedbo upravne overitve bo stranka lahko svoje pisne listine pretvorila v overjene elektronske kopije, kar bo bistveno pospešilo postopek. Savinjčan BANKA CELJE V prvem polletju nad planom Nadzorni svet Banke Celje seje konec julija sestal na 7. redni seji in med pomembnejšimi točkami dnevnega reda obravnaval poročilo o poslovanju banke v prvem polletju. Banka je v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečala obseg bilančnega poslovanja za enajst odstotkov in s to rastjo povečala svoj tržni delež v slovenskem bančnem prostoru s 6,45 na 6,74 odstotka. Celotni poslovni izid v višini 2.277 milijonov tolarjev predstavlja 53 odstotkov letnega plana. Na osnovi poročila in primerjave s povprečjem bančnega sistema je nadzorni svet ugotovil, da je banka v prvem polletju poslovala uspešno. KF L :______________________:-----------------' Tatjana Mrevlje (foto: Benjamin Kanjir) Otroci v zgornjesavinjskih vrtcih in šolah so se že dodobra navadili na Tatjano, medicinsko sestro, ki jih vsake toliko časa tekom šolskega leta obišče in pregleda njihove zobe. Uči jih pravilnega umivanja zob, razdeli zajčke, polžke in včasih kakšnega črva, konec leta pa prinese nagrade za njihov trud. Z njo smo poklepetali o stanju otroških zob v Zgornji Savinjski dolini. - Kdaj ste se pričeli ukvarjati z zobozdravstvom oziroma zobno preventivo otrok? Najprej sem delala v zobni ambulanti. Bivša direktorica zobozdravstvenega zavoda Anica Lenko meje nato pred devetimi leti zamenjala s sestro, ki seje do tedaj ukvarjala z zobno preventivo otrok. V bistvu gre za zobozdravstveno vzgojo. V ambulanti sem videla, da si otroci ne znajo umivati zob. Zaradi tega je bilo toliko zobne gnilobe. Veliko otrokje tudi strah zobozdravnika, celo tako je, da nočejo odpreti ust. To me dodatno motivira. Mislim si, če si boste pravilno umivali zobe, se boste znebili marsikatere bolečine v ambulanti. - Poudarek je torej na umivanju? Tako je. Primerjalno gledano je bilo stanje otroškega zobovja takrat, ko sem pričela s tem delom, bistveno slabše kot danes. Veliko več otrok je imelo gnile zobe, tako mlečne kot tudi stalne. Higiena je bila porazna. Danes je precej drugače. Moram dodati, da tudi mediji veliko pišejo o tem, tako da so mnogi starši dokaj prosvetljeni, kar se tega tiče. Zaradi tega vzorno skrbijo za svoje otroke. - Kaj je torej vaše delo? Ko na šolah organizirajo naravoslovne dneve, se tam učimo pravilnega umivanja zob in zdrave © POGOVOR Z MEDICINSKO SESTRO TATJANO MREVLJE Otroci, zobna miška v§ živi! prehrane. Torej tega, kako skrbeti za svoje zobe, kdaj in kakojih umivati. To imamo običajno v prvem razredu. Ko se v četrtem razredu učijo o človeškem telesu, metudi povabijo medse. Ravno tako v sedmem razredu. To je nekako zadnji korak, preden odidejo v svet. So že bolj odrasli in jih zanima zunanjost. Predavam pa tudi staršem. Skoraj vse šole v Sloveniji tekmujejo za najlepše zobe. To je neke vrste stimulacija. Ko pridem na šolo, razdelim otrokom tabletke, ki zobe oziroma umazanijo obarvajo rdeče. Zobe nato ocenim. Lepo umiti zobje dobijo zajčka, malce manj umiti polžka, še manj vreden pa je črv. Tega seveda delim zelo redko. Moram povedati, da nisem oseba, ki bi jih kregala. Med otroke grem zato, da jih stimuliram, da si bodo zobe umivali. Ob koncu leta seš-tejem rezultate in na vsaki šoli dobimo zmagovalni razred. Za ta razred družba Lek iz Ljubljane pošlje zobne paste, sama pa običajno naprosim občine in podjetja, tako da so nagrajeni prav vsi. Seveda pa dobijo najboljše nagrade zmagovalci. - Radi delate z otroki? Zelo. Z njimi je zelo lepo delati. Kot sem že rekla, se mi zelo smilijo, kojih vidim v zobni ambulanti, kako jih je strah. - Od kod izvira ta strah pred zobozdravnikom? Zdi se mi, da nekaj že od naših staršev. Že oni so imeli težave z zobmi in so se zato bali zobozdravnika. Mi pa smo to poslušali. Enako delamo mi, naši otroci pa nas poslušajo. Če bi otrok slišal, da je tam treba samo malo stisniti zobe in je hitro vsega konec, bi vedeli, da to ni hudo. Res pa je, da gre za naše zobe, ki so v glavi, zraven pa še tista "cvileča mašina"... Starši prvikrat pripeljejo otroke k zobozdravniku nekako pri treh ali štirih letih starosti. To je obdobje trme, ko se otroci že tako ali tako upirajo. Pri tej starosti je marsikateri zob že gnil, zato morajo priti. Velikokrat se zgodi, da prvič pripeljejo otroka že z bolečino. To pa ni dobro. Sedaj imajo otroci preventivne preglede že pri treh letih starosti. - Otroci vas imajo radi na poseben način. Verjetno že zaradi vašega pristopa do njih... Ja, pravijo mi Zobna miška (smeh). Ta vzdevek mije dal en fant na Rečici ob Savinji. Radi me imajo zato, kerjih imam jaz rada in kerjih ne kregam. Šestin sedemletnikom moram velikokrat pogledati skozi prste, saj njihove sposob- nosti še niso tako razvite. Sami si težko dobro umijejo zobe. Tu bi rada poudarila, da bi morali starši otrokom pomagati pri večernem umivanju zobkov. Paziti pa je potrebno, da s krtačko ne pritiskajo preveč, da jim ne poškodujejo dlesni. Otroci včasih rečejo, da staršem ne pustijo umivati njihovih zob zato, ker preveč pritiskajo in jih boli. V tretjem razredu pa že morajo kaj pokazati. Takrat jih tudi še bolj spodbujam. - Kaj bi torej morali vedeti starši? Da je zelo pomembno večerno umivanje zob. Otroci večinoma zjutraj sami odhajajo všolo in si dostikrat pozabijo umiti zobe. Po kosilu sijih umivajo zelo redki. Zato je večerno umivanje še toliko pomembnejše. Biti mora resnično temeljito. Druga stvar pa so sladkarije. Te zobem resnično škodujejo. Po vsakem zaužitju bi si zato morali zobe izprati z vodo. Najslabši so bonboni in lizike. Čokolada manj. - Ves čas poudarjate pomen pravilnega umivanja zob. Ob tem je gotovo potrebna tudi pravilna izbira zobne krtačke? Električne zobne krtačke naj bi se pri otrocih uporabljale zelo redko ali pa sploh ne. Običajno imajo vrteče glave, z njimi pa ni mogoče doseči pravilnih gibov od vrha zoba, umazanijo pa lahko porineš pod dlesen. Do prvega razreda osnovne šole naj bi bila krtačka mehka, umivanje pa vsakodnevno. Od prvega razreda naprej pa naj bo srednje trda. To piše na škatlicah. Pomembno je tudi, da krtačka ni ne prevelika in ne premajhna. Je pa tega na tržišču ogromno. - Kako pa na vaše delo gledajo starši in učitelji? Starše sem že omenila, z učitelji pa imamo izredno dobre odnose. Navadili smo se drug na drugega, kljub temu da velikokrat motim pouk in učni proces. Zelo dobro sodelujemo, zato bi jih rada tudi na tem mestu pohvalila in se jim lepo zahvalila. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir OBVESTILO Dijake in študente obveščamo, da bomo s 1.9.2004 začeli opravljati vsakodnevni prevoz potnikov v Ljubljano in nazaj. Vse informacije dobite na telefon: 03/8384160 ali 5844414. Zgornji Zavratnik, d.o.o. hhhbhhhbhhhhhhhhhhhhhhi ■Hl OBČINA SOLCAVA Ponosni no preteklost, zuzrti v prihodnost Ko so minuli nedeljski večer poslednji sončni žarki pobožali mogočno Raduho na njeni solčavski strani in je na prikupno gorsko vasico legel mrak, so se številni Solčavani zbrali na prireditvenem prostoru pred hišico tamkajšnjega turističnega društva na svečani prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku. Razlogov za praznovanje je tokrat bilo več: 5. avgust je njihov občinski praznik, solčavsko turistično društvo je praznovalo 50-letnico, prav toliko let traja tudi delovanja čebelarskega društva na tem območju, proslavili pa so tudi izid dopolnjene izdaje knjige z naslovom Solčava domačega avtorja Valenta Vidra. Solčava Valenta Vidra, ki jo je predstavila njegova hčerka Marta Orešnik. Delo je po besedah moderatorja Francija Podbrežnika prava zakladnica podatkov o Solčavi in njeni okolici ter predstavlja s svojo bogato vsebino knjigo knjig za domačine. Valent Vider je že s prvo izdajo knjige leta 1982 opozoril na svojo vi- Marta Orešnik je predstavila knjigo svojega očeta Valenta Vidra (foto: Franjo Atelšek) soko zavest ohranjanja naravne in kulturne dediščine ob neutrudnem zbiranju vsega, kar je pomagalo osvetliti preteklost domačega kraja. Franjo Atelšek RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MATEJKE BELLE Gusti Lenar, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o., je prejel priznanje za velik napredek turizma na Solčavskem Zanimiv večer med Solčavani je s slikovnimi podobami iz njihove zgodovine vse od 19. stoletja do danes dopolnjeval bogat kulturni program, kije obiskovalce popeljal v čase pred sto in več leti, ko so domači domoljubi in drugi, katerih pota so se križala na Solčavskem, domačinom vlivali zaupanje v njihovo lastno identiteto. Prav v teh težkih časih so posamezniki v kraju videli prihodnost v povezovanju med ljudmi in v odprtosti do gostov, ki so množično prihajali v njihov raj med gorskimi vršaci že pred mnogimi leti. Želja po organizirani turistični dejavnosti je bila uresničena pred 50 leti, koje bilo ustanovljeno Turistično društvo Solčava, ki je v vseh teh letih gonilna sila razvoja turistične dejavnosti v kraju. Za zasluge v tem obdobju so zaslužni prejeli priznanja, za velik napredek na področju turizma na Solčavskem, predvsem v zadnjih letih, pa je priznanje prejel Gusti Lenar, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. 50-letnico delovanja je ob tej priložnosti obeležilo tudi Čebelarsko društvo Solčava, katerega predsed-nikStankoOšep inzaslužni člani sos strani Zgornjesavinjske čebelarske zveze Mozirje prejeli priznanja za uspešno delo. Vrhunec večera je bila predstavitev vnovičnega izida knjige Pretekli petek je v gornjegrajski galeriji Štekl svoje kiparske stvaritve postavila na ogled akademska kiparka Matejka Belle iz Koprive na Krasu. Obiskovalci so si lahko ogledali kiparkine skulpture manjših velikosti. Kulturni program ob otvoritvi sta poleg Vike Venišnik oblikovali citrarki Mojca in Mira Lenko, o slikarki in njenem delu pa je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj. Akademska kiparka Matejka Belle je bila v gornjegrajski galeriji prisrčno sprejeta (foto: Marija Šukalo) Občina Luče in Turistično društvo Luče se zahvaljujeta vsem tistim društvom in posameznikom, ki ste po svojih močeh pomagali pri uspešni izvedbi naše skupne prireditve XXXV. Lučki dan. Matejka Belle je po končani srednji šoli za oblikovanje študirala kiparstvo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Po diplomi se je izobraževala še v Indiji in Avstraliji. V dvanajstih letih, odkar razstavlja, je imela več kot trideset samostojnih in preko sto dvajset skupinskih nastopov doma in vtujini. Po besedah Terezije Bastelj kiparko odlikuje izrazito bogata večplastnost reševanja enega problema, obogatena z izjemno žensko občutljivostjo. Njeni kipi so stilizirane oblike ženskega ali moškega telesa, z realističnimi rastri in gravurami pa uslvarja erotično privlačnost. Belletova je edina slovenska kiparka mlajše generacije, kije svoje delo in energijo podredila izključno kamnu. Kamniti gmoti kiparka jemlje njeno grobost, jo spreminja, podreja in plemeniti, vendar ohranja njeno prvinskost. Zato ji kamen v novi preobleki, z drugačno vsebinsko vrednostjo nemo vrača njen trud. Kamenje njeno ogledalo in plodna tla za njen avtoportret. Marija Šukalo © V SPOMIN Franjo MAEOVT st. Se eden iz stare garniture ljubenskih splavarjev se je poslovil. Čeprav se je kot mladenič s splavarjenjem ukvarjal predvsem priložnostno, ga to v poznejših letih ni oviralo pri resnem in zavzetem sodelovanju in spremljanju vsega kar je vonjalo po »flosa-riji«. Je torej sploh mogoče govoriti o naključju, ko se mu je biološka ura ustavila ravno sredi praznovanja tradicionalne splavarske prireditve? Preprosto je treba verjeti, da mu je bilo po dolgih mesecih hude bolezni in tegob usojeno umreti v času, ko so se ljubenski splavarji odpravljali na »rajžo«. Franjo Marovt st. je bil pokončen mož, poštenjak in dobrotnik, ki ni hlepel po nedosegljivem. V družini je nekdanji prisilni mobiliziranec v nemško vojsko iskal in našel varen pristan. Zaznamovan z izkušnjo nemškega vojaka, je tako kot še mnogi, ki so se ne po lastni volji znašli na napačni strani, to še dolga leta izkusil na lastni koži. Z Marovtovo smrtjo se vsaj na simbolni ravni zaključuje neko obdobje v življenju Ljubnega. Ogromno področij je imel v malem prstu, ribištvo, ki mu je ostal zvesto predan vse do smrti, pa v vseh. Preprosto ga je gnalo, da je moral biti povsod zraven, in kar je bistveno, povsod je bil iskan in rado viden mož. Legendama smučarska skakalca Rudi Finžgar in Janez Polda sta bila med tistimi, ki sta občudovala in spoštovala poštenega merilca daljav v obdobju, ko so prihajala na Ljubno najbolj zveneča imena skakalnega športa. Marolt je življenjsko šolo prenašal na mlajše, vse kar lahko sedanje in prihodnje generacije Ljubencev uporabno izkoristijo, je razdal. Zadnja leta se je angažiral za vojno odškodnino, ki naj bi jo dobili nekdanji nemški vojaki. Marovt je bil človek, ki je živel v realnem svetu, zato nikoli ni v resnici verjel, da bodo uspeli. Njegove neprecenljive izkušnje in sila strogo pojmovanje bistva niso dopuščale osebnega dvoma. Franjo Marovt je bil izjemna osebnost, ki je s prisebnostjo korenito prispeval k oblikovanju sedanje ljubenske družbe kot celote, za kar se mu je pred leti oddolžila tudi lokalna skupnost. Bil je nekakšen »model« načelnosti in pristne nepokvarjenosti, vendar v življenju ni modelov. Ostajajo le tisti nepozabni. Za Ljubence bo ostal pokojni Marovt med nepozabljenimi. Savinjčan 1. SREČANJE UPOKOJENCEV V LOGARSKI DOLINI prevozu V obvestilu o organizacijskih pripravah na 1. srečanje upokojencev v Logarski dolini 1. septembra se je vrinila neljuba napaka. Koordinacijski odbor kot organizator je društvom upokojencev Zgornje Savinjske doline prepustil v lastno odločanje izvedbo prevoza na kraj shoda. Ker je najem avtobusa povezan s znatnimi finančnimi sredstvi, bodo društva primorana od udeležencev pobrati tudi prispevek za prevoz, ki pa bo od društva do društva različen, pač odvisno od oddaljenosti. Člane društev upokojencev prosimo, da odboru za pripravo oprostijo neljubo napako in se kljub temu prijavijo na shod. Nasvidenje v Logarski dolini! SP © VARPOLJSKE VEZILJE NA POTEPANJU Prijetno združile s koristnim Po zelo uspeli razstavi ročnih del spomladi, ko si je v enem vikendu razstavljene vezenine uspelo ogledati več kot tristo obiskovalcev, so si varpoljske vezilje privoščile malo oddiha in se pretekli teden odpravile na ekskurzijo po Dolenjski. Da pa je popotovanje bilo prijetnejše, so s sabo povabile tudi zakonce. Že živ-žav, na samem startu pred Kosovo hišo,je po besedah Metode Lomšek, organizatorke ekskurzije, obetal zanimivo in prijetno celodnevno druženje na popotovanju. Njihov prvi postanek je bil na Trebnjem, kjer so se okrepčali z jutranjo kavico, nato pa so pot nadaljevali proti Novemu mestu. Tam so si ogledali kapiteljsko in frančiškansko cerkev ter prisluhnili razlagi skozi frančiškansko samostansko knjižnico. V njej so namreč shranjeni zanimivi primerki knjig na pergamentu. Obiskali so tudi rojaka, patra Krizostoma-Janka Komarja, ter se sprehodili skozi mestno jedro. Pot so nato nadaljevali do Dolenjskih toplic ter si privoščili domačo malico iz nahrbtnika, ob tem pa prijetno klepetali in se zabavali. Polni vtisov so se podali še v Adlešiče na domačijo Cvitkovič, kjer so si ogledali pridelavo lanu in njegovo uporabo: od setve, želve, sušenja in trenja ter seveda predenja in tkanja. Z zanimanjem so prisluhnili štiriinosemdesetletni Marici Cvitkovič, vezilji, ki je svoja dela razstavljala tako doma kot v tujini. Ogled Dolenjske in Bele krajine so nadaljevali skozi Črnomelj in Podzemelj, se v prijazni vasici Drašiči okrepčali še s kosilom terse malo poveselili, ob zaključku pa si ogledali nasad orehov in njihovo predelavo v različne izdelke; olje, žganje, kapljice... Marija Sukalo Pretekli konec tedna so Lučani v okviru turističnega rajanja postavili na ogled pred mnogoštevilne obiskovalce najboljše, kar ta hip zmorejo potegniti iz bogate zakladnice narodopisne ponudbe kraja. Verjamemo, da bodo v prihodnje še uspešnejši, vendar sodi k turistični prireditvi tudi in predvsem izgled kraja. Urejenost je osebna izkaznica kraja in ljudi, ki v njem prebivajo, zato bodo morali Lučani pri sebi razčistiti, alije pogled na visoko travo (na kmetih ji rečejo starina), ki prerašča zadružno skladišče ob cesti, ki pelje iz Logarske doline, tisto, kar želijo pokazati ljudem, ki prihajajo v te kraje. V resnici je problem dvoplasten, saj trava prerašča občinsko zemljo in imovino mozirske Zadruge, ki bo morala poskrbeti za bolj primemo in očem skrito skladišče. Na občini se sicer izgovarjajo, da so že večkrat poskušali po mirni poti rešiti problem, kije menda posledica pomanjkanja prostora v Lučah, vendar brez otipljivih rezultatov. Človekse vpraša, od kod Lučanom smelost razmišljati o možnosti modernizacije ceste skozi kraj, če za nekaj palet opeke in betonskih mrež ter cevi ni primernejšega prostora. Savinjčan ■mnHBHnHBM Andrej Napotnik (foto: Benjamin Kanjir) Odkar ve za sebe, je tako ali drugače povezan z naravo. Za svojim očetom je podedoval tudi ljubezen do gozdov in lovstva in se v lovsko družino Ljubno ob Savinji včlanil takoj, ko so mu to dovoljevala leta. Od lanskega leta je tudi predsednikte lovske družine. Gre seveda za Andreja Napotnika z Rečice ob Savinji. - Zakaj se človek včlani v lovske vrste in postane lovec? Kaj pa vem. Najbrž ti mora biti dano. Če si dovolj globoko povezan z naravo. V naši družini nas je bilo pet bratov, pa sem se samo jaz odločil postati lovec. Stvar te mora prijeti. Tisti lovci, ki so imeli sinove in jih zaradi svojih želja silili, da šoto postali tudi sami, niso bili uspešni. Samo zato, ker niso imeli občutka do narave. Človeka ne moreš prisiliti, kot sem že rekel, mora ti biti dano. - Torej gre za nekaj notranjega? Prav gotovo, s silo ne dosežeš ničesar. Sam sem bil že kot otrok nejevoljen, če me oče ni vzel s sabo na jago. Bil sem užaljen. Če tega nimaš v krvi, bolje da tega ne počneš. Lovstvo ni moda. - Torej je bil lov že družinska tradicija? Ja, očeje bil star lovec in od njega sem marsikaj podedoval. ANDREJ NAPOTNIK Z REČICE OB SAVINJI »Biti lovec ni moda!« - Prvenstvena naloga lovcev? Naša prva naloga je gojitev živali. Smatrajo nas za nekakšne ubijalce, kar pa še daleč ni res. Načrte za odstrel divjadi nam daje zavod za gozdove. Naredimo seveda tudi svoje predloge, nato pa stvari usklajujemo. Včasih pravimo, da je planiranega odstrela preveč. Oni pa trdijo, da se mora na hektar gozda odstreliti določeno število in preko tega ne moremo. - Kaj pa streljanje divjadi? Kakšen občutek Ima človek ob tem? Ko sem stopil v lovske vrste, sem ogromno pre-jagal. V gozdu sem bil tudi po dvakrat na dan. Žival opazuješ in če vidiš, daje z njo kaj narobe, jo tudi ustreliš. Drugače pa jo pustiš. Prej te stvar vleče, dokler česa ne dobiš. Ko ustreliš, ti je pa že žal. Seveda te na vsako trofejo veže določen spomin, spomniš se, kod si zaradi nje hodil, koliko časa si prebil na preži in podobno. Ko pa ustreliš, je vsega tega konec, - Kaj bi bilo, če v gozdu ne bi bilo odstrela? Prej kot slej bi se pojavile bolezni, kakršne so imele lisice in pred kratkim gamsi, ki sojih napadle garje. Bili so preveliki tropi, odstrela pa premalo. Ko se nalezejo garij, pa je iztrebljen celoten trop. Nato traja več let, da si živali opomorejo. - V gozd pa gre človek tudi zaradi občutka lepote in miru. To pa gotovo. To je prvo. Če preštejem vse tisto, kolikor sem postrelil, in pogledaš čas, ki sem ga prebil v gozdu, ne dosežeš niti par tisočink. Tu gre za to, da si človek vzame čas in gre ven. Pa ne zgolj zaradi lova. Imamo še veliko drugih obveznosti v gozdu. - Kaj pa lovci v gozdovih še počnete? Rekel bi, da ste najbolj znani zaradi streljanja, bolj malo pa zaradi česa drugega. Potrebno je poznati lovske družine. Vsak član mora opraviti obvezne delovne ure. Gre za vzdrževanje lovsko-gojitvenih naprav, do vzdrževanja lovskih koč, krmljenja divjadi in podobno. Vsak član mora letno opraviti med 30 in 40 obveznih delovnih ur. Marsikdo jih opravi še več. Nikogar pa ne silimo. - Dotakniva se še škode, ki jo dela divjad. Koliko je tega? Največjo škodo so zaenkrat delali divji prašiči. Do leta ali dveh nazaj. Trenutno pa največ škode povzroči jelenjad. Smatramo, da je slednje trenutno preveč. Zavod bi nam lahko za odstrel odredil večje število jelenov. Kmetje se zaradi tega pritožujejo. Najbolj ogrožen je trenutno Savinjski vrh. Zavod opozarjamo, da škoda nastaja, kdo jo bo poravnal, pa ne vem. Lovci smo pri odstrelu jelenov omejeni. - Živali povzročajo največ škode kmetom. V kakšnih odnosih pa ste lovci z njimi? Lovci in kmetje imamo večinoma zelo dobre odnose. Tu in tam res pride do manjših nesoglasij, večinoma pa so odnosi res dobri. Vedno se lahko dogovorimo. - V zadnjem času je bilo veliko polemik okoli novega zakona o lovstvu. Šlo je za vprašanje, kdo bo streljal divjad, bodo to ostali lovci ali po novem lastniki gozdov. Kako pa lovci gledate na te stvari? Jaz mislim, da bi lahko vsakdo, ki bi se v obveznosti lovcev globlje poglobil, spoznal, da so zadeve logične. Kmetje ne vedo, koliko prostovoljnega dela opravljamo lovci in kajje bistvenega pri gojitvi. Toje kompleksno delo in območje mora biti dovolj veliko, da se lahko zadeve celovito opravljajo. Gre za tisoče hektarov. Če pa bi vsakdo ustrelil srnjaka, ki bi prišel v njegov gozd in si ob tem mislil, za kako velik zaslužek gre, pa zadeve ne bi dolgo obstale. Če se seštejejo vsi stroški, je z dohodkom približna nula. Kje pa je kdo še videl, da je kdo z jago obogatel. Pa tudi v tem primeru bi zavod predpisoval število odstrela, tako da ne bi mogel vsakdo početi, kar bi hotel. - Škoda ob dejstvu, do lovci ne bi šli več v gozd, bi bila po vaše bistveno večja? Mislim da. Posameznik, ki nima določenega, dovolj velikega in zaključenega območja, ne bi mogel izvajati vseh predpisanih dejavnosti v korist gozdov in divjadi. Tudi z odstrelom bi bilo tako. Sedaj streljamo na sto hektarov nekako tri in pol komade srnjadi. To pa za posameznega kmeta, lastnika gozda, ne bi bilo veliko. - Kako dolgo je lovec lovec? Lovec si praktično do konca svojega življenja. Ko si enkrat zastrupljen z naravo, moraš tam nekje tudi umreti. Ničesar ni večno in tudi lovci nismo. In prav je tako. Benjamin Kanjir Nikoli se ne pusti utišati in tudi nikoli si ne dovoli postati žrtev. Ne sprejemaj definicije življenja od drugih. Definiraj predvsem samega sebe. Harvey Fierstein ^ PARIZ Mesto kraljev, umetnikov, revolucij in sladokuscev Pariz ]e metafora ali fantazija, so sanje vpete v bregove Seine, kjer si podajata roke zgodovina in umetnost, romantika in realnost. Sprehod skozi mesto v vsakem trenutku prikliče spomine na preteklost, človek hote ali nehote postane romantičen. Sama sem poskušala združiti oboje - romantiko in preteklost. Doživljanje romantike bo ostalo le zame, preteklost veličastnega mesta pa vam bom skušala v kratkem predstaviti. Za Pariz pravijo, da je mesto luči, zatojih ponoči avtomobili sploh ne bi potrebovali. Resje mesto zelo živahno, tako podnevi in ponoči. Parižani v šali radi pristavijo, da je mesto v državi tako pomembno, da ko Pariz kihne, vsa Francija dobi prehlad. Pariz seje razvil ob reki Seini, najprej na otočkih, kasneje pa tudi na njenih bregovih. Reka danes mesto deli na dva dela. Desni je središče trgovine, denarništva in razkošja, levi breg pa je kulturno in izobraževalno središče. Na desnem bregu Seine se dviga položen grič, imenovan Montmartre, na vrhu katerega kraljuje bazilika sv. Srce. Vzpetina je bila nekoč znana po vinogradih, benediktincih in mlinih na veter. Ob bregovih reke Seine stojijo stojnice prodajalcev rabljenih knjig - bukvarne, najdaljša je dolga kar tri, kilometre. Okoli leta 360 je na otoku Ile de la Cite zraslo že pravo mesto, ki se je takrat poimenovalo Paris - po prebivalcih. Na otok seje pred vdori barbarov zatekalo tudi zelo veliko prebivalcev z levega brega reke Seine. Sredi reke je otok svetega Ludvika, stanovanjski otok in živ muzej arhitekture iz 17. stoletja, kraj, ki ga turisti zelo radi obiščejo. Hiše, v katerih so živeli bogati meščani, so grajene iz kamna in imajo dva balko- na v prvem in petem nadstropju. V 19. stoletju so Pariz temeljito prenovili, razširili ozke ulice in zgradili široke bulevarje, ki pa za Parižane ne predstavljajo ovire za izražanje nezadovoljstva. Pravijo, da se dnevno zgodijo vsaj štiri demonstracije, ki pogosto ohromijo promet. Tudi sama sem bila priča ene od demonstracij. Zaprtih je bilo kar nekaj ulic, kar je povzročilo velik prometni zastoj. A se zaradi tega se Parižani niso nič kajjezili. Mirno so se razvrščali po navodilih policije. Ko so večurne demonstracije minile, so za njimi ostali kupi smeti in nesnage. Če obiščeš prestolnico Francije, nisi nič videl, če se ne odpraviš na Eifflov stolp. Taje bil zgrajen v rekordnih dveh letih za svetovno razstavo 1889. Šele leta 1910 je bilo dokončno odločeno, da se ohrani za poznejše rodove. Stolp, visok 320 metrov, ponoči zaživi v svoji romantični podobi in ponuja bleščeč prizor - osvetljen je namreč, tako so izračunali, s 191 tisoč watt Zanimivo je, da se je Gustav Eiffel, mojster litoželezne gradnje, hotel najprej vpisati na arhitekturo, a je padel na sprejemnih izpitih. Danes so v stolpu tudi restavracija in trgovine s spominki. Stolp ima tri nadstropja, s katerih je veličasten pogled na celo mesto. Hotel de Ville, opera, slavolok Cerkev Notre-Dame de Paris lahko sprejme 9.000 ljudi (foto: Marija Šukalo) zmage, Luvre - renesančna palača, muzej - Mona Liza, Place de La Concorde, Bastilia, Pantheon ... je le nekaj znamenitosti, ki obiskovalcu jemljejo dih. Tudi sama pri tem nisem bila izjema. Zvečer so vsi ti spomeniki osvetljeni, za to si Pariz res zasluži vzdevek »mesto svetlobe«. Poseb- no doživetje Pariza pa je vožnja z ladjico po reki Seini, preko katere je zgrajenih kar 36 mostov. Nobena cerkev nima tako pisane zgodovine kot Notre-Dame de Paris - "župnijska cerkev francoske zgodovine". Notranjost cerkve deluje nekoliko temačno, tako da človek v njej dobi čuden občutek, ki ga ne znam opisati z besedami. Sprejme lahko devet tisoč ljudi, saj je dolga 130 in široka 48 metrov. Gradili sojo več kot dvesto let. Slikana okna so glavna oblika okrasa notranjščine. Šele v 13. stoletju so dali večji poudarek na skulpture - upodabljali so predvsem Marijo. Za Parižane pravijo, da so zelo uglajeni, dokler ne sedejo za volan, nakar se prelevijo v nepredvidljive in hitre voznike. Tako je najvarnejše potovanje z metrojem, hitro primestno železnico ali pa z avtobusom, saj so vse znamenitosti dosegljive z javnim prevoznim sredslvom. Mesto ponuja številne restavracije in bistroje, od vas pa je odvisno, kaj si želite. Že pred lokali si lahko ogledate jedilni list in cene, kajti velja za grobo in žaljivo, če vstaneš in greš iz restavracije, potem ko si že dobil v roke jedilni list. Preprost menu vas lahko stane le deset evrov, medtem ko imajo jedi po naročilu dobro zasoljene cene. Enakoje tudi s prenočišči. Hoteli brez ali z eno zvezdico stanejo okrog dvajset evrov. Pariz je res zelo drago mesto, skoraj vse je od dva in pol evra navzgor. Pomembna točka družabnega življenja Parižanov so »cafeji«. Zjutraj tam zajtrkuješ, popoldan bereš časopis, se družiš s prijatelji ali pa samo sanjariš in opazuješ. Zanimivo je, kako je oblikovana cena kave in drugih stvari, ki jih ponujajo. Pomembno je, kje »cafe« stoji, kje sediš kot gost in kateri del dneva je. Na bulevarju Montparnasse ali Elizejskih poljanah so cene višje kot v notranjih ulicah. V samem »cafeju« so cene višje, če sediš oziroma sediš na terasi ali zunaj na ulici. Ko naročiš kavo ali karkoli drugega, si prislužiš pravico, da sediš v »cafeju«, kakor dolgo ti srce poželi. Redko, če sploh kdaj začutiš pritisk v smislu: »No, ali boš še kaj naročil ali pa pojdi!« Tega v Franciji ne boste doživeli. Enkraten je občutek sedeti na Elizejskih poljanah, srkati kavico in početi nič drugega kot opazovati... Se nadaljuje. Slavolok zmage na vrhu hriba Chaillot (foto: Marija Šukalo) 35. TURISTIČNO ZABAVNA PRIREDITEV LUČKI DAN Izkušnje in mladost z roko v roki Jubilejna turistična prireditev v Lučah, ki so jo organizatorji uspešno sklenili v nedeljo s tradicionalnim prikazom krajevnega izročila Od štanta do štanta, je ponovno v krepkem vzponu. Tamkajšnje turistično društvo in Občina Luče sta udarila žebelj na glavo, ker sta dopustila, da je prireditev rasla od spodaj navzgor in tako komaj za odtenek zaostala za najboljšimi, ki so jih Lučani organizirali še v razpadli Jugoslaviji. Turistično in narodopisno angažiranje (slednjega si v prihodnje obetamo še več) so pozitivno ocenili tudi obiskovalci, ki so v velikem številu sledili nekajdnevnemu dogajanju, v nedeljo pa so skoraj dobesedno zapolnili celotne Luče. Domače dobrote kmečkih žena so zadovoljile lastnike lačnih oči (foto: Ciril M. Sem) Bolj kot omenjanje vsebine dogajanja je potrebno izpostaviti izredno voljo in pozitivno energijo, ki sta po zatonu v devetdesetih letih prišli do izraza v polnem sijaju. Še posebej v petek, ko so pripravili vasovanje in v soboto, ko je sledilo logično nadaljevanje s prikazom šrangan- in od šanka do šanka seje bilo mogoče srečevati s tradicijo kraja in gostoljubnimi domačini, ki so skrbeli, da nihče od obiskovalcev ni trpel lakote in žeje. Prijaznost Lučanov bi morala najti ustrezno mesto v učbenikih za gostince, ki marsikje in velikokrat zanemarjajo dejstvo, da je Na kmečki ohceti niti kislo vreme ni skazilo veselih obrazov brhkih deklet (foto: EMS) ja in kmečke ohceti. Mladi in nekoliko starejši so pogumno kljubovali dežju in dokazali, da je življenje in dogajanje v kraju odvisno predvsem od srčnosti ljudi. Po nedeljski procesiji in slovesni maši v čast farnega zavetnika sv. Lovrenca, so domačini povabili na sprehod po vasi. Od štanta do štanta gost kralj, ki se mu je potrebno posvetiti z vso profesionalno predanostjo. Dogajanje, ki so ga organizatorji razporedili po celem kraju, so v narodopisnem delu zapolnili s prikazom starih kmečkih običajev, kmečke žene so prodajale domače dobrote, drušlvo upokojencev je poleg žganjekuhe pripravilo prikaz brušenja sekir, videli smo »tišlersko« delavnico, pletenje košev in razna druga ročna dela. Obiskovalci so si lahko ogledali, kako iz sadja nastane mošt, čebelarji so se predstavili s čebeljimi izdelki in razstavo čebelarske opreme. Kulinarično ponudbo so dopolnili domači lovci z lovskimi specialitetami, v Penzionu Raduha pašo pripravili pestro ponudbo domačih marmelad. Tako kot vsako leto so Nedeljskemu dogajanju je potrebno postaviti ob bok tudi razstavo slik in ročnih del, kije nastala na podlagi dolgoletnega dela krajanov in pa tradicionalno nogometno tekmo med suhimi in debelimi, ki jo je vredno ohraniti zaradi pristne zabave in komičnih vložkov, ki so posledica vsega prej kot nogometne žoge vajenih igralcev. Vključno z županom Cirilom Roscem, kije skupaj Nevestin oče se je razburil nad nočnim obiskom vasovalcev (foto: EMS) člani smučarskega kluba tudi tokrat pripravili mini razstavo stare smučarske opreme, učenci osnovne šole so postavili na ogled izdelke, ki so jih naredili med šolskim letom. z vsemi, ki so tako ali drugače odgovorni v Lučah, dopustil, da je Lučki dan ponovno v posesti vseh Lučanov, ki želijo sodelovati, se dokazati in izkazati. Savinjčan 13. LUKŠETOV MEMORIAL V MOZIRJU Veterani polni mladostnega elana Na že 13. memorialu v spomin na dolgoletnega gasilca Viktorja Lukšeta seje zadnji julijski dan v Mozirju zbralo 20 desetin veterank in veteranov iz vse Slovenije. Manjkali so le domači veterani, ki jim je v zadnjem trenutku zbolel eden izmed članov. Sodelujoči so se pomerili v dveh vajah, v vaji raznoternosti in v vaji s hidrantom. V kategoriji veterank so nastopile gasilke iz Vrbja, Kotelj, Prevalj, Šmartnega ob Paki, Gaberk in Polja, slednje so domov odnesle pokal za zmago. Pri veteranih so se pomerili gasilci iz Pšate, Groblje, Škal (dve desetini), Pobrežij ob Savinji, Prevalj, Rečice ob Savinji, Velenja, Zlatoličja, Gro-supelj, Mežice, Kotredeža, Polja in Šinkovega turna. Po tradiciji je zmaga pripadla slednjim, čeprav znaša njihova povprečna starost kar 72 let. Benjamin Kanjir TURISTIČNA KMETIJA HRIBERŠEK V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Ko zadiši iz krušne peci in se želodec smeji na mizi... Čas, ki nam namenja različne usode, neusmiljeno gospodari tudi na kmetijah. Tam, kjer ni zdravega jedra, več parov delovnih rok in trdne odločenosti, da je potrebno na zemlji delati še več kot za tovarniškimi stroji, so ljudje na zemlji obsojeni na hiranje in kmetovanja je kmalu konec. Na domačiji Franca in Štefanije Goličnik všmihelu, deset kilometrov iz Moziija, je zakoncema življenje namenilo kar pet otrok, za preživelje sedemčlanske družine pa je potrebno res pametno gospodariti, da je skozi vse leto dovolj živeža ter denarja za obleko in šolanje. Boštjan je s 17 leti pravi dedec, obiskuje 3. letnik kmetijske šole, leto mlajša Barbara bo postala gostinska tehničarka, Jože, Franc in Gašper pa so stari 11, 10 in 9 let. Živahna družina »kraljuje« na griču nad Šmihelom. Idilični kraj pod Mozirsko planino je lep le, če si človek, zaverovan v naravo, vzame čas za oddih in se ozre naokrog. Da bi na 12 hektarih pašnikov in travnikov »pridelali« dovolj mleka in ostale domače hrane, mora za delo poprijeti vsa družina, tudi mladi rod. Sto tisoč litrov mleka letno, če gre vse po sreči, pomeni poleg lesa njihov glavni vir preživetja, s turistično kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji pa se ukvarjajo zadnji dve leti. S tem želijo izkoristiti naravne danosti, viške pridelane hrane in bogato znanje iz kulinarike, ki ga je k hiši prinesla mlada gospodinja Štefanija. Mlada družina Hriberskovih se veliko obeta... (foto: Jože Miklavc) odlično postrežbo. Ker nimajo prenočišč, je njihova ponudba usmerjena predvsem na goste, ki se ukvarjajo s planinarjenjem, kolesarstvom, konjeništvom, počitniškimi sprehodi, gobarjenjem in v zimskem času tudi smučanjem na njihovem travniku, kjer obratuje zasebna vlečnica. Na kosila in večer- naročilu, na hitro pa z jedmi iz mleka in suhomesnatimi domačimi izdelki. Ko zadiši iz njihove krušne peči in se želodec smeji na mizi, je dobra volja kmalu tu. Klobase, Špeh, žlinkrofi, ajdovi, orehovi in sirovi štruklji, v zimskem obdobju pa domače koline, je le nekaj zanesljivih znamenj, da človek tu težko spoštuje dieto in prešteva kalorije. Če pa je potrebno razpoloženje še popestriti, v goste povabijo stare vaške godce ali ansambel Golte iz Šmihela in družba kmalu »dobi prave obrate«. Hriberškovi imajo načrte, da bi na delu skalnatega pobočja pasli ovce, ob škorjevki pa ponujali masovnik, predli volno ter obudili še kakšen pastirski običaj. To bo še veselo, saj pastirjev pri tej hiši zares ne manjka. Jože Miklavc Vrh ska tehnologija je vredna svojega denaija! Vozite lètos. Odplačujete drugo leto. Družinska hiša Štefanije in Franca Goličnik v Šmihelu nad Mozirjem . (foto: Jože Miklavc) V ta namen so posodobili domačo hišo, jo opremili s klasičnim pohištvom, ki ohranja pristnost in domačnost, urejeno pa je tudi okolje Hriberškove kmetije. Tako se gostje postopoma najavljajo in predvsem ob koncih tedna izkoristijo gostoljubnost ter 0 je pa se oglasijo tudi gostje iz kampov v Zgornji Savinjski dolini, zaključene družbe pa so k njim do sedaj najpogosteje prihajale iz Velenja in okolice. Na turistični kmetiji Hriberšek postrežejo z različnimi domačimi jedmi po dogovoru ali pred- SELMAR. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 : avto 'Ota 2004 v svojem razredu. Inovativno financiranje: 15°/o -/rednosti avtomobila plaćate ob sklenitvi pogodbe. Plačilo je odloženo za 12 mesecev brez obresti. Potem plačate prvi redni obrok. Inovativna tehnologija: BMW Serija 5 je s tehnološkimi inovacijami vodilni avto v svojem razredu. Koncept iDrive, Head up display, prilagodljivi žarometi, aktivno krmiljenje, sistem dynamic drive, vrhunska motorna tehnologija VALVETRONIC in najsodobnejši varnostni elementi nudijo resnično veselje do vožnje. Za vse dodatne informacije smo vam vedno na voljo. ar Kalski grad GRAJSKI DEČEK IN NJEGOVA SESTRA Vojne so bile nekdaj zelo pogoste in graščaki so morali služiti cesarju. Tako je naneslo, da so na gradu bivali le graščakinja, njena hčerka in sin. Gospa je nekega dne poslala po vodo iz studenca, ki se danes izvira nad grajskimi ruševinami. To vodo je pila za zdravje. Ko se graščak ni več vrnil iz vojne, je razmišljala, kateremu od otrok bi prepustila grad in vse premoženje. Sklenila juje poslati k studencu po čudodelno rožo, ki raste tam blizu inje zelo redka. Tisti, ki jo bo prinesel, dobi grad. Tako sta brat in sestra družno iskala rožo. Oba bi rada postala lastnika bogastva. Deklica je našla rožo in se vsa vesela vrnila k studencu. Tam je od utrujenosti trdno zaspala, cvetko pa je držala v rokah. Brat seje vrnil in zagledal spečo sestro z rožo v rokah. Močno ga je ujezilo, da ne bo nikoli graščak. Bes ga je pripeljal do groznega dejanja: ubil je sestro, daje prišel do čudodelne rože. Sestro je nato v gozdu zagrebel in se podal na grad. Tam je hlinil žalost, češ, sestro je najbrž raztrgal medved ali pa seje izgubila v temačnem gozdu. Tako je postal graščak. Leta so tekla in graščakje postal mogočen gospodar. Čudno, nikoli ga ni pekla vest, daje umoril sestro. Pa je nekoč pastirček izTrnavč našel v gozdu kost; mislil je, da gre za kost divje živali. Naredil sije iz nje piščalko in veselo piskal, toda slišati je bilo skrivnosten glas: "Sestra je našla rožo, jaz pa sem jo ubil." Nekoč je slišala piskanje grajska gospa in povabila pastirčka bliže. Piskal je in piščalka je spet povedala resnico. Seveda je takoj zaslutila, daje sin storil zločin. Plačala je pastirčku piščal in jo odnesla na grad. Sredi velikega slavja na gradu, navzoči so bili graščaki od blizu in daleč, pa je zapiskala. Vsi so slišali, kaj pravi piščal in tako izvedeli za graščakov greh. Baje je kmalu zapustil grad in se šel pokorit. Ljudje so mu morda odpustili, toda Bog ne! Pozneje se je prikazoval ljudem, ki so vedeli, da ne najde nikjer miru. Dogajanja ob poroki OGOVARJANJE Ko so prišli blizu domače hiše, so odhiteli naprej ženin ali nevesta ter starešina in svatje. Zaprli so se v hišo in tam čakali na sprevod z nevesto. Če seje vse to dogajalo na ženinem domu, so se zaprli on in njegov starešina ter svatje, če je šlo za nevestin dom, pa so čakali v hiši nevesta in njen starešina ter svatje. Zdaj seje začelo nekakšno pogajanje. Godci niso igrali, vse dokler ni vstopil v hišo kateri od novoporočencev. Ves čas so tisti, ki so bili zaprti v hiši pazili, da se vanjo ni prikradel kateri od godcev, ker bi potem bilo ogovarjanje končano. Godci bi lahko zasedli svatovsko mizo in starešina bi jo potem moral od njih odkupiti. Čeje bil ženinov starešina z ženinom v hiši, je trkal na zaprta vrata nevestin starešina in prosil, da odprejo hišo. Oglasil se je ženinov starešina iz hiše: "Kdo ste pa?" Zunaj so odgovorili: "Smo pošteni ljudje in smo vam pripeljali, česar ste najbolj potrebni - gospodinjo!" Iz hišeje sledilo vprašanje: "Kakšna pa je, nam jo lahko pokažete?" Zunaj so kakega moškega našemili v staro, ostudno babo in jim jo pokazali. Tedaj je zaklical ženinov starešina iz hiše: "Mi take babe nočemo, kar obdržite jo." Takoj so spet zaprli vrata. Zunaj stoječi starešina je ponudil: "Imamo nekaj boljšega, ta pa bo ta prava!" Seveda so spet ponudili našemljeno žensko. Končno so le predstavili nevesto, ki so jo navdušeno pozdravili tako tisti v hiši kot vsi svatje. Starešina ženina je glasno zaklical: "Ta pa je ta prava - kar dajte nam jo!" Ogovarjanje je lahko trajalo razmeroma dolgo, odvisno od časa, ki so ga imeli na voljo, da se je svatba lahko začela. Če smo tu opisali pogajanja v okolici Gornjega Grada, naj zapišemo še besedilo nagovora ženinovega starešine pred nevestinim domom iz okolice Ljubnega. Takole seje glasilo: "Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobrojutro nam vsem Bog daj! Hišni oče, gospodar in oče starešina ali spite, ali bedite, ali zna biti presveto Trojico premišljujete? To prvo peršono -Boga očeta, kateri nas je ustvaril? Je prav! Pa zdaj pustite to pobožno premišljevanje na stran in obrnite se k nam in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas in po volji usmiljenemu Bogu v nebesih." (Godci so zaigrali) "Jaz sem klical k prvemu, kličem k drugemu, če premišljujete drugo božjo peršono - Boga sina, kateri nas je odrešil, prav! Ali obrnite se zdaj k nam in pustite vse na stran in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas in po volji gospodu Bogu vsemogočnemu gori v nebesih!" (Godci so zaigrali) "Jaz sem klical k prvemu, drugemu in zdaj kličem k tretjemu. Premišljujete znabiti tretjo božjo peršono - Boga svetega Duha, kateri nasje pri svetem krstu posvetil in se razodel in videti dal pri potoku Jordanu v Palestini, sveti deželi, kjer je sveti Janez Krstnik Jezusa krščeval? Pustite vse na stran in obrnite se k nam in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas in po volji troedinega Boga v svetih nebesih." Bomo nadaljevali 3ščemo stare fotografije Razglednica Mozirja izpred 1905. leta. Poslali so nam jo iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. NADA MIRNIK specialistka zakonske in družinske terapije Najprej moramo prepoznati tisto, kar nas nekje v naši notranjosti najbolj vznemirja, prepoznati, kaj sami zares hočemo. Nato jasno izraziti partnerju svoje potrebe in želje. Dokler ne vemo, kaj bi v resnici radi, težko govorimo o tem, kaj bi želeli spremeniti. Nepre-poznavnostsvojih potreb in želja vodi v neodločnost in posledično v nedejavnost. Pogosto v takšnih trenutkih vemo, česa nočemo, kaj nas najbolj vznemirja, nimamo pa še jasno razčiščeno, kaj je tisto, kar bi radi in kako bomo to dobili. To stopnjuje našo stisko in nezadovoljstvo Da bi lahko iztiri iz te ujetosti v lastno nezadovoljstvo, seje dobro najprej zamisliti, kdaj smo izgubila vero vase in začeli dvomiti, da so naše potrebe Strah pred izražanjem potreb partnerju Kadar se v odnosu ne počutimo dobro, to pomeni, da je v odnosu nekaj zelo bolečega, nekaj, kar bo potrebno spremeniti. Običajno sprva niti ne vemo natančno, kaj je ta bolečina in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi se bolje počutili. Kako priti iz tega začaranega kroga? nekaj pomembnega oziroma kdaj nas je postalo tako močno strah, da smo izgubili čut za sebe in s tem tudi za druge in postali poleg tega še tako sramežljivi, da ne zmoremo več povedati, kaj bi radi. Tega smo običajno vajeni že od doma, kjer smo samo sodelovali in čakali, da nas bodo drugi opazili. Tudi sedaj si iz tega razloga ne upamo povedati, kaj bi zares radi. Kadarkoli smo si česa želeli in sestem izpostavili, so nam povedali, da ne čutimo provali pa da so naše potrebe nepomembne. Prav zaradi te izpostavljenosti in neizpolnjenih želja nasje postalo sram, da bi si sploh kdaj kaj želeli, saj nasje ta izpostavljenost vedno porinila v sramoto (Gostečnik, 2003). Kar se je v našem notranjep-sihičnem svetu zapisalo kot - če imaš željo ali potrebo injo na glas izraziš, te bodo sramotili, ponižali, zasmehovali -to je vtisnjeno vnaš intrapsihični svet tako močno, daje del naše sedanjosti tudi potem, ko odrastemo. Torej, kakor so naši starši sprejemali našeželje in polrebe, kosmobilišeotro- ci, tako jih tudi mi sprejemamo, potem koodrastemo. Kadarželimo izraziti, kaj bi radi, se počutimo nelagodno in neprijetno, pa niti ne vemo natančno zakaj. Pogosto se tem občutkom nezavedno izognemo tako, da jih potlačimo in se upiramo vsakemu poskusu, da bi izrazili svoje potrebe in želje. Občutek imamo, daje lažje in za nas znosnejše, če sami poskrbimo zase, tako postajamo vedno bolj samozadostni. Obenem pa si želimo, da bi partner sam ugotovil in nam dal, kar bi radi. Mislimo si, če nas ima rad, bo že vedel, kaj mi pričakujemo od njega. Obenem pa se trudimo, da bi razbrali in zadovoljili partnerjeve želje in potrebe v upanju, da bo enako naredil tudi on, da bomo končno sprejeti, prepoznani in uresničeni. Običajno je partnerjev odziv ravno obraten, sprejema, kar mu nudimo brez komentarja inza nastako pričakovanega odziva. Kajti včasih tisto, kar mu mi nudimo, ni tisto, kar bi on rad ali si želel od nas, obenem pa pričakuje, da mu bomo sami povedali, kaj bi mi radi od njega. To pa nas vodi v vedno večjo nezadovoljstvo in depresijo. Ravno zato je nujno prepoznati in sprejeti, da je čisto v redu, če imamo potrebe in da se namjih ni treba sramovati. Prepoznati moramo, kaj bi radi od partnerja, kaj si od njega želimo in mu to jasno povedati, ter se z njim o tem pogovoriti. Drugače smo kot na tomboli, ne vešali bošzadel ali ne.Sami moramo tudi sprejeti odgovornost za svoja čutenja in razmejiti, kaj dejansko sodi v ta odnos in kaj je naša dediščina iz preteklosti, ki pa se ponavlja v tem odnosu. Povabimo partnerja k sodelovanju in mu povejmo, da bi radi bili spetzadovoljni in ljubeči in ga prosimo, da nam ob tem pomaga. Ko začnemo ponovno izražati svoje potrebe, se ob tem počutimo neprijetno, a vaja dela mojstra. Tudi partner verjetno ne bo takoj najbolj navdušen nad našo odločitvijo, a kosmo notranje trdni in odločni, da nekaj spremenimo in to znamo povedati na neboleč in neobsojujoči način nam bo sčasoma uspelo. Pomen mineralov v prehrani Za naše zdravje in razvoj so poleg organskih snovi potrebne tudi rudninske snovi. V telesu jih najdemo v celicah in telesnih tekočinah. Sodelujejo pri pomembnih procesih, na primer pri delovanju živčevja, krčenju mišic, uravnavanju ravnotežja vode v telesu, z vitamini sodelujejo pri izločanju strupov iz telesa, pomagajo pri prebavi itd. Za človekovo zdravje je pomembnih najmanj 17 mineralov. S telesnimi tekočinami se iz telesa izločajo, zato jih moramo nadomestiti s hrano. Največ jih dobimo vsurovi zelenjavi, sadju, žitih, mleku in mesu. Bolj ko je živilo predelano, manj mineralov vsebuje. MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Ko govorimo o zdravi prehrani, navadno omenjamo tiste minerale, kijih v prehrani največkrat primanjkuje in jih z nepravilno pripravo odstranimo oziroma uničimo. Pomembno je tudi, da vemo, daje prevelika količina škodljiva. Pri tem mislim predvsem na uporabo kuhinjske soli. Sestavni del soli sta natrij in klor. Zdravju najprimernejša je naravna morska sol. Dnevno je moramo zaužiti najmanj en gram, a največ tri do pet gramov. Poleg natrija, ki ga dobimo v soli, nujno potrebujemo tudi kalij. Ta ele- ment skupno z natrijem uravnava količino vode v telesu. Če je ravnotežje med njima porušeno, pride do otekanja, nepravilnega srčnega utripa in do alergij. Kalij dobimo v sadju (marelice, banane, pomaranče), suhem sadju, žitu, različnih semenih in v zelenjavi (krompir, korenje, pesa, grah, ohrovt, brokoli). Zelo pomemben element za pravilno rast in razvojje kalcij, z njim pa je zelo povezan magnezij. Kalcij je gradbena snov kosti in zob. Najboljši vir kalcija so mleko in mlečni izdelki. Zaradi neuživanja teh živil ga največkrat primanjkuje otrokom, nosečnicam in starejšim. Magnezija je največ v mineralnih vodah, stročnicah, lupinastem sadju, kvasu, morskih ribah, soji, temno zeleni zelenjavi. Največkrat v hrani primanjkuje železa. Posledica pomanjkanja je slabokrvnost. Živila, bogata z železom, so meso, jetra, jajca, črn kruh, temno zelena zelenjava, borovnice, ribez, jagode. Za tople poletne dni sem za vas poiskala nekaj receptov. S temi jedmi lahko postrežete za kosilo ali za večerjo. Privoščite si čim več svežega sadja, stročjega fižola, bučk, kumar in vsega, kar najdete na vrtu. Pa dober tek! ZMETKOVAJUHA Zmetke (pinjenec) razredčimo z vodo in zavremo. Iz moke in vode naredimo štrukeljce in jih zakuhamo v vrele zmetke. Solimo in popramo. Juha naj vre 10 minut. SIROVA JUHA V vrelo vodo zakuhamo štrukeljce, kijih oblikujemo z roko iz moke in jajc, nato dodamo malo skute in sol. KUMARIČNI NAMAZ Potrebujemo: 2 skodelici nastrganih kumar, sol, 1 šopek kopra, 1 šopek kreše, 1 šopek peteršilja, 2 žlici sirčka, 2 žlici majoneze (po želji), 1 dl kisle smetane, mleti koriander. Kumare drobno nastrgamo, posolimo in pustimo stati eno uro, da se odcedi voda. Natojih ožmemo in premešamo s sesekljanimi zelišči. Posebej gladko zmešamo sirček, majonezo in kislo smetano; nazadnje primešamo ožete kumare in začinimo z zmletim koriandrom. Namaz ponudimo s svežim kruhom. BUČKE V SOLATI Potrebujemo: 1 srednje veliko bučko, malo vode, sol, 1/2 stroka česna, 1/2 majhne čebule, 100 g sira, origano, beli poper, pekoča paprika, 2 paradižnika, 2 dl kisle smetane ali jogurta. Bučke olupimo le, če je lupina trda, in jo narežemo na kocke. V plitvo posodo nalijemo malo vode, jo solimo in pristavimo na ogenj. Ko zavre, stresemo vanjo narezano bučko in kuhamo 3 minute, odcedimo in ohladimo bučke. Sesekljamo česen in čebulo ter nastrgamo sir. Dodamo smetano in začimbe. Nato vse sestavine zmešamo in jih pustimo stati 15 minut, da se solata uleži. Uležano solato okrasimo z narezanim paradižnikom in ponudimo. PEČENA KORUZA Z BUČKAMI Potrebujemo: 6 storžev mlade koruze, sončnično olje, I bučko, 1 dl mleka, 1 pekočo papriko, kumino, sol, 6 do 8 dag nastrganega sira. Še nezrelo koruzo porobkamo s Piše: Pavla Kliner Danes bomo govorili o velikem, če ne največjem prazniku, kar jih Cerkev obhaja v njeno čast - o Marijinem vnebovzetju. Največkrat mu pravimo veliki šmaren, velika maša ali velika gospodnica. Vsa ta imena hočejo poudariti, da gre res za enega največjih praznikov naše največje svetnice. Ta dan se najprej spominjamo Marijine blažene smrti, potem pa tudi njenega zmagoslavnega vstopa v nebesa. Med kristjani je od najstarejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo »zaspala«. Ali je Marija umrla ali ne,tega neverno, izročilo pa govori bolj v prid smrti. Marija naj bi umrla kakor umirajo vsi ljudje, vendar njeno telo ni strohnelo v grobu in ne čaka več vstajenja. Takoj ob smrti jo je Jezus namreč obudil in Marija je takoj zaživela novo življenje po duši in telesu. storža. Če je še zelo mlada, jo s storžem vred narežemo na kolobarje in zdušimo z malo olja in vode ali mleka. Dodamo narezane bučke in pokrito kuhamo 5 minut. Nato dodamo narezano papriko, kumino in sol ter kuhamo še 5 minut. Vse skupaj stresemo v naoljeno kozico in premešamo z nastrganim sirom; del sira potresemo po vrhu. Pečemo 10 minut v pečici pri 180 stopinjah. PEČENE BUČKE VSRAJČKI Potrebujemo: 2 srednje veliki bučki, 50 g nastrganega sira, 2 dl testa za palačinke, mlet beli poper, mlet muškatni cvet, timijan. Bučki prerežemo po dolgem in počez. Kose položimo v naoljen pekač in potresemo s polovico nastrganega sira. Napravimo gosto testo za palačinke, vmešamo vanjzačimbe in ga prelijemo po bučkah v pekaču. Potresemo z drugo polovici sira in pečemo 25 minut pri 200 stopinjah. MESNA OMAKA Z GRAHOM Potrebujemo za 10 oseb: 1 kg Papež Pij XII. je leta 1950 razglasil dogmo, da je bila Marija tudi s telesom vzeta v nebo. Prav v tem se razlikuje od navadnih ljudi, ki lahko poveličanje telesa pričakujemo šele ob koncu časov. To so precej zapletene zadeve in bolje, da končam, preden zapademo v kako herezijo. Kje in kdaj je Marija umrla, tega ni mogoče z gotovostjo reči. Poročila pripovedujejo, da so apostoli položili njeno telo najprej vskalnat grob pod Oljsko goro blizu vrta Getsemani. Tomaža takrat ni bilo zraven, rad pa bi še enkrat videl Marijo. Odvalili so torej kamen od groba, a glej, grob je bil prazen. Samo cvetje in prti so bili v njem. Na tem mestu že od 5. stoletja stoji cerkev Marijinega groba. Tudi med Slovenci velja veliki šmaren za izredno pomemben praznik. Najstarejše cerkve na naših tleh so bile vse posvečene prav Mariji Vnebovzeti. V nedeljo pa pričakujemo veselo romarsko vzdušje pri Marijinih božjepotnih svetiščih, ki jih je na Slovenskem kot gob po dežju. V naši dolini jih ni, k mlade govedine ali teletine, 15 dag maščobe, 2 čebuli, 2 stroka česna, kumare, 2 paradižnika ali 2 žlici mezge, za noževo konico paprike, malo popra, sol, kostne juhe ali vode, 1 kg zluščenega graha. Meso zmeljemo in ga na maščobi prepražimo s sesekljano čebulo. Čez nekaj časa ga potresemo z moko. Ko zarumeni, dodamo drobno zrezan česen in sol. Vse zalijemo z juho. Vre naj tako dolgo, da se vse zmehča. Nazadnje primešamo še posebej kuhan grah, kumaro in paradižnik. Ponudimo s pire krompirjem in solato. GRAHOVA ENOLONČNICA Za 10 oseb potrebujemo: 50 dag zluščenega graha, 3/4 kg govedine ali svinjine, 1 kg krompirja, 40 dag riža, precej zelenega peteršilja, malo česna, 1 žlico paradižnikove mezge ali 3 surove paradižnike, 10 dag masti, 5 dag suhe slanine. Na vroči maščobi popečemo na koščke narezano meso. Nato dodamo opran grah in sesekljan česen. svetima mašama, namenjenima Marijinemu veličastnemu vstopu v nebesa, pa vabi rosuljska cerkev na Ljubnem, ki nosi presveto ime Marije Vnebovzete. Bolj planinsko naravnanim vernikom priporočam, da obujejo »gojzarje« in se podajo na Moličko peč, kjer se bo služba božja v čast Vnebovzeti pričela točno ob 12. uri. Največ svetih maš v teh dneh zagotovo čaka Mozirjane. V cerkvi sv. Roka na Rožniku nad Mozirjem bo pestro tako v nedeljo kot v ponedeljek, ko goduje sam patron cerkve sv. Rok. Slednji je zavetnik proti kužnim boleznim, še danes pa se mu priporočajo bolniki, ki imajo rane ali pa bolne noge. Na Brezjah, kot pravijo tistemu koncu Mozirja domačini, imajo Roka navado počastiti kar s štirimi svetimi mašami. Njega dni so pobožni verniki po velikem šmarnu vselej romali k sv. Roku. Na veliki šmaren mora biti vsaka krščanska duša dvakrat v cerkvi. Tega dne pa se držijo tudi grožnje, povezane s kačami, ki jih pomnijo tudi Savinjčani v »žlahtnejših« letih. Vse skupaj najprej nekoliko prepražimo, nato dušimo. Prilivamo le toliko vode, da se ne osmodi. Koje že vse na pol mehko, pridenemo na drobne kocke zrezan, olupljen krompir in zalijemoz vodo. Ko krompir približno 10 minut vre, zakuhamo še riž, jed solimo, začinimo s paradižnikovo mezgo in sesekljanim zelenim peteršiljem. Jed je okusna in nasitna. Poleg ponudimo solato. STROČJI FIŽOL S PARADIŽNIKI 1,5 kg mladega stročjega fižola razrežemo na poševne koščke. Zarumenimo v dveh žlicah olja in žlici drobno zrezane čebule, dodamo žlico sesekljanega peteršilja, malo česna in fižol. Potresemo s soljo in papriko ter dušimo, da se vse dobro zmehča. Medtem večkrat premešamo. Koje fižol že precej mehak, potresemo z 1 do 2 žlicama moke. Ko se tudi to malo prepraži, dodamo 3 drobno sesekljane paradižnike in prilijemo malo juhe. Ko je fižol dovolj mehak, ga postrežemo kot prilogo h govedini. To je tako svet dan, da se še kače ne smejo po zemlji plaziti, zato se spravijo na drevo. Da je tega dne na vsakem drevesu kača, pripoveduje tudi poročilo o neki ženski iz Velenja. Slednja tega ni verjela, potresla je hruško, z veje je padla kača, ki seje »tresavke« držala celih sedem let. Koje na sedmo veliko gospodnico šla okrog oltarja v cerkvi Sv. Križa pri Belih Vodah, jo je kača končno zapustila. Ljudje so jo spraševali, kako je naredila, da se je rešila golazni. Nekaj časa je po resnici odgovarjala, nekoč pa je »zinila«: »Preplačala sem, z denarjem se res da vse storiti.« Takoj nato seje je kača zopet oprijela, rešila pa seje ni vse do smrti. Po zgodbici, ki je verjetno marsikomu pognala strah v kosti, se spodobi, da vsaj zaključimo bolj veselo. Tokrat nimam na razpolago nobene družinske »štorije«, zato vam zaupam dve vinski modrosti. Kadar velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod poteče. Jasna velika maša sladko vino prinaša. Velika gospodnka vabi na Moličko peč Končno je prišla svetniška vrsta tudi na najbolj čaščeno žensko, kar jih pozna naša Cerkev. Marija je tako sveta, da jo katoličani imenujemo Mati božja, kraljica vesolja, kraljica nebes, sedež modrosti in še bi lahko naštevali. Ni torej čudno, da ji je posvečenih največ cerkva na svetu, njeno ime pa nosi največ žensk. Bralke in bral« \ ° ^v'nis^ ft 4jM ■ novicah Stanka Žnidar - Rosenstein, »ministrica« oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti na mozirski Upravni enoti, sodi v skupino bralcev, ki bere časopis od zadaj proti začetku. Zato je skoraj razumljivo, da prebere najprej male oglase. »Pogrešam zanimive zgodbe iz resničnega življenja Zgornjesavin-jčanov. S tem pridobivaš bralce, ker čakajo na nadaljevanje,« pravi Žnidar - Rosensteinova, ki je prepričana, da je v Zgornji Savinjski dolini dovolj zanimivih dogodkov in ljudi, vrednih feljtonskega pristopa. Na drugi strani pa so po njenem mnenju osebe, ki se v zgornjesavinjskem časopisu brez pravega vzroka prevečkrat pojavljajo. Savinjčan PRAŠNIKAR MIRO s.p., Spodnje Kraše 30 ŠMARTNO OB DRETI tel.: 03/584-51-94 NOVE NIŽJE CENE DIGITALNIH SATELITSKIH SISTEMOV!!! - ŠE VEČJE ŠTEVILO KANALOV, VELIKO ŠPORTA, FILMOV, PROGRAM ZA LOVCE IN RIBIČE TER ZA ODRASLE. - SLO 1, SLO 2, HRT 1, SRBIJA, ČRNA GORA ... -SERVIS IN DOGRADITEV VAŠEGA SATELITSKEGA ANTENSKEGA SISTEMA! NOVOST: KDOR IMA SLAB SPREJEM TV SLO, IMA MOŽNOST SOFINANCIRANJA RTV-ja PRI NAKUPU DIGITALNEGA SAT. SISTEMA V VREDNOSTI KAR 38.000,00 SIT! ZAUPAJTE IZKUŠNJAM! ZA VSE STORITVE GARANCIJA! POKLIČITE ZA INFORMACIJE IN NASVET! Naročniki novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. K(AMN«*MTtai i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica ■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, -OKENSKIH POLIC in -DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA °4,/ee<4, OBČINA MOZIRJE Savinjska cesta 7,3330 Mozirje Občina Mozirje na podlagi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (Glasilo občine Mozirje, štev. 1/2004) In v skladu s 23. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS št. 14/04 in 34/04) OBJAVLJA prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem USTA A (- stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. I. RS št. 14/04 in 34/ 04) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine) 1. GRUDNIK Suzana, Praprotnikova ul. 12, p. 3330 Mozirje. 2. REBERČNIK Ema, Sp. Rečica 21, p. 3332 Rečica ob Savinji 3. PETEK Anton, Hribernikova ul. 1, p. 3330 Mozirje... 4. PETEK Irena, PUUEK Stanko, Savinjska cesta 22, p. 3330 Mozirje... 5., 6. ACMAN Taras, Lepa Njiva 2, p. 3325 Šoštanj......... 5., 6. KOSIČ KLASIČ Jadranka, Praprotnikova ul. 18, p. 3330 Mozirje. 7. URBANC Stanko, Lepa Njiva 61, p. 3330 Mozirje........ 8., 9. BOŽIČNIK Damjana, Levstikova ul. 2, p. 3330 Mozirje..... 8., 9. KUSTERBAJN Biserka, Rečica ob Savinji 3, p. 3332 Rečica... 10. GRIL Sabina, Dol Suha 2, p. 3332 Rečica ob Savinji. 11., 12. ATELŠEK Doroteja. Cesta na Rožnik 52, p. 3330 Mozirje... 11., 12. LESJAK Martin, Praprotnikova 11, p. 3330 Mozirje..... 13. ZAVOLOVŠEK Marija, Cesta v Loke 10, b p. 3330 Mozirje.... 14., 15. KREFL Martina, Praprotnikova 7, p. 3330 Mozirje...... 14., 15. RAKUN Maja. Varpolje 19, p. 3332 Rečica ob Savinji.... 16. JELEN Lucija, Radegunda 29, p. 3330 Mozirje......... 17. STOJAK Nada. Na trgu 32, p. 3330 Mozirje........... 18. KONJEVIČ Milosavka, Praprotnikova 18, p. 3330 Mozirje..... 19. ZAVOLOVŠEK Cvetka, Cesta v Loke 10 b, p. 3330 Mozirje.... 20. ŽVIPELJ Damjan, Praprotnikova 6, p. 3330 Mozirje...... 21., 22. KOS Marija. Varpolje 17, p. 3332 Rečica ob Savinji.... 21., 22. TERGLAV Jožica, Hofbauerjeva ul. 14, p. 3330 Mozirje.. 23. BEZJAK Stanko. Rečica ob Savinji 107 b, p. 3332 Rečica LISTA B (- stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo in varščino) 1. PAVLIN Mija, Savinjska cesta 26, p. 3330 Mozirje........................500 točk 2. TISNIKAR Tomaž, Nove Trate 26, p. 3330 Mozirje............................. 360 točk Številka: 360-04/04 Datum: 03.08.2004 OBČINA MOZIRJE .430 točk .425 točk .420 točk .410 točk . 400 točk 400 točk 380 točk 370 točk 370 točk 340 točk 330 točk 330 točk 325 točk 300 točk 300 točk 290 točk 280 točk 275 točk 250 točk 240 točk 230 točk 230 točk 225 točk vinsko trto Sodelovanje med Mozirjani in vinogradniško kmetijo Steyer iz Plitvice pri Apačah, ki je v zadnjem času preraslo v pristno prijateljsko navezo, traja že vrsto let. Steyerjev zastopnik Dani Grudnik je uspel odličnim pridelkom iz njihove kleti v Savinjski dolini na široko odpreti vrata, kar se odraža v stalnem povečevanju števila zadovoljnih kupcev. Nekatera mozirska društva in posamezniki so leta 2001 posadili svoje trte v »krščenem« vinogradu na Plitvičkem vrhu, delegacija Planinskega društva Mozirje pa je minulo soboto postavila še en simbol odličnega medsebojnega sodelovanja. V občudovanja vrednem vinogradu Steyerjevih, za katerega vestno skrbi ata Jože, so Mozirjani postavili klopotec, ki bo v času zorenja plemenite vinske jagode branil pred nadležnimi krilatimi vsiljivci. Kot je ob sprejemu gostov iz Zgornje Savinjske doline dejal mladi vinar Danilo Steyer, so zelo veseli, da sodelovanje dobiva dodatne razsežnosti in da se s tem krepi položaj njihove blagovne znamke v tem delu Slovenije. Predsednik Planinskega društva Mozirje Franci Steinerje izrazil zadovoljstvo, da sodelujejoz enim najbolj prodornih slovenskih vinarjev. V imenu župana Ivana Suhoveršnika je Danilu Steyerju izročil zastavo mozirske občine, ki je nato našla svoje mesto na velikem klopotcu, ki so ga postavili na že pripravljen drog sredi vinograda. Ob tej priložnosti je Steyer obiskovalcem predstavil novo vino iz njihove kleti z imenom Špargelj, ki so ga slovenski somelierji izbrali kot vino, ki se najbolje prilega kjedem iz špargljev ter ostalim ze- Mozirski klopotec je povezal vzpenjajočo prijateljsko navezo v vinogradu Steyerjevih lenjavnimjedem. Gre za kombinacijo laškega rizlinga, souvignona in renskega rizlinga, ki v letošnjem letu še ni bila v prosti prodaji, glede na povpraševanje pa se bo to v prihodnje zagotovo zgodilo. Obisk pri Steyerjevih je bil, tako kot vedno doslej, enkratno doživetje. Preprosta gostoljubnost, ki jo izžarevajo vsi člani družine, v vsakem obiskovalcu zbudi nadvse prijetne občutke. Čeprav je muhasto avgustovsko vreme skušalo zmotiti idilo na Plitvičkem vrhu in kasneje v sami vasi Plitvica, prijateljskega vzdušja ni moglo zmotiti. Ravno ob pravem času jezapihal tudi vetrič in zagnal vetrnico na klopotcu, tako da so se mozirski planinci lahko mirne duše vrnili v Savinjsko dolino, saj so svoje tokratno poslanslvo v celoti izpolnili. Franci Kotnik PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Mozirski klopotec varuje Steyerjevo V PICERIJO 902 PRIHAJAJO STRANKE Z VSEH VETROV Pica za bogove Da, skoraj perverzno se zdi, ko natakarica postavi pred tebe jedilni list in vpraša, katero vrsto pice želiš naročiti. Samo vpraša, ne sili in ti prepusti tvegano odločitev, ker ji preprosto moraš zaupati, tudi če si v lokalu prvič. Ko te sprašujoče pogleda in se nasmehne, sta v njenih očeh dobrohotnost ter želja, da bi z gostom delila nekaj pristnosti, ki jo izžareva picerija v središču Gornjega Grada, ki je včasih središče sveta in še večkrat nekje bogu za hrbtom. Odločanje med dvajsetimi različnimi vrstami pic je lahko za bolj površne poznavalce tvegano, vendar sta natakarici Helena, ki je v hiši že deset let, in Nataša ter šefica Jožica, ki večkrat priskoči na pomoč, dovolj prepričljivi, daje odločitev za katerokoli od pic povsem pravilna. Ko sta se Matevž in Jožica Zavolovšek pred dobrimi desetimi leti odločila gornjegrajsko gostinsko ponudbo obogatiti še s takrat bolj malo znanimi picami, nista mogia vedeti, da bo ime njunega lokala kmalu postalo znano krepko preko meja Zgornje Savinjske doline. Matevž se je svoj čas krepko razgledal po svetu in se iz rodne vasice pod Črnivcem, ki premore hiš komaj za primerjavo s Sneguljčico in sedmimi palčki, podal na tvegano pot gostinca. Z življenjsko sopotnico Jožico sta vseskozi trdno verjela v izbrano pot in tudi kamenje, ki gaje pred leti zvalila pod njune noge krajevna konkurenca ni omajalo njune trdne odločenosti. Trdi začetki v starodavni gostilni Pri mejašu na Črnivcu, kjer je bil Matevž nekaj časa dobesedno sam za vse, so se obrestovali. »Nobenega posebnega recepta,« mi nasmejana odgovori šefica Jožica, ko želim izvedeti, kje tiči skrivnost, da ljudje njihove pice uvrščajo v sam vrh tozadevne gostinske ponudbe v Zgornji Savinjski dolini. »V Brežicah je bila picerija, kjer so Šefinja Jožica Zavolovšek v Piceriji 902 rada priskoči na pomoč (foto: EMS) takratnemu peku Urošu Boršnaku zaupali, kako se pripravi kvalitetna pica. Peki so se menjavali in tisti, ki so odšli drugam, lahko pečejo pice tako, kot so se naučili v naši hiši,« pravi Jožica. Vendar je očitno, da je kvaliteta v hiši. Mogoče tudi zato, ker se želijo ukvarjati sami s sabo in gosti, ki se vedno znova vračajo. Menda je del odgovora, zakaj seje pek Boštjan sramežljivo muzal, ko sem ga prosil za sodelovanje pri fotografiranju, ravno vtem, da želi biti opazen samo skozi zadovoljstvo gostov. Njim je namenjeno delo celotnega kolektiva, zato Zavolovškova obljublja, da bodo vjesen-skem času pripravili presenečenje za vse, ki so glasovali za njihovo hišo. Pa niso samo pice in pijača ter sladice, kijih ponudijo ob vikendih, tisto, kar marsikaterega Slovenca pripelje v Picerijo 902. Preprosto znajo z gosti. Njihova filozofija je preprosta. Preživeti, ostati svoj in biti srečen, da lahko pospraviš mizo za zadovoljnimi gosti. Savinjčan V Lučah so se pomerili gozdni delavci v tekmovanju sekačev (foto: Ciril M. Sem) kleščenju, zaseku in podžagovanju. V tekmovanju posameznikov so največ znanja in spretnosti pokazali zmagovalec Jure Solar iz Ljubnega pred Štefanom Tevžem iz Gornjega Gradu in lanskim zmagovalcem Antonom Planinškom iz Luč. Prvi trije z izbirnega tekmovanja bodo na republiškem tekmovanju v ekipnem delu pred težavno nalogo, saj obrobni, vendar z vsebino usodno povezani zadevi. Ohranjanje narodopisnega značaja, kar se je zgodilo z otvoritvijo "vlcerske" riže, in spustom lesa v Savinjo ob naravoslovni poti čez Breznico ter vsako leto večje število gledalcev, ki z zanimanjem spremljajo tekmovanje najboljših sekačev. Savinjčan Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 584 45 90 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 (odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...) UREJEN! OD NOG DO GLAVE Za zanimive igre je poskrbel Janko Remšak, celotno dogajanje pa je spominjalo na mladostno razposajenost. Tako je tudi prav. Gornjegrajski upokojenci bi s svojo vnemo in marljivostjo lahko bili vzgled drugim društvom in organizacijam v kraju, saj vedno znova dokazujejo, da znajo stopiti skupaj in poskrbeti za smeh ter dobro počutje. Savinjčan Na upokojenskem pikniku ni manjkalo dobre volje in družabnih igric (foto: EMS) Nimajo časa?! V društvu gornjegrajskih upokojencev je reklo "nimamo časa", s katerim se sicer pozdravljajo upokojenci, dejansko resnica. Potem ko so na komaj minulem občinskem prazniku vzorno pripravili razstavo in kulturni program, so si omislili še piknik z družabnimi igrami. Gozdarji nazorske območne enote zavoda za gozdove so skupaj z občino Luče in številnimi sponzorji tudi letos pripravili nadvse zanimivo izbirno tekmovanje v gozdarskih oziroma, kot se v teh krajih po domače reče, "vlcerskih" spretnostih. Najboljši bodo zastopali zgornjesavin-jske gozdarje in lastnike gozdov na republiškem tekmovanju v Gornji Radgoni, katerega vsako leto pripravijo ob tradicionalnem kmetijsko-živilskem sejmu. V soboto popoldne so se v Lučah v resnici zbrali najboljši gozdni delavci, ki so se pomerili v petih disciplinah: obračanju meča, preciznem rezu, kombiniranem rezu, bo potrebno braniti lanskoletni naslov najboljših sekačev v državi. Poleg samega tekmovanja, ki je bilo izvedeno profesionalno in tekoče, je vredno omeniti še dve »VLCERSKO« TEKMOVANJE ZA 2. VOLER-MLAČNIKOV MEMORIAL Znanje za slovenski vrh RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Tretjič za Binejev memorial Vsakoletnim prireditvam v okviru Flosarskega baia so s tretjim ribiškim tekmovanjem za Binejev memorial svoj delež prispevali tudi ljubenski ribiči. V čudovitem ambientu ribiškega doma seje zbrala množica ribiških prijateljev, od katerih se je trideseterica udeležila tekmovanja, ki ga prirejajo v spomin na njihovega dolgoletnega predsednika. Po žrebu so tekmovalci vsak na svojem koščku obale bližnjega ribnika poskušali potegniti na suho čimveč rib. Največ sreče pri ulovu je po dveh urah tekmovanja imel domačin Ervin Kunej, drugo mesto je zasedel Bojan Lukše, tretji pa je bil Rado Rednak. Franjo Atelšek DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD SVETUJEMO Kako zmanjšamo stroške nepredvidenih dogodkov Lepo je, dokler je naš novi avto v garanciji. Če gre kaj narobe, ga zapeljemo na servis, pa je. Stroškov načeloma ni. Malo manj pa postane življenje prijetno, ko se garancija izteče in stroške poravnavamo iz lastnega žepa. Če imamo srečo, nam serviser prizna del stroškov, če gre za del, ki bi načeloma moral držati dlje. V večini primerov pa moramo seči globoko v žep. Piše: Igor Pečnik Lahko se tudi odločimo, da pokvarjene dele zamenjamo z neorginalni-mi. V tem primeru bo načeloma popravilo do 50 odstotkov cenejše, v večini primerov zanje dobimo celo garancijo. Enako velja za poškodbe, kijih zakrivimo sami ali neznane osebe. Če imamo ustrezno zavarovanje, v redu, sicer nas zna boleti glava. Počeno steklo predstavlja resen problem. Če ne prej, vsekakor na tehničnem pregledu. Če imamo stekla zavarovana, lahko razbitega zamenjamo, če pa zavarovanja ni, se raje odločimo za popravilo. Je cenejše in praviloma enako učinkovito. Pa še voda ne bo zamakala, kar se lahko naredi ob slabi zamenjavi. Toda pozor, če je poškodba prevelika in v vidnem polju voznika, bo vseeno potrebno novo steklo! Slab vžig ponavadi zakrivi zagan-jač oziroma tako imenovani »Starter«. Lahko kupimo novega ali pa damo previti starega, saj je v večini primerov pokvarjeno le navitje. Mnogo večje stroške povzroči pokvarjena elektronika. Serviserji nam zamenjajo kompletno škatlico, za kar zaračunajo od 150 tisoč tolarjev dalje. V večini primerov je poškodovan samo kakšen majhen delček, ki v trgovini stane par sto tolarjev, zato je modro najprej stopiti do kakšnega »mojstra« za elektroniko, saj veste, to so tisti, ki popravljajo TV in podobne aparate... O platiščih smo v prejšnji številki že pisali. Popravilo se splača, pa naj je še tako poškodovano. Vendar po pameti, prva je varnost, potem šele cena. Tudi poškodbe laka nas prav gotovo ne razveselijo. Isto velja za udrtine. Danes se najdejo strokovnjaki, ki udrtine izravnajo, ne da bi poškodovali lak. Z malimi pištolami pobarvajo rise, tako da postanejo neopazni. In tudi to je seveda bistveno ceneje kot menjava celega dela ali lakiranje pol avtomobila. Poškodbe sedežnih prevlek in armaturne plošče so pogoste, toda tudi zanje se najdejo rešitve. Malo lepila in ustrezne tkanine v rokah pravega strokovnjaka poskrbi lahko naredi čudeže. Celo usnje se lahko ustrezno pokrpa. Počeni odbijači se lepo popravijo s tekočo plastiko in novim lakiranjem. Pretrgan grelec zadnje šipe se z lahkoto popravi s korekturnim lakom, ki prevaja elektriko. In seveda - zakaj bi kupovali nove metlice za brisalce, če lahko kupimo le gumice? In da ne pozabimo omeniti pokvarjenih turbin, kjer so stroški nenormalno visoki. Poglejte v kakšen oglasnik, kjer se jih kar nekaj ponuja, ki vam zadevo uredijo za pol cene. Enako velja za klima naprave in kompresor klime. Skratka - z malo časa in razmisleka lahko bislveno zmanjšamo stroške nepredvidenih dogodkov. Pazimo le na garancijo in na kvaliteto. HOROSKOP ZA AVGUST 2004 V Oven Polni boste življenjskega ognja. V drugi desetini meseca se boste odlično počutili doma, v veliko veselje pa vam bo tudi sistematično delo, ki se ga boste lotili ob koncu meseca. Nekaj manjših težav za rojene okrog 11.4. Po mlaju bo več denarja. -------- Bik Dinamičnemu začetku meseca sledi bolj umirjeno obdobje, ki vam bo povrnilo notranji mir. V družinskem krogu boste uživali in to je tudi odličen čas za dopust. Priporočamo tudi hojo v hribe za boljšo kondicijo in porabo kalorij, ki sijih boste še nabrali. Avgust bo najbolj srečen mesec za rojene okrog 12.5. Dvojčka Tudi ta mesec bo zelo živahen, v vsakem pogledu boste prekašali samega sebe. Toda hkrati vam preti tudi nezadovoljstvo in nemoč, da bi napredovali z nekim načrtom. Pravzaprav lep mesec bi bil za dopust. Vi se boste odločili drugače. Brez obveznosti. Varujte se površnosti in prenagljenosti. Rak Precej lepši in bolj romantičen mesec, predvsem po 17. Odlično za družinski dopust na morju. Ob vodi in v njej boste uživali kot že dolgo ne. Ogromno energije boste imeli vzadnjem tednu avgusta, zato boste postorili veliko stvari, ki so vam ostale od prejšnjega meseca. Ne pozabite odgovoriti na neko prošnjo. Lev ©Prva desetina meseca bo zelo dinamična in vesela, še posebno za tiste, ki ste rojeni okrog 20. avgusta. Kasneje se boste nekoliko umirili in se končno ....— tudi odpočili. Neprijetnosti vam pretijo na finančnem področju. Izogibajte se nakupom, ki niso nujno potrebni, da vam kasneje ne bo žal. Devica Neugoden mesec za nove začetke. Nek načrt boste po 18. morali opustiti, ali pa bo prišlo do kakega drugega zastoja ali nevšečnosti. Za dopust bo odličnen čas zadnje dni meseca, ko vam venera obljublja prijetno druženje. Mars vam bo dal moč in polet, kar se bo kazalo pri urejanju doma. Tehtnica V prvi polovici meseca se boste še sproščeno zabavali, kasneje pa se bo vaša pozornost preusmerila na družino in otroke. Dom vam bo zelo pomemben, morda ga boste celo polepšali ali pa boste uživali v domačem vrtu. Če boste na dopustu, bo vir zadovoljstva predvsem pri domačih. Umirjeno bo, a lepo. Škorpijon Dinamičen mesec bo vse do 20. Bodite previdni pri hitrih odločitvah in tudi za volanom. Konec meseca več splošnega zadovoljstva in ljubezni. Izražali boste poseben šarm, ki bo pritegnil marsikatero žensko oko. Če ste še sami, lahko spoznate celo novo ljubezen. Sicer pa boste srečevali stare prijatelje. Strelec Vitalnosti vam ne bo zmanjkalo, zato boste aktivni, kot že dolgo ne. Toda v službi vam pretita stres in nezadovoljstvo, kar bi lahko doseglo višek ob koncu meseca, ko se bo dovršila polna luna. Močno odsvetujemo nove dogovore, podpisovanje raznih pogodb itd. Poskušajte nadzorovati jezo, ko se boste pogajali. Kozorog Sprva vas zvezdice še ne bodo prav lepo gledale, po 16. pa se bodo razmere v partnerstvu izboljšale. Ugotovili boste, da za svoje dobro počutje največ lahko storite le sami. Proti koncu meseca boste postali bolj odločni, v telesu boste zaznali moč in v duhu avanturistično žilico. Odločite se in pot pod noge. Vodnar Po razburkanem koncu julija prihaja bolj umirjen dopust, če ga boste preživeli nekje v hribih. V drugi polovici meseca vas bo nekaj razjezilo in kar pihali boste od jeze. Je to mogoče kdo v sorodstvu? Kasneje se boste umirili in ta mir boste našli le v gorskem svetu, kakor vam svetujemo. Ljubezen? "Cartljali" se boste večinoma doma. Ribi Prva polovica bo razgibana, a ne posebno osrečujoča, v drugi polovici meseca pa vam bo venera v raku obljubljala prijetno in romantično preživetje prostega časa. Toda če ste rojeni okrog 16., pričakujte tudi nekaj stresa. Nekdo bo od vas zahteval preveč in prehitro. Sami sebe boste razvajali šele po 20. Ne uničite priložnosti. DARKO REPENŠEK POSEBEJ ZA SAVINJSKE NOVICE IZ ATEN Olimpijski cirkus se pričenja »Le malo noči pred odhodom na kakšno rokometno popotovanje sem tako slabo spal kot noč pred odhodom na olimpijske igre v Atene. Vendarle se na olimpiado ne odhaja vsak dan. V zadnjih dneh pred odhodom sva morala s partnerjem Jankom Požežnikom opraviti še kar nekaj obveznosti do novinarjev. Piše: Darko Repensek Bistveno povečan interes medijev naju ni pustil ravnodušna in opozoril, da olimpijske igre res niso nekaj vsakdanjega. Biti udeleženec olimpijskih iger je namreč nekaj velikega, je uresničitev sanj vsakega športnika, tudi sodnika. Le redkim na zemeljski obli je to dano, pravzaprav pa ni dano, to si moraš priboriti. In nama je uspelo! Sva eden od trinajstih sodniških parov, ki bodo delili pravico na rokometnem turnirju 28. olimpijskih iger moderne dobe, ki se Gala aastop danskih in brežiških telovadcev Zadnji julijski petek so prišli na svoj račun ljubitelji orodne telovadbe. V prečudovitem vremenu in ob zahajajočem soncu so se na mozirskem nogometnem igrišču predstavili orodni telovadci iz daljne Danske in njihovi gostitelji iz Brežic. Oboji so bili na pripravah v Gozdni šoli v Mozirju. Danski orodni telovadci in njihovi gostitelji iz Brežic so telovadili na mozirskem igrišču (foto: Pavla Karče) 31 mladih telovadcev iz Danske je bilo tokrat že tretjič na obisku pri svojih vrstnikih iz Brežic. Oboje druži ljubezen do orodne telovadbe. Brežičani letos slavijo 100 let ustanovitve Sokola v njihovem kraju. Poudariti velja, daje na Danskem orodna telovadba izredno razvita, brez selekcije med populacijo in z izdatno državno finančno pomočjo. Med svojim obiskom v Sloveniji so mladi Danci obiskali tudi Postojnsko jamo, Portorož, Piran in Logarsko dolino. Po nastopu v Mozirju so povedali, da se vračajo domov polni prelepih vtisov o naši domovini. Zahvalili so se tudi Osnovni šoli Mozirje, ki jim je v deževnih dneh omogočila vadbo v njihovi telovadnici. Ob tem se nam je utrnila misel, kako prav bi ob takšnih priložnostih prišla nova telovadnica, za katero se na nedavnem referendumu nismo izrekli, bi pa bila prav gotovo pomemben element v razvoju turizma v Mozirju. SP >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.:03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 pričenjajo v petek, 13. avgusta, torej ravno na dan izida Savinjskih novic. Olimpijski ogenj bo na osrednjem stadionu ugasnil v nedeljo, 29. avgusta. Na olimpijskih igrah bo sodelovalo 10.500 športnikov, ki se bodo potegovali za 2.021 medalj, od tega 669 zlatih, 666 srebrnih in 686 bronastih. Po napovedih bo olimpijske igre obiskalo okrog dvesto šefov držav in »kronanih« glav, pri organizaciji in izvedbi 01 pa sodeluje 153.000 sodelavcev. peklenskih 32 stopinj Celzija! Nastanjeni smo v pomorski vojaški akademiji tik ob vstopu v pristanišče. Kakšne ladje! Teh se bom tukaj očitno lahko nagledal. Vladajo izjemne varnostne razmere, polno vojakov in policistov mi že prvi dan deluje prav moteče, je pa povsod vse v znaku olimpijskih iger. Glavno mesto Grčije je ogromno pridobilo. Zgrajene so nove avtoceste, železnice, podzemna železnica ... Zadnjič sem bil tukaj pred tremi leti in zdi se mi, da je vse Še par zanimivosti, ki nam jih je iz Aten posredoval Darko Repensek: - za ceremoniale podeljevanja medalj na vseh prizoriščih imajo pripravljenih 3.400 zastav in 180 zmagovalnih stopničk - za ogled vseh športnih tekmovanj je bilo v prodajo danih več kot pet milijonov vstopnic - na 01 bo razdeljenih 15.800.000 obedov - opravljenih bo 4.200 »antidoping« testov - na olimpijskem rokometnem turnirju bo sodilo 12 + 1 ženski = 13 parov, ki bodo prvič v zgodovini rokometa na hrbtu dresov nosili številke (Janko Požežnik bo nosil št. 23, Darko Repenšek pa št. 24) - odigranih bo 77 tekem - do 1/4 finala se bodo tekme igrale v športni dvorani Faliro Sports Pavilion (kapaciteta 8.000 gledalcev), 4,4 km oddaljena od Hellenic Naval Academy centra (HNA), kjer so nastanjene uradne osebe IHF, od 1/4 finala dalje pa se igra v veliki dvorani Helliniko Indoor Hall (kapaciteta 14.000 gledalcev), 13,8 km oddaljena od HNA -TV prenose rokometnih tekem bodo pokrivali z 12 kamerami Polet iz Ljubljane preko Dunaja v Atene je bil obarvan povsem športno, kajti vteh dneh »vse poti vodijo v Atene«. Tako so tudi na letalih, ki v teh dneh letijo v grško prestolnico, več ali manj sami športniki, športni delavci, funkcionarji ali novinarji poročevalci, ki pospešeno polnijo olimpijsko prizorišče. Hitra akreditacija na letališču v Atenah in prijazni uslužbenci organizatorjev so nakazali, da vedo, kako se tej sivari streže. A žal seje kmalu ustavilo. V centru, kjer so nas opremili v opravo uradnih osebje šlo že vse bistveno počasneje, tako da smo v pristanišče Pireji prispeli šele zvečer. Ob osmih je bilo še vedno spremenjeno. Vendarle pa se ne morem znebiti občutka, da so Grke olimpijske igre prehitele za mesec ali dva. Vse, karje na novo zgrajeno, daje vtis, kot da ni povsem dokončano. Seveda se rokometni delavci veliko pogovarjamo o razpletu rokometnega turnirja. Zanimivo, slovenska reprezentanca kotira zelo visoko. Poleg Rusije, Nemčije, Francije, Islandije in Španije jo uvrščajo med potencialne dobitnike medalj. Pustimo se presenetiti. Sicer pa - midva sva sodnika. Držite pesti za naše, dragi moji Zgornje-savinjčani, in malce tudi za naju. Olimpijski cirkus se pričenja!« ŠPORTNO DRUŠTVO RADUHA Pester športni utrip luških dnevov Domače športno društvo Raduha in občina Luče sta pripravili bogat in raznolik športni program ob svoji tradicionalni turistični prireditvi in Občinskem prazniku. Poleg turnirju v malem nogometu za Letnarjev memorial so se z okroglim usnjem pomerili še debeli in suhi ter ženske, pod koši so se mladi preizkusili v ulični košarki, pravo ekshibicijo so prikazali igralci namiznega tenisa, seveda pa niso pozabili na svoj rokometni turnir. Tekmovanja v namiznem tenisu se je udeležil tudi župan Velenja Srečko Meh (foto: Ciril M. Sem) Kot prvi so se na igrišče podali prav domači rokometaši in vrstniki iz Gornjega Grada. Starejša populacija se gotovo spominja večnih dvobojev teh dveh najboljših zgornjesavinjskih ekip in vsaka ponovitev, po tolikih letih, je še toliko bolj zanimiva. Da ima rokomet v Lučah res tradicijo sta s svojo prisotnostjo in sojenjem potrdila tudi priznana mednarodna rokometna sodnika Repenšek- Požežnik, kijih sedaj čaka delitev pravice na rokometnih prizoriščih olimpijskih GORSKO KOLESARSTVO Smola Pahovnika na evropskem prvenstvu V krosu mlajših članov na evropskem prvenstvu v poljskem Walbrzychu je Boštjan Pahovnik iz Luč osvojil 4L mesto. Po dobrem začetku in vožnji v ospredju je v gneči z menjalnikom zadel ob drevo in sanj o višji uvrstitvi je bilo žal konec. Pet krogov in 33 kilometrov dolge in prašne proge z nekaj strmimi vzponi je spet terjalo svoj davek in žal je med njimi bil tokrat tudi Boštjan. Po dobrem štartu sije v nadaljevanju poškodoval menjalnik kolesa in zaradi težav pri prestavljanju zdrsnil na 41. mesto, kar pa je še vedno zadostovalo za drugo najboljšo slovensko uvrstitev. Z enajstim mestom je bil tokrat najboljši naš nesojeni olimpijec Miha Šolar. Franjo Pukart v_________________________________________________________y Vaša pošta u 4 c U 'XX V.- U» è G 5 > '* rr, M ? è à (A, * M El E A/A /a/ SAV, Aj JJSK A