GEOGRAFSKI OBZORNIK Predviden program 29. Mednarodnega geografskega kongresa čas/ datum 7.-12 .8 . 13.8. 14.8 . 15.8 . 16.8. 17.8 . 18.8 . 19.8 . dopoldne predkongres predkongres otvoritvena slovesnost sprejem glavni kongres: znanstveni program odhod, znanstveno- -raziskovalno terensko delo popoldne predkongres registracija glavni kongres: znanstveni program zvečer IGC korejski večer Seulski gala večer korejska glasba in ples zaključna slovesnost dogodki dnevne ekskurzije, kulturni programi, razstave, mednarodno geografsko tekmovanje poslovilna zabava da bodo najnovejše informacije dostopne na inter- netu ¡www.geog.snu.ac.kr/IGC2000/), na vpra- šanja bodo odgovarjali preko elektronske pošte (igcseoul@plaza.snu.ac.kr). Dodatne informacije (nastanitev, prijava, program, strokovne ekskurzije) lahko dobite pri Irmi Potočnik (geografija@ff.uni-lj.si). Z A S T A V E S V E T A V a l e n t i n a B rečko G r u b a r Letos je pri založbi Slovenska knjiga izšla knjiga Zastave sveta, ki je prevod angleškega izvirnika Complete Flags of the World. Na 240 straneh nam predstavlja državne pa tudi nekatere druge zastave. Uvodnim poglavjem s predstavitvijo tipov in de- lov zastav ter grboslovnih izrazov sledijo celostranske predstavitve 1 81 državnih zastav. Vsaka predstavitev vsebuje poleg barvne slike z razlago pomena simbo- lov in barv zastave tudi podatke o rabi zastave, da- tum sprejetja, podatke o nastanku države in kartografski prikaz lege države na kontinentu. Države sveta so na- mreč razporejene po kontinentih začenši s Severno in Srednjo Ameriko, sledijo Južna Amerika, Afrika, Evro- pa, Azi ja in Avstralija z Oceanijo. Pogosto so poleg zastav predstavljeni tudi državni grbi, nekatere dodat- ne zastave in prapori držav. Pri desetih državah: Ka- nada, Združene države Amerike, Brazili[a, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija, Španija, Švica, Avstri- ja, Rusija, Malezija in Avstralija so poleg državne za- stave predstavljene tudi zastave provinc, kantonov, dežel, republik ali zveznih držav. Poleg celovitega pri- kaza državnih simbolov so zelo dobrodošli tekstovni deli z zbranimi podatki o državah, zlasti manj zna- nih in novonastalih. Delo namreč zajema tudi države in njihove simbole, ki so bili sprejeti po letu 1990 (Ta- džikistan, Kirgizistan, Kazahstan, Uzbekistan, Turkme- nistan, Gruzi ja, Armenija, Azerbajdžan in druge nekdanje republike Sovjetske zveze, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Jugoslavija, Hrvaška, Sloveni- ja, Slovaška). »Najmlajši« predstavljeni zastavi Komo- rov in Konga sta bili sprejeti v letu 1997. V zaključku so prikazane še najbolj znane zastave mednarodnih organizacij in signalne zastavice. »Zastave sveta« so vsekakor dobrodošla knjiga, ki utegne koristiti prav vsem, od šolarjev do starejših, če ne drugače pa ta- krat, ko vidimo neznano zastavo in hočemo ugotovi- ti komu pripada. J U L I J S K E A L P E - S E V E R N I P R I S T O P I M A N J Z N A N E P O T I S L O V E N S K I H G O R A M i h a P a v š e k Izid vsakega novega vodnika pri založbi SIDARTA je svojevrsten geografski dogodek in hkrati tudi praz- nik. Pri založbi skrbijo tako za kolesarje, turne smu- čarje, kot tudi za izletnike, planince, gornike, alpiniste in celo proste plezalce. Za vse tiste torej, ki so redno »na terenu«, in nič se ne bomo zmotili s trditvijo, da smo tu geografi med prvimi, če ne celo najštevilnejši (vsaj tako bi moralo biti!). Pri pisanju tovrstne litera- ture sicer nekoliko zaostajamo, morda tudi zaradi na- še miselnosti, da je treba v knjižne vodnike uvrstiti čimveč podatkov o pokrajini, po kateri se potepamo s kolesom, smučmi in peš ali pa na kakšen drug, ma- lo bolj nenavaden način. Avtorja pričujočih vodnikov s tem nista imela preveč težav, še več, za vsakega geo- grafsko nastrojenega obiskovalca tega »nekoristnega sveta« sta pustila odprto nišo za iskanje lastnega po- krajinskega »sladkorčka ali l izike«. Čeprav je od iz- daje obeh vodnikov minilo že kar nekaj časa, je prav, da vam jih že zaradi njihove oblikovne in vsebinske podobe podrobneje predstavimo. Avtor prvega od obeh vodnikov z naslovom Jul i j - s k e A lpe - S e v e r n i p r i s top i , ki je izšel konec lan- skega leta, je Tine Mihelič, eden največjih poznavalcev naših gora. V tej knjigi je opisanih 4 0 vzponov, ki po 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK zahtevnosti segajo od lagodnih razglednih sprehodov do zahtevnih brezpotij. Izbor tur po mogoče najdrz- nejšem delu naših Julijcev je opisan od izhodišč na nji- hovi severni strani, kjer ležijo ledeniško preoblikovane gorske krnice in doline, ob njihovem izteku pa so vsa večja naselja v Dolini. Poslastica za zahtevnejše gornike je gotovo opis tako imenovane poti PP, velikopoteznega prečenja od Planice do Pokljuke. Pot, ki sta jo speljala med leto- ma 1972 in 1979 po obstoječih poteh in naravnih pre- hodih znana alpinista klasične šole Dušan Vodeb in Uroš Zupančič, slovi predvsem po svoji zahtevnosti, težavnosti in pokrajinski pestrosti. Kdor ima žilico za odkrivanje skritih naravnih znamenitosti našega alp- skega sveta se bo gotovo odpravil na katerega od nje- nih odsekov. Po dnu doline se bomo odpravili na katerega od visokogorskih mogočnežev, na njenih bo- kih pa bomo lahko na tej poti do najmanjše podrobno- sti spoznali vse značilnosti ledeniško preoblikovanega površja, med katerimi je tudi občasna težja prehod- nost. Morda boste prav na teh mestih odkrili kakšno od zanimivih ledeniških, erozijskih ali korozijskih ob- lik površja, izvedeli za novo ledinsko ime (dejansko verjetno staro in pozabljeno) ali pa enostavno le skrit kotiček na senčni strani Julijcev, kakor jih imenuje av- tor v svojem uvodu. Z vodnikom Manj znane poti s lovenskih gora Vlada Habjana, ki je izšel tik pred letošnjo po- letno gorniško sezono, pa so pri založbi zapolnili vrzel v slovenski vodniški literaturi. V njem so predstavlje- ne neoznačene poti, brezpotja in lažje plezalne sme- ri naših gora, zato je namenjen zahtevnejšim, bolj izkušenim gornikom. V vodniku boste našli tudi povsem znane gore (so geografom kakšne domače gore sploh še neznanka?), avtor pa vas vabi na 50 poti, na katerih lahko najdete svoj mir. Gre za povprečne- mu gorniku povsem neznana območja naših gora, spet drugič pa so opisani »alternativni« pristopi na znane in pogosto obiskane vršace. V takšnih okoliščinah pa je človek še bolj dovzeten za spoznavanje pokrajin- skih značilnosti posameznih gorskih skupin. S knjigo bomo prehodili in preplezali Kamniško-Savinjske Al- pe, Karavanke, v največji meri pa pobočja, visokogor- ske uravnave in grebene Julijcev, kamor sodi tudi po krivici zapostavljen trentarski konec. Zadnji del knji- ge je namenjen predstavitvi lažjih, a vendar dokaj obi- skanih plezalnih smeri. V veliko pomoč vam bodo tudi napotki o iskanju poti (če je ne boste našli prvič, boste pač poskusili v dru- go), opremi in gibanju v težjem svetu ter nekaj o ne- varnostih, ki nas čakajo na takšnih potepanjih. Prav tu se skriva vrsta zanimivosti, med katerimi je tudi pol- no geografskih drobtinic, ki dokazujejo, da ima av- tor tudi bogate izkušnje in dobro geografsko znanje. Poseben čar daje knjigi vrsta starih, manj znanih ali pozabljenih zemljepisnih imen (gora, planin, pobočij, robov, dolin,...), ki jih je avtor na tak način iztrgal po- zabi, saj mnoga od njih niso zapisana niti na topo- grafskih ali planinskih zemljevidih. Z opisi poti, ki so že opustele ali se zarasle, skuša te na nek način tudi ohraniti, obenem pa vztrajno opozarja, da naj razen ohranjene poti za obiskovalci ne ostane ničesar. Po- ti namreč vodijo po najbolj samotnih koncih naših go- ra, velik del po zaščitenih območjih in v ožjem območju Triglavskega narodnega parka. V uvodu je prav s tem namenom dodano tudi poglavje o tem na- šem edinem narodnem parku, ki ga množice vse bolj ogrožajo. Razpršitev teh v manj znane kotičke bo po- menila razbremenitev za okolje le ob skrajno dosled- nem upoštevanju parkovnih pravil in pravil, ki jih narekuje sodobna ekologija. Odstiranje najbolj samot- nih predelov naše dežele je vedno dvorezen meč - s tem, ko ohranjamo zaraščajoče se poti, lahko obe- nem porušimo tudi zdajšnje naravno ravnotežje. Av- tor računa na to, da se bodo opisanih poti lotili tisti, katerih ekološka zavest je že zdaj zaradi zapisano- sti naravi in goram dovolj visoka. Svet že išče neokr- njene kotičke, mi jih še imamo. Naj taki ostanejo - nekaj gornikov, ki bo vanje zašlo letno, tega verjetno ne bo pokvarilo. O grafični podobi in opremi obeh vodnikov ni do- dati kaj veliko novega, saj sta ti že ena od kakovost- nih stalnic vodnikov te mlade in prodorne založbe. Akvarelne risbe in skice poti (avtorja sta Danilo Ce- dilnik - Den in Jurij Kolenc) dopolnjujejo večinoma še fotografije, tudi celostranske. Pri drugem vodniku je mor- da malce preveč moteč prazen prostor na koncu opi- sov, ki kliče k zapolnitvi z dodatnimi informacijami oziroma izboljšavi preloma. Vsaka tura v vodniku je predstavljena s težavnostjo, imenom gore, kamor nas vodi pot, najbolj navdušujoči pa so podpisi, ki bral- ca neustavljivo pritegnejo. Tura je najprej obširno pred- stavljena z opisom okolice in zanimivosti, ki jih bomo tam videli, ko pa nas zares pritegne, sledi natančen opispristopa, vzpona in sestopa. Ze ob predstavitvi poti PP v prvem, še bolj pa ve- čine tur v drugem vodniku, je med nekaterimi vodni- ki v planinski srenji završalo, da sta avtorja odstrla še zadnjo tančico nad nekaterimi skritimi gorskimi območ- ji. K spoznavanju slovenskih alpskih pokrajin sodi tu- di odkrivanje takšnih kotičkov, zato je bila njuna odločitev za sodelovanje pri pripravi tovrstnega vod- nika povsem pravilna. Pot do njih je namreč odprta vsem tistim, ki jim pomeni gorništvo način življenja in obliko preživljanja prostega časa, ki pa zahteva tudi številna dodatna znanja, izkušnje (čas!) in spretnosti. Takšni obiskovalci sprejemajo pokrajino na celovit na- čin ob upoštevanju vseh ekoloških omejitev, saj razu- mejo večino pojavov in procesov, ki so sooblikovali te enkratne gorske oaze samote. Zato se nam ni tre- ba bati, da bodo ostale za njimi neizbrisljive sledi. Te sta s pomočjo obeh vodnikov za vedno vtisnila tudi oba avtorja, in mi vam zato na koncu, skupaj z nji- ma seveda, želimo le še srečno in varno pot! 29