KRONIKA 159 PRIMORSKA EMIGRACIJA V MARIBORU RUDOLF G O L O U H Vprašanja urbanizma so bila že pred vojno stalno na dnevnem redu. še bolj pa so se ta vprašanja kom- plicirala in zaostrila po vojni, ko je nagromadenje ljudskih mas v večjih središčih ustvarilo nebroj težav in izzvalo nebroj socialnih sporov. V povojni Sloveniji sta se, čeprav v manjšem obsegu kot drugod, zlasti naglo razvila Ljubljana in Maribor. Glede Maribora je zanimivo zasledovati napredek mesta ter število in sestavo njegovega prebivastva, ker je bilo zlasti v prvih povojnih letih priseljevanje v naše mesto po sebno močno in da je bil pri tem zlasti dotok primor skega živi j a zelo velik. Primorcev se je v poprevratni dobi naselilo v Maribor mnogo več nego drugam in se je zato govorilo o tem kot o nekem posebnem pro blemu mesta. Ta dotok je bil nedvomno precejšen in je gotovo tudi močno sovplival na rast in razvoj Maribora, ven dar treba takoj pribiti, da ni bil zdaleč tako velik in odločilen kakor se misli, če uvažujemo, da se je sorazmerno največ Primorcev naselilo v naše mesto in če pogledamo, koliko je stvarno danes Primorcev v Mariboru, vidimo, da je to število v sorazmerju z ostalimi priseljenci samo relativno. Maribor je postal v jugoslovanskih razmerah glavno mesto severnega dela Slovenije. Medtem ko je bil pred vojno le predmestje Gradca, se je razvil po vojni zlasti z novo industrijo v naše najvažnejše obmejno središče. Pri nagli preobratni preobrazitvi mesta, ko je bilo treba zlasti na novo zasesti skoro vse javne in državne urade, je bilo dovolj prostora za vse, ki so se zatekli v Maribor. Priseljene sile so zaigrale v novih razmerah važno vlogo in so dale mestnemu napredku nov impulz. Spodnja tabela nazorno prikazuje povojno priseljevanje ter kaže na primeru Maribora, da vsaka 160 KRONIKA ljudska sredina vzdrži in absorbira le toliko novo na to, da že sama gospodarska kriza in vedno večja priseljenih ljudi, kolikor jih zmore preko svojega iz virnega domačega prebivalstva. Statistika članov mariborske mestne občine, kakor so bili vpisani v članske knjige, nam daje konec leta 1934. naslednje stanje: brezposelnost izključujeta iz delovnega trga v prvi vrsti tuje delovne moči. Od tega drugega priseljevanja so ostali stalno v našem mestu predvsem gospodar sko neodvisni, kakor trgovci, industrijci, posestniki itd. Slednji so se naselili zlasti v mariborski okolici, PO ROJSTNEM KRAJU Vpisani pred 1. 1919. Črtani pred 1.1919. Ostane 1. 1919. Vpisani po 1. 1919. Črtani po 1. 1919. Ostalo: Maribo r 7465 2424 5041 6023 5454 5610 Sreza , lev i i n desn i bre g 2485 50 2435 3442 211 5666 Ostal a Dravsk a banovin a 2587 52 2535 5131 651 7015 Ostal a Jugoslavij a 251 17 234 642 118 758 Avstrij a 2776 608 2168 1387 2395 1160 n vi 385 23 362 202 124 440 Italij a 416 26 390 3554 73 3871 Madjarsk a 210 9 201 61 20 245 Nemčij a 109 5 104 48 42 110 Drug i 79 6 73 120 33 160 Vs i 16.851 3.220 13.631 20.613 9.121 25.123 Iz tega je razvidno, da znaša danes število v našem mestu naseljenih ter v Primorju in v ostalih krajih Italije rojenih oseb 3871. In tu so všteti tudi oni, ki so se sicer rodili v Primorju, ki so pa bili po svojih starših iz tukajšnjih krajev in v mariborsko ozemlje pristojni. Pritok Primorcev v naše mesto pa je bil v povojnih letih mnogo večji; moral pa se je iz Maribora pre- okreniti dalje ali v notranjost države ali v druge dr žave (dokler je bilo to mogoče), ker mesto samo ni zmoglo daljnjega dotoka. V glavnem se je trajno in stalno naselil v Mariboru le oni del primorske emi gracije, ki se je priselil semkaj takoj po vojni in za sedel izpraznjena službena mesta. Jedro mestnega prebivalstva daje tudi v posebnih razmerah, v katerih je bil in se razvijal Maribor po vojni, še vedno prebivalstvo iz mesta in najbližje okolice sreza Maribor (desni in levi breg), okoličanom sledijo priseljenci iz ostalih okrajev Dravske bano vine in na tretjem mestu nahajamo priseljence iz Primorja. Gornja tabela navaja Primorce, ki so člani občine. Pri ostalih prebivalcih Maribora je njihovo številčno sorazmerje še veliko nižje in se stalno menja. To so večinoma oni Primorci, ki so se priselili sem kasneje in iskali eksistenčnih možnosti v prostih poklicih. Ta drugi val priseljevanja se je zlasti občutil potem, ko se je začela v Mariboru razvijati tekstilna industrija. Število teh pa je majhno in se zlasti zadnja leta stalno krči, ker je Primorcu z neurejenim državljanstvom težko najti zaposlitve v privatnem podjetju, ne glede kjer so si nakupili posestva in na katerih živijo kot delavni in podjetni poljedelci. Ta dei emigracije je našemu domačemu gospodarstvu zlasti v narodnem pogledu mnogo koristil. V političnem oziru se je primorska emigracija udej- stvovala zlasti v nacionalnem delu; politično ni izsto pala nikoli samostojno, marveč se je opredeljevala po mariborskih političnih organizacijah. Ustanovila pa je več aktivno delujočih kulturnih društev; za one emigrante, ki so morali radi vedno težjih političnih in nacionalnih razmer zadnjih časov zapustiti svoje primorske domove in ki so bili večinoma navezani na javno pomoč, pa se je ustanovil pomožni odbor. Spa janje z lokalnim življenjem je temeljna črta mari borskih Primorcev in radi tega se je najbrže dobršen del zlasti prvotne primorske emigracije že amalga- miral s podravskim mestnim življem. Kakor že rečeno, sestavljajo večino mariborskih Primorcev predvsem državni nameščenci (številčno zlasti policijski in železniški uslužbenci), medtem ko je zlasti število delavcev in inteligence v prostih po klicih relativno majhno. To dokazuje, da so pritok Primorcev v Maribor izzvale predvsem prevratne raz mere, in da je ta pritok odgovarjal potrebam teda njega časa. K naglemu razvoju in preoblikovanju Maribora so novi someščani doprinesli znaten delež. Kakor so vedno in povsod na razvoj mest močno vplivale pri seljene aktivne sile, tako je tudi v našem slučaju emi gracija prispevala svoje k napredku in k ustvarjanju novega lica in bistva mariborskega mesta.