jradbeni izvidi in najdbe
Settlement Structures ind Small Finds
Drago Svoljšak anez Dular
Zbirka / Series OPERA INSTITUTI ARCHAEOLOGICI SLOVENIAE 33
Uredniki zbirke / Editors of the series Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček
Železnodobno naselje Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe Drago Svoljšak, Janez Dular	The Iron Age Settlement at Most na Soči. Settlement
Structures and Small Finds
Recenzenta / Reviewed by Ladislav Urednica / Editor Prevod / Translation Jezikovni pregled / Language Editor Tehnična ureditev / Technical Editor Načrti in risbe / Plans and drawings Fotografije / Photographs Oblikovanje ovitka / Front cover design Priprava slikovnega gradiva / Preparation of illustrations Prelom / DTP Izdala / Issued by Zanju / Represented by Založila / Published by Tisk / Printed by
Ciglenečki, Ivan Šprajc Sneža Tecco Hvala Andreja Maver Špela Križ Mateja Belak Sneža Tecco Hvala Borut Križ, Drago Svoljšak
Tamara Korošec
Drago Valoh Mateja Belak
ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo Oto Luthar, Anton Velušček Založba ZRC, ZRC SAZU Collegium Graphicum d. o. o., Ljubljana
Izid knjige so podprli / Published with the support of
Naklada / Print run
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (Slovenian Research Agency), Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts), Goriški muzej 500 izvodov / copies
Ljubljana 2016; prva izdaja, prvi natis / first edition, first print; prva e-izdaja / first e-edition
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
903(497.4Most na Soči)«638«
SVOLJŠAK, Drago
Železnodobno naselje Most na Soči : gradbeni izvidi in najdbe = The Iron Age settlement at Most na Soči : settlement structures and small finds / Drago Svoljšak, Janez Dular ; [prevod Andreja Maver ; načrti in risbe Sneža Tecco Hvala ; fotografije Borut Križ, Drago Svoljšak]. - 1. izd., 1. natis = 1st ed., 1st print. - Ljubljana : Založba ZRC, 2016. - (Zbirka Opera Instituti archaeologici Sloveniae ; 33)
ISBN 978-961-254-935-0 1. Dular, Janez, 1948286394880
Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf) / The book is freely available in e-form (pdf), ISBN 978-961-254-936-7, COBISS.SI ID 286395136. http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1367
© 2016, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC, ZRC SAZU
Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher.
Drago Svoljšak, Janez Dular
ŽELEZNODOBNO NASELJE MOST NA SOČI
Gradbeni izvidi in najdbe
THE IRON AGE SETTLEMENT AT MOST NA SOČI
Settlement Structures and Small Finds
ZALOŽBA Z R C
LJUBLJANA 2016
... Tista pot se je pobu vtisnila v spomin. Pa saj je bila tudi spomina vredna, ker je bila dolga in čudna ter je šla
skozi nova doživetja v nova spoznanja ...
... Molče sta prišla do Bače in molče sta se po zgornji poti začenjala vzpenjati na Stopec, na tisto lepo široko polico, ki imajo na njej Mostarji in Modrijani svoja polja in svoje njive. Tam človek ve in vidi, da se svet odpira na vse štiri strani: po Baški grapi, po Idrijski dolini in po Soči na sever in jug. Tam utrujeni hribovec rad utihne, da si najprej napase oči na ravni zemlji, nato pa na Krnu in na drugih gorah, ki se zdaj dvigajo pred njim ter ga s svojo mogočno lepoto pretresajo, da pozabi na tegobe vsakdanjega dne; pobrišejo mu z oči prah nezadovoljstva in s srca meglo skrbi. Človek se zravna, zajame sapo in nato srečno pomisli, da je doma sredi lepega sveta in da je naposled tudi
živeti lepo ...
... Oče in sin sta molče šla po gladkem kolovozu, ki se je vijugal ob vznožju pobočja ... Najprej je gledal po dolgih, v loku zoranih njivah . nato se je zamaknil v enovrstne kozolce, ki so stali med njivami, in v visoke gore, ki so stale za njimi. Pokrajina se je naglo spreminjala.Hribi so se razmaknili, visoke bele gore so bile mogočne, a tako mirne, da so tudi poba navdajale z mirom in močjo. Nebo ni bilo več ozko in težko, svinčeno, ki ga je prej tlačilo k tlom.
Odprlo se je, se zrahljalo in pomodrilo.
Vsa ta zemeljska in nebesna pokrajina je zbujala v pobu občutek tako močne in nepojmljive sreče, da mu je šlo skoraj na jok. Pomislil je, kako lepo je živeti. Živeti! Živeti! Živeti!... Vedeti, da za tvojim hrbtom teče Bača, da se na levi Idrijca vali po globoki soteski, da je pred tabo Soča, tako čudovita reka, da ji ni para na vsem svetu .
Ciril Kosmač, Pot v Tolmin
PREDGOVOR
Po 32 letih od zaključka obsežnih zaščitnih izkopavanj prazgodovinskega in rimskodobnega naselja, ki jih je v letih od 1971 do 1984 na Mostu na Soči opravil Goriški muzej iz Nove Gorice, prinaša 33. zvezek Opera Instituti Archaeologici Sloveniae njihove rezultate.
Od takrat je bila ta objava moj prednostni cilj, ki pa je po obsegu presegala moje možnosti in tudi zmožnosti. Sem in tja sem, poleg poročil za domačo rabo v Varstvu spomenikov, za posebne priložnosti pa iz obilja unikatnih izkopanin odkrhnil kakšno drobtino ter tako na primer objavil ob opisu zgodovine raziskovanj prvo hišo (Goriški letnik 1, 1984), dodal poskus umestitve Mosta na Soči v venetski kulturni prostor z njegovo urbanistično zasnovo (Situla 20/21, 1980 - Gabrovčev zbornik), opozoril na imenitnost mostarskega železno dobnega stavbarstva (I Raeti, 1999) ali s stalno arheološko zbirko ob ohranjeni železnodobni hiši 15, v osnovni šoli na Mostu na Soči, urbi et orbi predstavil posoško železnodobno stavbarsko dediščino.
Prvi zaresen poskus objaviti železnodobno naselje na Mostu na Soči je bil na pobudo dr. Janeza Dularja zastavljen že leta 1984, ko sta prvič združila moči Goriški muzej iz Nove Gorice in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. V Goriškem muzeju je bil tedaj ravnatelj dr. Branko Marušič. Takrat je bilo izkopano gradivo že kar primerno muzejsko urejeno, najdbe v veliki meri restavrirane in konservirane, to je opravila Jana Šubic Prislan, tako da je bil načrt videti povsem uresničljiv. Vse predmete je s finančno podporo inštituta zrisala Sneža Tecco Hvala, jih tudi uredila na tablah ter jih pripravila za v Katalogih in monografijah Narodnega muzeja Slovenije načrtovano objavo. Že takrat je živalske kosti prvih nekaj hiš pregledal in določil Janez Dirjec, za njim pa zares obilno zoološko gradivo še dr. Laszlo Bartosiewicz (Univerza v Budimpešti). Lesno oglje - razen oglja iz prvih dveh hiš, ki ga je analiziral dr. Alojz Šercelj - je v analizo prevzela dott.sa Sila Motella (ARCO - Coop. di ricerche archeobiologiche) iz Coma v Italiji.
Sledilo je še nekaj poskusov izpeljati to obsežno nalogo. Eden takih je bil uresničiti jo z združenimi močmi z mlado in obetavno tolminsko arheološko generacijo, te vrste je bila tudi velikodušna ponudba dr. Bernharda Hansla (Freie Universitaet, Berlin), ali pa neutrudno spodbujanje dr. Staneta Gabrovca, naj v doktorski disertaciji raziščem železnodobno stavbarstvo na slovenskem ozemlju, z Mostom na Soči kot središčnim najdiščem. Nič od tega ni šlo v klasje!
Odločilni premik se je zgodil decembra 2012 v Novi Gorici, na podelitvi Zoisovega priznanja sodelavcem Inštituta za arheologijo ZRC SAZU za raziskavo in objavo poznoantičnega višinskega naselja na Tonovcovem gradu pri Kobaridu. Praznično vzdušje je, kakopak, napeljalo tudi na pomenek o Mostu na Soči in o tem, ali bi morda za inštitut tudi to bila dovolj primerna tema za uvrstitev v njegove programe. Odziv je bil takojšen! Takratna predstojnica inštituta dr. Jana Horvat in njegova sodelavca dr. Janez Dular in dr. Sneža Tecco Hvala so predlog sprejeli brez oklevanja in odprtih rok. Že v prvih dneh januarja 2013 je bil sklenjen dogovor ter zasnovan načrt, kako izpeljati to obsežno in zapleteno delo. Odločeno je bilo, da bo v dveh zvezkih objavljeno v seriji Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, da bo projekt vodil dr. Janez Dular, da bo pri koordinaciji sodelovala dr. Sneža Tecco Hvala, vključeni pa bodo še drugi znanstveni, strokovni in tehnični sodelavci Inštituta za arheologijo (dr. Lucija Grahek, dr. Tjaša Tolar, dr. Borut Toškan, Tamara Korošec, Lučka Lavrenčič in Drago Valoh). K analitičnemu delu raziskave so bili pritegnjeni še arheolog dr. Boštjan Laharnar, geolog dr. Aleksander Horvat in metalurg dr. Jakob Lamut, ponovno sta bila k sodelovanju povabljena tudi dr. Laszlo Bartosiewicz in dott.sa Sila Motella. Delo v Goriškem muzeju je bilo odmerjeno meni, kot vodji izkopavanj na Mostu na Soči.
Pretehtano načrtovana priprava in tudi izpovedno gradivo, ki je bilo na voljo, sta bila dovolj, da je načrt dobil podporo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije in da je bil uvrščen v njegov program (naslov projekta: Železnodobna naselbina na Mostu na Soči - začetki urbanizma v jugovzhodnih Alpah).
S Pismom o nameri med Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU (dr. Jana Horvat) in Goriškim muzejem (Matjaž Brecelj) je dobil dogovor tudi pravno podlago. Prav po zaslugi direktorja Goriškega muzeja in nesebične strokovne ter prijateljske podpore sovoditeljice izkopavanj na Mostu na Soči, kustosinje Beatriče Žbona Trkman, je delo v odličnih razmerah steklo tudi v Goriškem muzeju. To velja tako za Arheološki oddelek, v katerem prevzemata skrb za mostarske starine Ana Kruh in dr. Teja Gerbec, kot za konservatorsko-restavratorsko delavnico, v kateri sta mag. Jana Šubic Prislan in Andrej Ferletič sproti pripravljala in popravljala še ne obravnavano gradivo za dokončno arheološko oceno. Vse izkopanine in tudi zajetno terensko dokumentacijo namreč hrani Goriški muzej v Novi Gorici.
Nad arheološko dediščino Mosta na Soči, za njeno žitje in bitje, odtlej skrbno bedita oživljeni Tolminski muzej in njegov kustos arheolog mag. Miha Mlinar, ki je s tvornim sodelovanjem soutiral pot k prezentaciji doslej raziskane železnodobne naselbine!
Tako je v dobre tri leta trajajočem procesu, v katerem je bila največja zapreka pretečeni čas, nastalo delo, ki prinaša pretehtan vpogled v raziskano železnodobno stavbarsko tvarino, zraven pa še katalog najdenih predmetov, ki poleg uporabne namembnosti v takratnem vsakdanjiku odmerjajo naselju tudi časovni okvir.
V sodelovanju s sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ima zdaj zaokroženo podobo arheološko opravilo, ki sem ga leta 1971 začel s Henrikom in Andrejem, dvema upokojencema iz Kozmeric, in ga nato uresničeval s številno kopaško ekipo domačinov, arheologov, študentov, dijakov, s sodelavci iz Goriškega muzeja ter s svetovalci in prijatelji iz slovenskih in tujih arheoloških vrst. Vsem njim bi veljalo posvetiti to publikacijo kot iskreno zahvalo za vzorno opravljeno delo in nič manj za neponovljivo, navdušujoče vzdušje, ki je ves čas vedrilo ter plemenitilo arheološki izkopavalni utrip. Pa vendar bi v posvetilu odmeril posebno mesto mojemu učitelju in vzorniku dr. Stanetu Gabrovcu, goriški muzejski sopotnici Betki Žbona Trkman ter mojima Darinki in Petri, ki sta mostarsko izkušnjo in situ ter doma spremljali in jo sodoživljali.
Drago Svoljšak Nova Gorica, na svečnico 2016
VSEBINA
GEOGRAFSKI ORIS...........................................................................................................................................................11
ZGODOVINA RAZISKOVANJ ........................................................................................................................................17
Odkritje.............................................................................................................................................................................17
Prvi raziskovalci...............................................................................................................................................................18
Obdobje po drugi svetovni vojni...................................................................................................................................24
Zaščitna izkopavanja Goriškega muzeja 1971-1984 ........................................................................................25
Metoda izkopavanj ...........................................................................................................................................28
Arheološka ekipa..............................................................................................................................................31
Arheološki park................................................................................................................................................34
DOSEDANJE OBJAVE O ZELEZNODOBNEM NASELJU NA MOSTU NA SOČI...............................................37
GRADBENI IZVIDI............................................................................................................................................................41
Hiše 1-36.....................................................................................................................................................................44
Jarek............................................................................................................................................................................221
Pot...............................................................................................................................................................................222
Območja z razpršenimi sledmi poselitve...............................................................................................................222
KATALOG NAJDB............................................................................................................................................................229
TABLE 1-100 ......................................................................................................................................................................263
PRILOGE 1-5
CONTENTS
GEOGRAPHIC OUTLINE................................................................................................................................................11
HISTORY OF RESEARCH ................................................................................................................................................17
Discovery.....................................................................................................................................................................17
The early investigators................................................................................................................................................18
Investigations after World War II.............................................................................................................................24
Rescue investigations by the Goriški muzej between 1971and 1984..............................................................25
Excavation method...........................................................................................................................................29
The archaeological team ..................................................................................................................................31
Archaeological park.........................................................................................................................................34
BIBLIOGRAPHY OF THE IRON AGE SETTLEMENT AT MOST NA SOČI ........................................................37
SETTLEMENT STRUCTURES.........................................................................................................................................41
Houses 1-36 ................................................................................................................................................................44
Drainage ditch...........................................................................................................................................................221
Path through the settlement....................................................................................................................................222
Locations of dispersed habitation traces................................................................................................................222
CATALOGUE OF SMALL FINDS .................................................................................................................................229
PLATES 1-100 ....................................................................................................................................................................263
APPENDICES 1-5
GEOGRAFSKI ORIS GEOGRAPHIC OUTLINE
Že ime kraja Most na Soči pove, da je vas v hribovitem predalpskem svetu umeščena v malo kotlino ob reki Soči, in to v tistem delu njenega toka, kjer se je iz širokih prodišč stisnila v ozko, komaj nekaj metrov široko ožino. Od tu naprej je vse do Kanala in Plav ter spet od tod do prehoda v Goriško ravan, med Sabotinom in Skalnico (Sv. goro), tekla po ozki dolini. Prav ta del njenega toka so temeljito spremenile tri hidrocentrale, v Doblarju (1938), Plavah (1946) in Solkanu (1990), katerih jezovi so zalili precejšne predele nekdanje struge. Za pregrado v Podselih je nastalo jezero, ki je zalilo strugo Soče tudi pri Mostu na Soči, tamkajšnjo sotesko in še del širokega prodišča proti Tolminu vse do okljuke pri Prapetnem in sotočja s Tolminko. Soča je v jezero nanesla debel sloj peščenih naplavin in z njimi prekrila svojo morebitno arheološko zgodbo. Jezero je do Bače pri Modreju zalilo tudi globoko, v skalno tesen stisnjeno strugo Idrijce, ki se na Mostu na Soči izliva v Sočo. Na vzhodni strani zaklepa rečni obroč okoli Mosta na Soči še reka Bača. Znotraj tega rečnega oboda so med Senico (658 m) na severu, Cvetjem (Mrzli vrh, 590 m) na zahodu in Kosov-dom (Crkovnico, 507 m) na jugu poleg Mosta na Soči še vasi Bača pri Modreju, Stopec in Modrej (sl. 1). Daleč v severnem zaledju varujejo doline Soče, Idrijce in Bače vrhovi Julijskih Alp od Krna do Rodice ter Črne prsti.
Rečne sovodnji so hkrati tudi vozlišče poti: navzgor po dolini Soče proti Tolminu in Kobaridu, od tu pa po dolini Nadiže v Benečijo ali mimo Bovca čez prelaz Predel proti Koroški; čez preval Poljance med Bučenico oziroma Mengorami ter Mrzlim vrhom proti zahodu in naprej na jug proti Novi Gorici v Furlanijo in Vipavsko dolino ter na Kras do Jadranskega morja; ob Idrijci na vzhod proti Idriji in še naprej v Ljubljansko kotlino; po dolini Bače čez prelaz Petrovo brdo in Soriško planino v Bohinj; po južnih poteh, čez Vrata in po Čepovanskem dolu ali mimo Drobočnika, Kanalskega loma ter čez Banjšice, v Vipavsko dolino. K tem, tudi staroveškim potem, je treba dodati še novodobno železnico, ki od leta 1906 povezuje Jesenice na Gorenjskem z Gorico oziroma Novo Gorico na Goriškem.
Staro jedro današnjega Mosta na Soči je umeščeno na širok pomol nad sotočjem Soče in Idrijce, prav
Most na Soči - translated as the Bridge on the Soča, a river named Isonzo in its lower reaches on Italian territory - is the modern name of a village in the subalpine hills of Slovenia. It is located in a small basin where the Soča, after leaving the gravel plains upstream, squeezes into a gorge at places only a few metres wide. Downstream from Most na Soči, it flows past Kanal and Plave toward the plains at Gorizia/Gorica that begin at the foot of the hills of Sabotin and Skalnica-Sv. Gora. The construction of three hydropower stations, at Doblar (1938), Plave (1946) and Solkan (1990) in the narrow section of the river, caused considerable changes that included flooding of vast areas. The dam for the first of them, constructed at Podsela, raised the water level at Most na Soči and flooded the valley around the village and a part of the wide bed towards Tolmin up to the bend at Prapretno and the confluence with the River Tolminka. The Soča deposited a thick layer of sandy alluvia on the floor of the reservoir, covering any potential archaeological remains underneath. The reservoir also flooded the deep gorge of the River Idrijca from Most na Soči up to Bača pri Modreju. The Soča, Idrijca and Bača form a watery enclosure around the villages of Most na Soči, Bača pri Modreju, Stopec and Modrej. These villages are also surrounded by elevations: Senica (658 m) in the north, Cvetje (the highest peak of Mrzli vrh, 590 m) in the west and Kosovd (the highest peak of Crkovnica 507 m) in the south (Fig. 1). In the north, the three river valleys are dominated by the mountain chain of the Julian Alps with the high peaks such as Krn in the west and Rodica and Črna prst in the east.
River confluences represent crossroads of waterways. From Most na Soči, it is possible to travel up the Soča towards Tolmin and Kobarid, and from there along the River Nadiža/Natisone to Veneto in Italy or further upstream past Bovec across the Predel Pass towards the Kärnten region in Austria. Another route leads from Most na Soči west across the Poljance Pass, between the hills of Bučenica or Mengore on one side and Mrzli vrh on the other, and then turns south towards Nova Gorica or Gorizia; from there it is possible to reach the Adriatic, either via Friuli in the west or Vipavska dolina and the Kras plateau in the east. Travelling along the Idrijca to
11
GEOGRAFSKI ORIS
GEOGRAPHIC OUTLINE
Sl. 1: Topografska karta bližnje okolice Mosta na Soči. M. = 1:25000. Fig. 1: Topographic map of the Most na Soči area. Scale = 1:25000.
tam, kjer sta bili strugi obeh rek utesnjeni v 20 do 30 metrov globoki in le nekaj metrov široki soteski (sl. 2, 3). Od tu se je širilo ob bregovih obeh rek in po blagem pobočju med njima proti vzhodu. Na severni oziroma severovzhodni strani zagrajujejo mostarski naselitveni prostor trije kuki (Cungov, Munihov in Kuk sv. Mavra oziroma Teza) ter ga ločujejo od plodnih ledeniških teras ob vznožju Senice, kjer so polja Mostarjev in Mo-drejanov. Le v neznatnem obsegu je poselitev preskočila Idrijco, kjer je na njenem levem bregu zrasla Lesena vas.
V sedlu med Tezo in Munihovim kukom stoji cerkev iz 12. stoletja, posvečena sv. Mavru, po katerem je naselje v sotočju Soče in Idrijce dobilo tudi prvo znano
Idrija and further eastwards takes one to the Ljubljana basin. The waterway along the Bača continues on land across the Petrovo brdo Pass and the plateau of Soriška planina to Bohinj.
Apart from waterways, there is also a land route leading southwards to Vipavska dolina, either past Vrata and along the valley of Čepovanski dol or past Drobočnik and Kanalski lom across the Banjšice plateau. In addition to these ancient paths, the modern era brought a railway connection between Jesenice, in the Gorenjska region, and Gorizia, which was opened in 1906.
The core of the modern Most na Soči is situated on the gentle slope of the promontory overlooking the
12
GEOGRAFSKI ORIS
GEOGRAPHIC OUTLINE
Sl. 2: Pogled na Most na Soči z zahoda (http://www.dolina-soce.com. Foto: P. Petrignani). Fig. 2: View of Most na Soči from the west.
ime: In ponte Sancti Mauri ali St. Maurus Bruck, sredi 17. stoletja tudi le kot Ad pontem. Novo poimenovanje kraja, to je Sv. Lucija ali Sv. Lucija na Mostu, je povezljivo s posvetitvijo nove farne cerkve Kronanju device Marije in sv. Luciji. Cerkev so začeli graditi leta 1584, posvečena je bila leta 1612, samostojna župnija pa je Sv. Lucija postala leta 1789. V 19. stoletju je bil uradni naziv kraja Sv. Lucija/St. Luzia/S(anta). Lucia, ki so ga v obdobju med obema vojnama poitalijančili v Santa Lucia di Tolmino. Po drugi svetovni vojni se je kraj do leta 1952 imenoval Sv. Lucija ob Soči, nato pa je bilo ustoličeno današnje ime vasi - Most na Soči.
V opisanem prostoru med Sočo, Idrijco in Bačo so sledi poselitev od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, potem pa, najbrž brez večjega presledka, vse do današnjih dni. Bronastodobna poselitev je dokazana z odkritjem stavbnih prvin in njim pripadajočim keramičnim inventarjem pri Filijevi hiši,1 zgodnjesrednje-veška pa s staroslovansko lončenino, ki je bila odkrita v hrambni jami med železnodobnimi grobovi na Repelcu, na levem bregu Idrijce.2
1	Drago Svoljšak, Posočje v bronasti dobi (Das Sočagebiet in der Bronzezeit). - Arheološki vestnik 39-40, 1988-1989, 372, pril. 1-2 in sl. 3-5.
2	Miha Mlinar, Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke
confluence of the Soča and the Idrijca, where the rivers pass through 20-30 m deep and only a few metres wide gorges (Figs. 2, 3). The settlement area is also delimited by three peaks named Cungov Kuk, Munihov Kuk and Kuk Sv. Mavra-Teza, separating the urban area from the fertile glacier terraces at the foot of Senica further to the north, where modern inhabitants of Most and Modrej farm their fields. There is only limited habitation across the Idrijca, where the village of Lesena vas is located on the left bank.
The saddle between two of the peaks, Munihov Kuk and Teza, is the location of a church from the 12th century, dedicated to St Maurus. The saint gave the first recorded name to the village: In ponte Sancti Mauri or St. Maurus Bruck, in the mid-17th century also shortened to Ad pontem. A new name, of Sv. Lucija or Sv. Lucija na mostu, is connected with the dedication of the new parish church to the Coronation of Virgin Mary and to Saint Lucy. The church began to be built in 1584 and was dedicated in 1612; Sveta Lucija became an independent parish in 1789. In the 19th century, the official name of the village was Sv. Lucija/ St. Luzia/S(anta). Lucia, Italianised to Santa Lucia di Tolmino in the period between the two wars. After World War II and to 1952, it was named Sv. Lucija ob
13
GEOGRAFSKI ORIS	GEOGRAPHIC OUTLINE
Sl. 3: Sotočje Idrijce in Soče, ko ga še ni zalilo akumulacijsko jezero doblarske elektrarne; razglednica iz leta 1916
(hrani Tolminski muzej).
Fig. 3: Confluence of the Idrijca and the Soča before being flooded by the reservoir for the Doblar station; postcard from 1916
(kept in the Tolminski muzej).
Železnodobno naselje je bilo po obsegu največje. Razprostiralo se je od sotočja obeh rek (najbolj zahodno pričevanje poselitve so ostanki štirih objektov na ledini Maregova guna)3 pa vse do konca prostrane ledine Merišče, ki jo na severu zamejujejo Kuki, na jugu pa prepadni desni breg Idrijce. Območje je vse do šestdesetih let 20. stoletja krepko presegalo velikost vasi, ki se je v strnjeni poseljenosti končala ob župni cerkvi sv. Lucije oziroma so onkraj te meje stale le še posamične hiše. V železnodobno in rimskodobno naselje so bili vključeni tudi kuki (dokazano Munihov kuk in Teza s sedlom med njima), pri tem je bilo rimskodobno naselje po sedanjem vedenju umeščeno le v vzhodno polovico železnodobnega. Teza, ki je najvišja med kuki (232 m), je bila vedno odlično razgledišče, zato je imela v varovalni strategiji prazgodovinskega in rimskodobnega naselja upoštevanja vreden položaj.
V arheološki literaturi je Most na Soči bolj znan z nekdanjim imenom Sv. Lucija, ki se je v evropsko
raziskave na Mostu na Soči: 2000 do 2001 (Sveta Lucija - new stigma to the enigma. Archaeological excavations at Most na Soči: 2000-2001). - Tolmin 2002, 22 s., sl. 13.
3 Miha Mlinar, Rok Klasinc, Martina Knavs, Zaščitne arheološke raziskave na Mostu na Soči (Rescue archaeological excavations at Most na Soči in the year 2001). - Arheološki vestnik 59, 2008, 191 s; Miha Mlinar (op. 2), 33.
Soči, after which it changed again, to its present-day form - Most na Soči.
The area between the Soča, the Idrijca and the Bača has revealed habitation traces spanning from the Bronze Age to the Early Middle Ages and further on, probably without significant interruption, to the present day. The Bronze Age habitation left behind remains of a house and associated finds near Filijeva hiša,1 while early medieval Slavic pottery came to light in a storage pit excavated between the Iron Age graves at Repelc, on the left bank of the Idrijca.2
The most extensive habitation remains, however, are those from the Iron Age. The settlement extended from the confluence of the Idrijca and the Soča (the westernmost remains were of four buildings at Maregova Guna)3 to the end of the area (fallow) of Merišče, delim-
1	Drago Svoljšak, Posočje v bronasti dobi (Das Sočagebiet in der Bronzezeit). - Arheološki vestnik 39-40, 1988-1989, 372, Apps. 1-2 and Figs. 3-5.
2	Miha Mlinar, Nove zanke svetolucijske uganke. Arheološke raziskave na Mostu na Soči: 2000 do 2001 (Sveta Lucija - new stigma to the enigma. Archaeological excavations at Most na Soči: 2000-2001). - Tolmin 2002, 22 f, Fig. 13.
3	Miha Mlinar, Rok Klasinc, Martina Knavs, Zaščitne arheološke raziskave na Mostu na Soči (Rescue archaeological excavations at Most na Soči in the year 2001). - Arheološki vestnik 59, 2008, 191 f; Miha Mlinar (Fn. 2), 33.
14
GEOGRAFSKI ORIS
GEOGRAPHIC OUTLINE
arheološko zavest zapisalo z odkritjem in raziskovanjem obsežne železnodobne nekropole. Z njim je Stane Gabrovec železnodobne pojave v Posočju v kul-turnohistoričnem smislu poimenoval in opredelil kot svetolucijsko skupino.4 Njeno matično ozemlje je bilo v Zgornjem Posočju, kjer moramo poleg Mosta na Soči omeniti še drugo središče v Kobaridu. Manjša naselja so bila v Bovcu, Tolminu, Breginjskem kotu (Podbela, Sedlo, Staro Selo, Robič), v Idriji pri Bači, na Slapu ob Idrijci, na Šentviški planoti (Šentviška gora), v Koritnici in v Rutu. Vplivno območje svetolucijske skupine je segalo tudi onkraj alpskih prehodov med Črno prstjo in Voglom v Bohinjski kot, kjer so bila bogata nahajališča železove rude. Običajno prištevajo k njej še najdišča v dolini Nadiže (Špeter Slovenov/S. Pietro al Natisone, S. Quirino, Čedad/Cividale, Darnazzacco) in ob Soči do Vipavske doline (Bodrež, Kalvarija/Monte Calvario, Grgar, Sv. Katarina nad Novo Gorico, Podnanos). Njen vpliv se je širil tudi ob Idrijci na vzhod vse do Jelenška nad Godovičem.
ited in the north by the three Kuk peaks and in the south by the precipitous right bank of the Idrijca. The ancient settlement area exceeded the extent of the modern village up to the 1960s, when only rare houses stood outside the main concentration that ended at the parish church of St Lucy. The Iron and Roman-period settlements included the three Kuk peaks (reliably proven for Muni-hov Kuk and Teza, as well as the saddle between them). Teza, the highest of the three peaks (232 m), represents an excellent vantage point, hence it boasted a pride of place in the protection strategy of both the prehistoric and the Roman-period settlements. Evidence gathered so far suggests that the Roman-period settlement only covered the eastern half of the Iron Age one.
In the archaeological literature, Most na Soči is better known under its former name of Sv. Lucija/Sveta Lucija, which was introduced in the archaeological nomenclature with the discovery and research of the vast Iron Age necropolis. Stane Gabrovec also used the name to culturally and historically define the Iron Age phenomena in the Soča valley as the Sveta Lucija group.4 Its original territory covered the upper reaches of the Soča, with centres at Most na Soči and Kobarid, and smaller settlements at Bovec, Tolmin, in the area of Breginjski kot (Podbela, Sedlo, Staro Selo, Robič), at Idrija pri Bači, Slap ob Idrijci, on the plateau of Šentviška planota (at Šentviška gora), at Koritnica and Rut. The influence of the Sveta Lucija group spread beyond this territory, beyond the Alpine passes between the mountains of Črna prst and Vogel into Bohinjski kot, an area rich in iron ore deposits. The sites in the Nadiža/Natisone valley (S. Pietro al Natisone/Špeter Slovenov, S. Quirino, Cividale/ Čedad, Darnazzacco) are usually also attributed to the group, as well as the sites along the Soča to the Vipava valley (Bodrež, Kalvarija/Monte Calvario, Grgar, Sv. Katarina above Nova Gorica, Podnanos). Eastwards, its influence was felt along the Idrijca up to Jelenšek above Godovič.
4 Stane Gabrovec, Halštatska kultura v Sloveniji. -Arheološki vestnik 15-16, 1964-1965, 25 s; Stane Gabrovec, Zur Hallstattzeit in Slowenien. - Germania 44, 1966, 5 ss; Stane Gabrovec, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom (Uvod, Dolenjska grupa, Svetolucijska grupa, Notranjska grupa, Ljubljanska grupa). - V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Sarajevo 1987, 120 ss.
4 Stane Gabrovec, Halštatska kultura v Sloveniji. -Arheološki vestnik 15-16, 1964-1965, 25 f; Stane Gabrovec, Zur Hallstattzeit in Slowenien. - Germania 44, 1966, 5 ff; Stane Gabrovec, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom (Uvod, Dolenjska grupa, Svetolucijska grupa, Notranjska grupa, Ljubljanska grupa). - In: Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Sarajevo 1987, 120 ff.
15
ZGODOVINA RAZISKOVANJ HISTORY OF RESEARCH
Most na Soči je zapisan v evropsko arheologijo, pravzaprav v njeno prazgodovinsko vednost, z veliko železnodobno nekropolo, ki so jo med letoma 1880 in 1903 raziskovali Paolo de Bizzaro, Carlo Marchesetti, Josef Szombathy in Enrico Majonica, med obema vojnama Bruna Forlati Tamaro, po drugi svetovni vojni pa Niko Mozetič, Drago Svoljšak in Miha Mlinar.5 O naselju, ki je pripadalo grobišču, pa so iz tistih časov le drobne notice.
Most na Soči entered European prehistoric archaeology with the discovery of the vast Iron Age cemetery. It was investigated by Paolo de Bizzaro, Carlo Marchesetti, Josef Szombathy and Enrico Majonica between 1880 and 1903, Bruna Forlati Tamaro between the two wars, and Niko Mozetič, Drago Svoljšak and Miha Mlinar after World War II.5 The early investigations were focused on the cemetery and not much was known and written on the associated settlement.
ODKRITJE
Prvi, ki je, po doslej znanih podatkih, dojel pomen različnih prazgodovinskih in rimskodobnih predmetov, ki so jih kmetje najdevali po poljih na obeh bregovih Idrijce, je bil duhovnik Tomaž Rutar (1807-1877). V takratni Sv. Luciji na Mostu je služboval najprej kot duhovni pomočnik in kaplan (1835-1842), nato pa od 1844 do smrti leta 1877 kot prvi farni župnik.6 V župnišču je zasnoval manjšo zbirko arheoloških najdenin in o njih tudi poročal.7 V zbirki je hranil tako grobne pridatke iz žarnih grobov kot predmete iz naselbinskega okolja, od koder omenja tudi zidane objekte. Takrat je bilo okoli farne cerkve sv. Lucije še videti ostanke velikega in širokega zidu, ki ga je Rutar pripisal poganskemu svetišču.8
DISCOVERY
As far as we know, the significance of the various artefacts from prehistory and the Roman period, which local farmers collected on their fields on both banks of the Idrijca, was first recognised by Tomaž Rutar (18071877), who was initially assistant priest and chaplain (1835-1842) in Sv. Lucija na Mostu and later, from 1844 to his death in 1877, the first parish priest.6 He compiled a small collection of artefacts in the parsonage and wrote reports on the circumstances of their recovery.7 The collection consisted of the goods from cremation burials and the finds from habitation contexts; he also mentioned stone buildings in connection with the latter. In his day, remains of a large wall were still discernible around the parish church of St Lucy, which Rutar ascribed to a pagan sanctuary.8
5	Za zgodovino raziskovanj nekropole glej Stane Gabrovec, Drago Svoljšak, Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija (Storia delle ricerche e topografia). - Katalogi in monografije 22, 1983, 12 ss; Miha Mlinar (op. 2), 13 ss.
6	Drago Svoljšak, Rutar (Ruttar, Rutter) Tomaž. - V: Primorski slovenski biografski leksikon, 13. snopič, Gorica 1987, 257 s.
7	Tomaž Ruttar, Odgovori na vprašanja družtva za jugosl. povestnico. - Slovenska bčela 4, 1853, 13; Tomaž Ruttar, Odgovori na nekoja vprašanja družtva za jugoslavensko povestnico. - Arkiv za povjestnicu jugoslavensku 3, 1854, 310 ss.
8	Od sv. Lucije na Mostu. - Domovina, št. 22, 31. 5. 1867, 89 s.
5	On the history of research into the cemetery see Stane Gabrovec, Drago Svoljšak, Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija (Storia delle richerche e topografia). - Katalogi in monografije 22, 1983, 12 ff; Miha Mlinar (Fn. 2), 13 ff.
6	Drago Svoljšak, Rutar (Ruttar, Rutter) Tomaž. - In: Primorski slovenski biografski leksikon, 13. snopič, Gorica 1987, 257 f.
7	Tomaž Ruttar, Odgovori na vprašanja družtva za jugosl. povestnico. - Slovenska bčela 4, 1853, 13; Tomaž Ruttar, Odgovori na nekoja vprašanja družtva za jugoslavensko povestnico. - Arkiv za povjestnicu jugoslavensku 3, 1854, 310 ff.
8	Od sv. Lucije na Mostu. - Domovina, št. 22, 31. 5. 1867,
89 f.
17
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Sl. 4: Župnik Alojzij Carli. Fig. 4: Priest Alojzij Carli.
PRVI RAZISKOVALCI
Bolj sistematično in tudi z večjim znanjem je na Mostu na Soči na arheološkem področju deloval Rutar-jev naslednik Alojzij Carli (1846-1891), ki je bil župnik v svetolucijski fari (župniji) med letoma 1877 in 1891 (sl. 4).9 Rutarjevo zbirko je leta 1878 izročil dr. Paolu de Bizzarru iz Gorice in ta je prevzete predmete popisal. Med njimi je bilo tudi 11 novcev. Umestil jih je v naselbinsko območje na desnem bregu Idrijce. O zbirki je z nekoliko prirejenim popisom poročal Centralni komisiji na Dunaj (K. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale), od koder je leta 1880 dobil dovoljenje in denar za prva izkopavanja na veliki svetolucijski nekropoli. Vsekakor je bil Carli z oddajo Rutarjeve arheološke zbirke Bizzarru zaslužen, da je za pomen Sv. Lucije izvedelo znanstveno okolje tako v Trstu kot tudi na Dunaju.10
9	Marijan Brecelj, Carli Alojzij. - V: Primorski slovenski biografski leksikon, 3. snopič, Gorica 1976, 166 ss.
10	Glej Stane Gabrovec, I rapporti fra Carlo Marchesetti, Josef Szombathy e Alojzij Carli. - V: E. Montagnari Kokelj (ur.), Atti della giornata internazionale di studio su Carlo Marchesetti, Trieste, 9 ottobre 1993, Trieste 1994, 125 ss; Drago Svoljšak, Lucia - Most na Soči. La scoperta e le prime valutazioni. - V: E. Montagnari Kokelj (ur.), Atti della giornata internazionale di studio su Carlo Marchesetti, Trieste, 9 ottobre 1993, Trieste 1994, 135 ss; Isabel Ahumada Silva, I rapporti fra Carlo Marchesetti e Paolo de Bizzarro e la dispersione dei materiali degli scavi di de Bizzarro e di Enrico Maionica. - V: E. Montagnari Kokelj (ur.), Atti della giornata internazionale di studio su Carlo Marchesetti, Trieste,
THE EARLY INVESTIGATORS
Rutar's successor, Alojzij Carli (1846-1891), parish priest at Sveta Lucija between 1877 and 1891 (Fig. 4), approached the archaeological heritage at the site with more method and knowledge.9 In 1878, he gave Rutar's collection of artefacts to Paolo de Bizzarro from Gorizia, who catalogued them. They included 11 coins, which he attributed to the settlement area on the right bank of the Idrijca. With a somewhat altered list, he reported on the finds to the K. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale in Vienna, which in 1880 granted him the permission and the financial means to conduct the first excavations of the extensive Sveta Lucija necropolis. By giving Ru-tar's collection to Bizzarro, Carli is to be credited with familiarising the scientific communities in Trieste and Vienna with the significance of the Sveta Lucija site.10
Carli henceforth closely followed the archaeological discoveries on the left bank of the Idrijca, at Ogra-jnice, where Josef Szombathy and Carlo Marchesetti investigated the cemetery, the former for the Naturhistorisches Museum in Vienna and the latter for the Museo di Storia Naturale in Trieste. He also did some excavating himself, though not in the cemetery leased to or owned by either of the two museums from Vienna and Trieste. By accompanying the planned public interventions in several locations of the settlement area on the right bank of the Idrijca, he was not involved in compensating the owners of the plots in the area. According to modern standards, his excavations were of a rescue nature, but they were also the first in the settlement area. More than the thousands of Iron Age graves on the other side of the Idrijca, he was drawn to the idea of a powerful and prominent settlement of the Romans existing at Sveta Lucija. The frequent finds from the Roman period at Merisce, on the right bank of the Idrijca, certainly contributed to this idea (Fig. 5), as did his discoveries and findings. He uncovered and partly investigated two Roman-period buildings: the first one in 1881 in the school garden and the second one in 1888 in a part of
9	Marijan Brecelj, Carli Alojzij. - In: Primorski slovenski biografski leksikon, 3. snopič, Gorica 1976, 166 ff.
10	See Stane Gabrovec, I rapporti fra Carlo Marchesetti, Josef Szombathy e Alojzij Carli. - In: E. Montagnari Kokelj (ed.), Atti della giornata internazionale di studio su Carlo Marchesetti, Trieste, 9 ottobre 1993, Trieste 1994, 125 ff; Drago Svoljšak, Lucia - Most na Soči. La scoperta e le prime valutazioni. - In: E. Montagnari Kokelj (ed.), Atti della giornata internazionale di studio su Carlo Marchesetti, Trieste, 9 ottobre 1993, Trieste 1994, 135 ff; Isabel Ahumada Silva, I rapporti fra Carlo Marchesetti e Paolo de Bizzarro e la dispersione dei materiali degli scavi di de Bizzarro e di Enrico Maionica. - In: E. Montagnari Kokelj (ed.), Atti della giornata internazionale di studio su Carlo Marchesetti, Trieste, 9 ottobre 1993, Trieste 1994, 167 ff.
18
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Sl. 5: Most na Soči. Območja kjer so bile dokumentirane naselbinske ostaline. Fig. 5: Most na Soči. Areas of documented habitation remains.
Župnik Carli je odslej zavzeto spremljal in v Kroniki fare sv. Lucije na Mostu tudi beležil arheološka dogajanja, ki jim je bil priča po Ograjnicah na levem bregu Idrijce, kjer sta v času njegovega službovanja nekropolo raziskovala Carlo Marchesetti in Josef Szombathy. Hkrati se je preizkusil kot arheološki izkopavalec, vendar ne na nekropoli, kjer sta že imela zemljišče v zakupu ali v lasti dunajski Naturhistorisches Museum in tržaški Museo di Storia Naturale, temveč na več mestih v naselbinskem arealu na desnem bregu Idrijce. Spremljal je načrtovane javne posege v zemljišče, zato ni imel opravka z odškodninami lastnikom. Njegova izkopavanja veljajo po današnjih merilih kot zavarovalna, hkrati pa so bila prva na območju naselja. Bolj kot tisočeri železnodobni grobovi onstran Idrijce ga je privlačila ideja o močni in ugledni naselbini Rimljanov na Mostu na Soči. Zagotovo so k temu pripomogle pogoste rimskodobne najdbe na ledini Merišče na desnem bregu Idrijce (sl. 5), pomembna pa so bila tudi njegova odkritja in spoznanja. Tako je v naselbinskem območju odkril in deloma raziskal dva rimskodobna objekta: prvega leta 1881 na novem šolskem vrtu, drugega pa leta 1888 na novem delu
9 ottobre 1993, Trieste 1994, 167 ss.
the parish garden. He diligently described and sketched his findings in the parish chronicle (Fig. 6).
Carli also collaborated with both investigators of the Iron Age necropolis and actively helped in organising the excavations.11 The initial acquaintance with Szombathy gradually grew into a close friendship. Carli consulted him in connection with the artefacts from Merišče and sent them to Vienna to study and store. He was aware of Szombathy's interest in the remains on the right river bank and continually pressed him to put his shovel in the ground there.
Carli's notes on his own discoveries and on the chance finds recovered during farm work offer important clues as to the settlement topography of the prehistoric and Roman Most na Soči. An important find in that respect is the contents of a prehistoric house unearthed on the western slope of Munihov Kuk; Carli though that
11 On the relationship between Marchesetti and Szombathy see Brigitta Mader, Die Zusammenarbeit der Naturhistorischen Museen in Wien und Triest im Lichte des Briefwechsels von Josef Szombathy und Carlo de Marchesetti (1885-1920). - Annalen des Naturhistorischen Museums in Wien, Serie A, 97, 1995, 145 ff.
19
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
župnijskega vrta. Svoja odkritja je v župnijski kroniki vestno popisal in skiciral (sl. 6).
Carli je dobro sodeloval tudi z obema izkopaval-cema železnodobne nekropole in jima zavzeto pomagal pri organizaciji izkopavanj.11 Začetno znanstvo s Som-bathyjem je celo preraslo v iskreno prijateljstvo. Nanj se je Carli obračal, ko je po Merišču najdeval različne predmete, in njemu jih je na Dunaj pošiljal v preučitev in shrambo. Vedel je, da je dunajskega arheologa zelo vleklo na desni rečni breg, zato ga je Carli vneto nagovarjal, naj tudi tam zasadi lopato.
Carlijeva beleženja o naključnih najdbah in odkritjih, svojih in tistih, ki so prihajala na dan pri kmečkih delih, so pomembna za naselbinsko topografijo prazgodovinskega in rimskodobnega Mosta na Soči. To velja še posebej za najdbo inventarja prazgodovinske hiše na zahodnem pobočju Munihovega kuka. Carli je sicer menil, da je odkril novo nekropolo, o najdbi pa je pisal Szombathyju na Dunaj, kamor je poslal tudi najdene predmete.12 K temu odkritju je treba dodati še podatka o zidovih in rimskem denarju na Kovačičevem Mirišču ter o zidovih, tudi velbanih, na Tezi oziroma Ruščevem polju, ki so, kot pravi Carli, služili lastniku za kamnolom. Med Carlijeva opažanja sodi tudi zabeležka, da so med gradnjo župnišča (1822) oziroma kasnejšo postavitvijo drenaže in podzidavo na pobočni strani (1877) odkrili različna "starožitna orodja in naprave iz gline, brona, železa in opeke".13
Alojzij Carli je potrdil tudi podatek Tomaža Rutar-ja, da je bila cerkev sv. Lucije obdana z obzidjem, ki pa so ga med obnovo leta 1862 podrli. Zavrgel je možnost, da bi šlo za pokopališki zid, čeprav sta bili takrat prav ob cerkvi najdeni dve okostji. Prav tako se ni pridružil zamisli Rutarja, da bi bilo zidovje dokaz o obstoju rim-skodobnega svetišča.
Na Carlijevo pobudo je leta 1890 vzhodno od šolskega vrta, kjer je pred devetimi leti (1881) kopal že sam, raziskovanje nadaljeval direktor akvilejskega muzeja Enrico Majonica (sl. 7).14 Odkril je večjo zidano in ometano rimskodobno stavbo s hipokavstom ter vestibulom, tlakovanim z opečnatimi tlakovci (sl. 8).15
11	Za odnose med Marchesettijem in Szombathyjem glej Brigitta Mader, Die Zusammenarbeit der Naturhistorischen Museen in Wien und Triest im Lichte des Briefwechsels von Josef Szombathy und Carlo de Marchesetti (1885-1920). -Annalen des Naturhistorischen Museums in Wien, Serie A, 97, 1995, 145 ss.
12	Pismo Carlija Szombathyju z dne 17. decembra 1887 (Fundaktenarchiv NHMW).
13	Podatek v kroniki fare Sv. Lucije na Mostu leta 1877.
14	Drago Svoljšak, Majonica (Maionca) Enrico. - V: Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopič, Gorica 1983, 334 s.
15	Alojzij Carli, Kronika fare Sv. Lucije na Mostu leta 1890; Mittheilungen der k. k. Central-Commission N. F. 16, 1890, 217.
Sl. 6: Carlijeva skica rimskih ostalin na šolskem vrtu iz leta 1881 (hrani Župnija Most Na Soči).
Fig. 6: Carli's sketch of the Roman-period remains in the school garden, drawn in 1881 (kept in the parish of Most Na Soči).
Sl. 7: Enrico Maionica (1853-1916); (hrani Museo Archeolo-gico Nazionale di Aquileia).
Fig. 7: Enrico Maionica (1853-1916); (kept in the Museo Archeologico Nazionale di Aquileia).
20
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Sl. 8: Carlijeva skica rimske stavbe, ki jo je leta 1890 vzhodno od šolskega vrta izkopal Enrico Maionica (hrani Župnija Most Na Soči).
Fig. 8: Carli's sketch of the Roman-period building that Enrico Maionica excavated in 1890 east of the school garden (kept in the parish of Most Na Soči).
Resnejši poseg v naselbinski areal je na prigovarjanje Carlija in mostarskih lokalnih oblasti, posebej župana Kovačiča, načrtoval Josef Szombathy (sl. 9). Med letoma 1886 in 1890 je za dunajski Naravoslovni muzej raziskal precejšen del velike železnodobne nekropole na levem bregu Idrijce, očitno pa ga je zelo zanimala tudi nasprotna stran reke, koder je bilo pričakovati grobišču pripadajoče naselje. V svojem dnevniku je namreč s tega območja zabeležil več najdb.16 Maja 1887 se je očitno še sam hotel prepričati, ali je bilo na ledinah s pomenljivim imenom Merišče res naselje, zato je na Dominovem polju, tik ob župnijskem vrtu oziroma ob jugovzhodnem vogalu nove ljudske šole, izkopal poskusno sondo. V njej je pod 0,25 metra debelo plastjo humusa, v 0,50 do 0,60 metra debelem sloju peska, pomešanega s humusom, v majhnih vrinkih kulturnih plasti našel značilne ostaline halštatskodobnih hiš: oglje, pepel, lončene črepinje, fragmente bronastih predmetov in drugo. Na sredini sonde je bila v globini 0,60 metra večja skupina glinastih svitkov.17 Szombathyjevo sondiranje je v župnijski kroniki opisal tudi Carli.18
he had stumbled upon a new cemetery and wrote of his find to Szombathy in Vienna, to whom he also sent the artefacts.12 We should add the information on the walls and the Roman coins from Merišče, as well as on the walls (some with 'vaults') on Teza, more precisely at Ruščevo polje, which allegedly served as the source of stone material to the owner Kovačevič, as Carli reported. He also recorded that various 'ancient' tools and implements of clay, bronze, iron and brick were found during the construction of the parsonage (1822) and the later drainage and underpinning works (1877).13
Carli also confirmed the information first given by Tomaž Rutar, on the walls around the church of St Lucy, torn down during the renovations in 1862, but refuted their interpretation as a cemetery enclosure, in spite of two skeletons found beside the church. He also disagreed with Rutar's idea of the walls representing the remains of a Roman-period sanctuary.
Investigations east of the school garden, which Car-li began in 1881, continued on his initiative nine years later (1890) and were led by Enrico Majonica, director of the museum in Aquileia (Fig. 7).14 He unearthed a large stone-built and plastered building with hypocaust heating and a vestibule with brick floors (Fig. 8).15
On the initiative of Carli and the local authorities in Sveta Lucija, mayor Kovačič in particular, Josef Szombathy also planned the first more extensive investigations of the settlement area (Fig. 9). Otherwise investigating the Iron Age cemetery on the left bank of the Idrijca between 1886 and 1890, he was interested in the associated settlement that he presumed to be located on the opposite bank of the river. He noted several finds from this area in his field diary.16 Finally, in May 1887, he decided to verify whether the area known as Merišče really did hold the remains of a settlement. He dug a trial trench on the field, adjacent to the parsonage garden and at the south-east corner of the new school. Under 0.25 m of topsoil, the trench revealed a 0.50 to 0.60 m thick layer of sand mixed with humus, which held small concentrations of cultural remains. These yielded characteristic remains of Hallstatt-period houses: charcoal, ash, ceramic sherds, fragments of bronze objects and other finds. In the centre of the trench, at a depth of 0.60 m, he found a large group of clay rings.17 A description
16	Josef Szombathy, Tagebuch, Büchel 44, str. 10, 11 (Fundaktenarchiv NHMW).
17	Josef Szombathy, Tagebuch, Büchel 43, str. 48, 49 (Fundaktenarchiv NHMW).
18	Alojzij Carli, Kronika fare Sv. Lucije na Mostu leta 1887.
12	Carli's letter to Szombathy, dated 17 December 1887 (Fundaktenarchiv NHMW).
13	Information in Kronika fare Sv. Lucije na Mostu, 1877.
14	Drago Svoljšak, Majonica (Maionca) Enrico. - In: Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopič, Gorica 1983, 334 f.
15	Alojzij Carli, Kronika fare Sv. Lucije na Mostu, 1890; Mittheilungen der k. k. Central-Commission N. F. 16, 1890, 217.
16	Josef Szombathy, Tagebuch, Büchel 44, pp. 10, 11 (Fundaktenarchiv NHMW).
17	Josef Szombathy, Tagebuch, Büchel 43, pp. 48, 49 (Fundaktenarchiv NHMW).
21
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Januarja 1888 je županstvo v Sv. Luciji pri deželnem zboru v Gorici vložilo prošnjo, naj finančno podpre tamkajšnja izkopavanja. Idejo je dal Szom-bathy, ki je z župnikom Carlijem prijateljsko sodeloval, očitno pa je bil tudi lokalnim oblastem mnogo bližje kot dunajskemu muzeju konkurenčna tržaška stran. Kopati je hotel na griču Teza pri Sv. Mavru, najvišjem od treh kukov, ki odlično obvladuje naselje in bližnjo okolico.19 Na Tezi sta bili takrat že zanesljivo dognani prazgodovinska in rimskodobna poselitev. Szombathy je v predlogu za izkopavanja omenil tudi to, da bi lahko na desnem bregu Idrijce zadeli na grobove. Tako bi do novih najdb prišel tudi goriški Deželni muzej. Žal izkopavanj ni bilo, ker goriške oblasti niso odobrile denarja. Leta 1891 je umrl Alojzij Carli, s tem pa je raziskovanje Teze izgubilo najbolj vztrajnega zagovornika. Po prijateljevi smrti se v Sv. Lucijo ni več vrnil niti Josef Szombathy. Je pa na Tezi leta 1891 kopal Enrico Maionica. Najbrž oprt na Szombathyjeva predvidevanja, je s sondami preverjal arheološke okoliščine na tej dominantni vzpetini.20
Problema lokacije naselja in njegove podobe se je dotaknil tudi Carlo Marchesetti (sl. 10). V svoji prvi razpravi o svetolucijski nekropoli omenja v eni od opomb rimskodobna naselbinska znamenja, odkrita na desnem bregu Idrijce. Pri tem meri še posebej na grič Mirišče, kjer naj bi po ljudskem izročilu stalo veliko mesto. Tu je
19	Ib.
20	Kronika fare Sv. Lucije na Mostu leta 1891.
of Szombathy's trial trenching was also provided by Carli in the parish chronicle.18
In January 1888, the mayor's office at Sveta Lucija submitted a request to the provincial diet in Gorizia for a financial support of the excavations. The idea came from Szombathy, who was apparently keen to excavate on Teza, the highest of the three Kuk peaks that offered a commanding view of the settlement and its immediate surroundings.19 It was also the site that had already yielded prehistoric and Roman habitation remains. In the excavation proposal, Szombathy mentioned the possibility of graves coming to light on the right bank of the Idrijca; which would give the Museo Provinciale in Gorizia an opportunity to acquire new exhibits. Unfortunately, the authorities in Gorizia refused the request. In 1891, Alojzij Carli died and, with him, investigation on Teza lost its most ardent supporter. After his friend's death, Josef Szombathy never returned to Sveta Lucija. Teza was investigated, however, by Enrico Maionica in 1891. Probably based on Szombathy's assumptions, he dug several trial trenches on this dominant elevation.20 The location and appearance of the settlement also intrigued Carlo Marchesetti (Fig. 10). In his first discussion on the cemetery at Sveta Lucija, he mentioned, in one of the footnotes, the Roman habitation traces unearthed on the right bank of the Idrijca, particularly at Mirisce. The local oral tradition says that a large town
18	Alojzij Carli, Kronika fare Sv. Lucije na Mostu, 1887.
19	Ib.
20	Kronika fare Sv. Lucije na Mostu, 1891.
22
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
bil (okoli 1880) odkrit dolg podzemni hodnik, zgrajen iz obdelanega kamenja.21
Bolj poglobljeno je Marchesetti opisal svoje videnje svetolucijske naselbine v svoji drugi razpravi.22 Po vzoru kraških kaštelirjev in v tistem času še dobro ohranjenega gradišča v Kobaridu je tudi za Most na Soči (Sv. Lucijo) predvidel z obzidjem utrjeno naselje. Lociral ga je na grič nad sotočjem Soče in Idrijce. Že z obema rekama in hribovjem dobro varovano območje je bilo po njegovem mnenju še dodatno utrjeno s solidno grajenim obzidjem, ki je naselje obdajalo z vseh strani. Poleg obodnega zidu je predvideval še notranje obzidje. V tem obzidanem območju omenja pogoste najdbe lončenih črepinj, živalskih kosti, kovinskih predmetov, bodisi nakita ali domače rabe, enakih, kot so bili najdeni v grobovih na drugi strani Idrijce. Kot dokaz metalurške dejavnosti omenja ingote brona ter železovo in broneno žlindro. Prazgodovinsko naselje je lociral v zahodni predel griča, rimskodobno, izpričano s številnimi poslopji, zgrajenimi po rimljanskih gradbenih pravilih, pa v njegov vzhodni predel. Dodaja tudi to, da so s kasnejšimi posegi v zemljišče in njegovo pozidavo dodobra spremenili podobo griča, na katerem je bilo prazgodovinsko naselje. Na njem so bili do takrat opravljeni le redki raziskovalni poizkusi.
Teh nedvomno zanimivih opažanj Marchesetti v svojem delu o kaštelirjih ni ponovil.23 Zapisal je le, da kljub rimskodobni poselitvi in tudi kasnejši obljudenosti kraja vse do današnjih dni svetolucijski kaštelir ni bil povsem uničen. Ostal je še deloma prepoznaven. Dodal pa je (v opombi), da bi mu bolj pristajalo poimenovanje po sv. Mavru, nekdanjem patronu vasi, ki mu je posvečena cerkev v sedlu med dvema kukoma.
Poleg povsem zanesljivih naselbinskih ostalin, tako prazgodovinskih kot rimskodobnih, so na desnem bregu Idrijce večkrat omenjani tudi grobovi: dva skeletna pri cerkvi sv. Lucije in žgani na območju ljudske šole.24 Tri grobove na Dominovem polju ob ljudski šoli ter 20 grobov na Čargovem polju tik farovža naj bi leta 1891 izkopal Enrico Majonica.25
Grobove v naselbinskem delu omenja tudi Carlo Marchesetti. Po njegovem mnenju so najprej pokopavali znotraj obzidanega naselja, ko pa je tu zmanjkalo prostora, so pokopavanje preselili na levi breg Idrijce.
21	Carlo Marchesetti, La necropoli di S. Lucia. - Bollettino della Societä Adriatica di scienze naturali 9, 1886, 124, op. 1.
22	Carlo Marchesetti, Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino, 1885-1892. - Bollettino della Societä Adriatica di scienze naturali 15, 1893, 316 s.
23	Carlo Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della Venezia Giulia. - Trieste 1903, 90.
24	Josef Szombathy, Tagebuch, Büchel 44, str. 10-11 (Fundaktenarchiv NHMW); Carli, Kronika fare Sv. Lucije, leto 1891.
25	Alojzij Carli, Kronika fare Sv. Lucije na Mostu leta 1891.
was located there. It is also the site where a long underground passageway was presumably discovered around 1880, built of worked pieces of stone.21
Marchesetti's second discussion brought greater detail.22 Comparing the situation with the hillforts in the Kras and the then still well preserved hillfort at Kobarid, he presumed the existence of a fortified settlement at Sveta Lucija as well. He located it on the hill overlooking the confluence of the Soča and the Idrijca, naturally protected by the rivers. He believed it was additionally fortified with a solidly constructed rampart enclosing the settlement from all sides. He also mentioned an interior enclosure and evidence of metallurgic activity (bronze ingots, iron and bronze slag) within the enclosed space, as well as frequent finds of ceramic sherds, animal bones, metal objects, either of jewellery or household items, the same as were coming to light in the graves on the opposite bank of the Idrijca. He located the prehistoric settlement in the western part of the hill and the Roman one, with numerous known buildings constructed according to the Roman standards, in the eastern part. He also added that later interventions and construction activities considerably changed the appearance of the hill.
In his later book on prehistoric hillforts, he did not repeat these undoubtedly interesting observations.23 He only wrote that the Sveta Lucija hillfort was not completely destroyed in spite of the Roman-period and later occupation of the area and was still partially recognisable. In a footnote, he added that naming the hillfort after St Maurus, the former patron saint of the village, would be more suitable with regard to the vicinity of the church of St Maurus located in the saddle between two of the Kuk peaks.
Apart from the habitation traces from prehistory and the Roman period, the right bank of the Idrijca has also been mentioned in connection with funerary remains: two inhumations came to light near the church of St Lucy and several cremations were found in the area of the school.24 In 1891, Enrico Majonica reportedly excavated three graves near the school and 20 graves at Čargovo polje adjacent to the parsonage.25
Marchesetti also mentioned graves within the settlement area. In his opinion, burial first took place within the rampart and later, when available space within the settlement became scarce, on the left bank of the Idrijca. Probably based on the observation that there were no
21	Carlo Marchesetti, La necropoli di S. Lucia. - Bollettino della Societä Adriatica di Scienze Naturali 9, 1886, 124, Fn. 1.
22	Carlo Marchesetti, Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino, 1885-1892. - Bollettino della Societä Adriatica di scienze naturali 15, 1893, 316 f.
23	Carlo Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della Venezia Giulia. - Trieste 1903, 90.
24	Josef Szombathy, Tagebuch, Büchel 44, pp. 10-11 (Fundaktenarchiv NHMW); Carli, Kronika fare Sv. Lucije, 1891.
25	Alojzij Carli, Kronika fare Sv. Lucije, 1891.
23
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Malih pokopališč v naselju ali blizu njega naj ne bi nikoli povsem opustili.26 To mnenje je lahko zastopal zaradi tega, ker ni opazil časovnih razlik med grobišči na levem in desnem bregu Idrijce.
OBDOBJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Po raziskovalnem vrhuncu v zadnji petini 19. stoletja (Marchesetti je izkopavanja na nekropoli zaključil leta 1903) je na Mostu na Soči zavladalo arheološko zatišje. Na veliki nekropoli je leta 1936 nekaj malega izkopavala Bruna Forlati Tamaro, na nasprotni strani Idrijce, kjer je bilo naselje, pa se očitno ni dogajalo nič tako zanimivega, da bi vzbudilo zanimanje arheologov oziroma italijanskega spomeniškega varstva iz Trsta.27
Prvi, ki je nameraval po drugi svetovni vojni resneje nadaljevati arheološka izkopavanja na Mostu na Soči, je bil Niko Mozetič, kustos za arheologijo v Tolminskem muzeju (1957-1960). Delo je zastavil leta 1957 na nekropoli, in sicer na robu območij, ki so jih raziskali že v 19. stoletju. Odkril je nekaj novih grobov, potem pa je že leta 1958 svojo namero nepričakovano opustil. Mozetič je v nedokončanem in neobjavljenem Pregledu arheoloških izkopavanj pri Sv. Luciji, ki temelji na starejših opisih, poudaril tudi pomen prazgodovinske in rimske naselbine na desnem bregu Idrijce, ni pa se lotil raziskovanj.28
Nove vesti o arheoloških najdbah na Mostu na Soči po letu 1945 so bile povezane prav z naseljem. Leta 1963 so vzhodno od cerkve sv. Lucije oziroma šolskega vrta, na tedaj še povsem nepozidanem delu Mosta na Soči, kjer so se širili vaška polja, sadovnjaki in nekdanje šolsko igrišče, nameravali postaviti prvi stanovanjski blok. Prav na tem mestu sta raziskovala že Alojzij Carli in Enrico Maionica. Stanovanjski blok je gradilo gradbeno podjetje Posočje iz Tolmina. Z deli so začeli aprila 1963 in ob odkritju arheoloških ostalin takoj obvestili gradbeno inšpekcijo ObLO Tolmin. Žal del niso ustavili in - sodeč po poročilu Marije Rutar iz Tolminskega muzeja - so vzhodno od šolskega vrta z buldožerjem uničili večje število žar, ki naj bi bile pokrite s skriljami in obdane s kamni.29 Zanesljivo je bila takrat uničena tudi stavba, ki jo je leta 1890 odkril in deloma raziskal Majonica.
26	Carlo Marchesetti, (op. 22), 317.
27	Bruna Forlati Tamaro, S. Lucia di Tolmino. Nuovi ritrovamenti nella necropoli preistorica. - Notizie degli scavi di antichita 1930, 419 ss.
28	Poročilo hrani arhiv Goriškega muzeja v Novi Gorici.
29	Dopis Marije Rutar upravi Goriškega muzeja v Novi Gorici z dne 8. aprila 1963 (arhiv Goriškega muzeja).
chronological differences between the cemeteries on the left and the right banks of the Idrijca, he postulated that the smaller burial grounds within the settlement or close to it had never been completely abandoned.26
INVESTIGATIONS AFTER WORLD WAR II
The peak of investigative activity in the last fifth of the 19th century (Marchesetti concluded his excavations of the cemetery in 1903) was followed by a roughly half a century long lull. There were small-scale excavations of the necropolis in 1936, led by Bruna Forlati Tamaro, while apparently nothing of interest occurred on the opposite bank of the river that would attract the interest of archaeologists and of the Italian heritage protection services in Trieste.27
The first person with a serious intention of resuming archaeological excavations at Most na Soči was Niko Mozetič, curator of archaeology at the Tolminski muzej (1957-1960). He began investigating the necropolis in 1957, at the edge of the areas already excavated in the 19th century. After unearthing several graves, however, he unexpectedly abandoned his efforts. In an unfinished and unpublished overview of the archaeological excavations at Sveta Lucija, based on earlier descriptions, Mozetič discussed the significance of the prehistoric and Roman-period settlements on the right bank of the Idrijca.28 He never attempted to excavate the settlement.
Archaeological efforts at Most na Soči after 1945 were mainly connected with the settlement. In 1963, archaeological remains came to light during the construction of the first block of flats. This was located east of the church of St Lucy in an area previously occupied by fields, orchards and a former school playground, where Alojzij Carli and Enrico Majonica had excavated at the end of the 19th century. The block of flats was to be constructed by the Posočje Company from Tolmin. Work began in April 1963; as soon archaeological remains came to light, they notified the construction inspection in Tolmin. Unfortunately, work was not halted and, according to the report written by Marija Rutar from Tolminski muzej, a large number of urns presumably covered and surrounded with stone slabs were bulldozed east of the school garden.29 Also destroyed on this occasion was the building that Majonica had discovered and partly investigated in 1890.
26	Carlo Marchesetti (Fn. 22), 317.
27	Bruna Forlatti Tamaro, S. Lucia di Tolmino. Nuovi ritrovamenti nella necropoli preistorica. - Notizie degli scavi di antichita 1930, 419 ff.
28	The report is kept in the archives of the Goriški muzej in Nova Gorica.
29	Letter by Marija Rutar to the management of the Goriški muzej in Nova Gorica dated 8 April 1963 (archives of the Goriški muzej).
24
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
ZAŠČITNA IZKOPAVANJA GORIŠKEGA MUZEJA V LETIH OD 1971 DO 1984
Mnogo obsežnejši poseg v prazgodovinski in rim-skodobni naselbinski kompleks se je obetal s sprejetjem zazidalnega načrta za Most na Soči. Vzhodno od župne cerkve so nameravali zgraditi prizidek k osnovni šoli, telovadnico, igrišče, otroški vrtec, še en stanovanjski blok in kar 19 zasebnih hiš. Goriški muzej je zato leta 1971 po posredovanju Zavoda za spomeniško varstvo SRS na območju z ledinskim imenom Merišče opravil sondiranja. Na obsežnem, za pozidavo načrtovanem prostoru je bilo izkopanih 7 sond, ki so bile vse razen ene pozitivne. Potrdile so železnodobno in rimskodobno obljudenost prostora, kar naj bi zadostovalo za odločitev, da se najdišče ali zavaruje ali pa predhodno razišče in postopno sprosti za gradnjo.
Na Munihovem kuku in pobočju pod njim so bila leta 1978 opravljena še elektromagnetna merjenja, ki jih je izvedel dipl. ing. Albert Hohenwarter iz Innsbrucka. Potrdila so naselbinske ostaline in res je bila na tem območju odkrita zelo kakovostno zgrajena rimskodobna stavba.
Začetek uresničevanja pozidave, ki naj bi bila usklajena s predhodnimi arheološkimi raziskavami, ni bil posebej obetaven. Leta 1972 so namreč dotedanji šolski vrt, na katerem je že Carli odkril rimskodobno kloako, Majonica pa še stavbo s hipokavstom, preuredili v šolsko igrišče. Za poseg je imela občina dovoljenje Zavoda za spomeniško varstvo SRS, vendar s pogojem, da bodo dela izvedena pod arheološkim nadzorom. Žal se graditelji niso držali navodil. Brez navzočnosti arheologa so odstranili vrtni humus, menda pa niso segli v plasti z arheološkimi objekti. Če je to res, se je morda pod nasutjem in asfaltom šolskega igrišča ohranil del arheoloških ostalin.
Na območju, ki je bil z zazidalnim načrtom predviden za gradnjo stanovanjskih hiš, so začeli dela februarja 1973 (sl. 11). Arheološki nadzor in zaščitna izkopavanja je prevzel Goriški muzej pod vodstvom Draga Svoljšaka. Z graditelji je bilo dogovorjeno, da bodo njihove parcele raziskane v celoti, vendar so dovolili zgolj izkop tistega dela, ki je bil predviden za stavbo. Tako je bilo vsako območje od bodočih osmih objektov raziskano s tremi sondami: dve sta bili ob vzdolžnih robovih, tretja pa na sredini stavbnega tlorisa (pril. 1 - kv. D-F 11-14).30 Sonde so bile dolge 12,50 metra in široke en meter. Pozitivnih je bilo pet parcel, na eni (A2) pa so bili odkriti ostanki prve železnodobne hiše. Tu so bila izkopavanja razširjena na vso stavbno parcelo in še na prostor zunaj nje, tako da je bil železnodobni objekt raziskan v celoti. Zraven so bili odkriti tudi deli rimskodobnih stavb. Ker arheološke ostaline niso ovirale novogradnje, so bile po končanih delih ohranjene in zasute. Izkop je bil v manj-
30 Objekti so imeli oznake A1-A8, pri čemer pa je ostala parcela A4 neraziskana.
RESCUE INVESTIGATIONS BY THE GORIŠKI MUZEJ BETWEEN 1971 AND 1984
A much more extensive intervention into the prehistoric and Roman-period habitation traces was brought about by the urbanisation of Most na Soči. To the east of the parish church, the development plan involved the construction of an extension to the primary school, a gymnasium, a playground, a kindergarten, another block of flats and as many as 19 private houses. In 1971 and with the authorisation of the heritage protection service (Zavod za spomeniško varstvo SRS), the Goriški muzej dug seven trenches at Merišče in advance of the construction work. Six of them yielded archaeological remains from the Iron Age and the Roman period. This led to the decision to either protect the area or to conduct preliminary investigations and gradually free the area for construction.
Investigations included electromagmetic measurements, which Albert Hohenwarter, an engineer from Innsbruck, took in 1978 on Munihov Kuk and the slope below it. They confirmed the presence of habitation remains and the existence of a well-constructed Roman-period building.
The beginning of collaboration between the construction workers and the archaeologists was not a promising one. In 1972, the school garden where Carli had found a cloaca from the Roman period and where Majonica had discovered a building with hypocaust heating, was turned into a school playground. The Zavod za spomeniško varstvo SRS granted the permission for this intervention on the condition that the work be done under archaeological supervision. This condition, however, was not observed and the topsoil was removed without the presence of archaeologists. If we are to believe the reports that the cultural layers were not disturbed, then the archaeological remains must still survive under the levelling layer and the asphalt.
The work in the area intended for the construction of private houses began in February 1973 (Fig. 11). The watching brief and rescue excavations were conducted by the Goriški muzej and led by Drago Svoljšak. There was an agreement with the constructors that individual plots be investigated integrally, but only excavated in the part intended for construction. Each of the areas for the eight houses was thus investigated with three trial trenches: two at the longer edges and one in the centre (App. 1 - Grid Squares D-F 11-14).30 The trenches were 12.50 m long and 1 m wide. Five of the eight areas yielded positive results. One (A2) revealed the remains of an Iron Age house, which prompted the archaeologists to excavate the entire construction area and beyond so as to be able to unearth the house in its entirety. The excavations also revealed parts of Roman-period buildings.
30 The areas for the houses were marked A1-A8, of which A4 was not investigated.
25
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
šem obsegu razširjen še na stavbiščih A3 in A8, vendar le med sondami znotraj načrtovanega stavbnega tlorisa.
Prva železnodobna hiša je vzbudila med slovenskimi in tudi tujimi arheologi veliko zanimanje, saj so bili presenečeni nad njeno kakovostno gradnjo in odlično ohranjenostjo.31 Pojavil se je celo dvom, ali gre sploh za halštatski objekt. Že takrat so nastale tudi prve razlage njenih stavbnih elementov vključno z rekonstrukcijo.32
Odkritje železnodobne hiše in upravičeno pričakovanje novih podobnih stavb je terjalo temeljito spremembo raziskovalnih pristopov. V igri sta bili dve možnosti. Najbolj radikalen predlog (zastopal ga je Drago Svoljšak), da se arheološko območje povsem izvzame iz načrtov pozidave in se ga zavaruje kot arheološki spomenik najvišje kategorije, ni dobil podpore. To bi namreč pomenilo prepoved gradnje in iskanje novih gradbenih parcel. Pod pritiski lokalne skupnosti (občine Tolmin) in
31	Drago Svoljšak, The hallstatt houses in Slovenia. - V: IX. Congrès, Union internationale des sciences préhistoriques et protohistoriques. Resumès des communications, Nice 1976, 513.
32	Drago Svoljšak, Raziskovanje prazgodovinske naselbine na Mostu na Soči (Research of the prehistorical settlement at Most na Soči - St. Lucia). - Goriški letnik 1, 1974, 5 ss.
The archaeological remains for the most part did not stretch into the construction pit and were therefore left in situ and backfilled. Trenches were also extended in two other areas (A3 and A8), but in a smaller measure and only between the trenches within the intended construction pit.
The first Iron Age house at Most na Soči attracted much attention among Slovenian and foreign archaeologists, who were astonished at the high quality construction and the excellent state of preservation.31 Some even voiced doubts as to its Hallstatt date. Already at this early stage, interpretations of its constituent parts and a reconstruction were proposed.32
The discovery of the Iron Age house and the expectation of other similar finds, that this justifiably generated, called for a fundamental change in the investigative approach. There were two options: a radical solution
31	Drago Svoljšak, The hallstatt houses in Slovenia. - In: IX. Congrès, Union internationale des sciences préhistoriques et protohistoriques. Resumès des communications, Nice 1976, 513.
32	Drago Svoljšak, Raziskovanje prazgodovinske naselbine na Mostu na Soči (Research of the prehistorical settlement at Most na Soči - St. Lucia). - Goriški letnik 1, 1974, 5 ff.
26
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
politike je klecnilo tudi republiško in lokalno spomeniško varstvo. V doktrini varovanja arheološke dediščine je takrat veljal porazni kompromis, po katerem je bilo dovolj, da se ostaline izkopljejo oziroma dokumentirajo. Vendar pa je bilo leta 1983 dogovorjeno, da bodo kot arheološki rezervat zavarovani in iz pozidave izvzeti vsi predeli vzhodno in severno od starega dela vasi (Cungov in Munihov kuk ter Kuk sv. Mavra) ter zemljišče pod njimi vse do meja novega dela naselja.
Po prvem letu izkopavanj se je pokazalo, da sočasnost arheoloških raziskovanj in gradnja hiš ni produktivna, zato naj ima izkopavanje tako obsežnega, za pozidavo odmerjenega predela prednost. Hkrati je bilo odločeno, da arheološko raziskovanje ne bo več omejeno le na gradbene parcele ali zgolj tlorise novih stavb, ampak bo enakovredno izpeljano po vsem zazidalnem okolišu. Bistvena sestavina nove strategije pa je bila časovna neomejenost. Pozidava naj bi šele sledila sproščanju zemljišč. Hkrati naj bi s sondažami preverjali tudi druga za pozidavo primerna zemljišča, ki še niso bila vključena v zazidalni načrt.
S tako dogovorjenim načinom arheoloških raziskovanj je bil uveden nov sistem sondiranj in v letih 1973 in 1974 v celoti raziskan Munihov vrt (pril. 1 - kv. F 4). Tu so po končanih izkopavanjih zgradili otroški vrtec. Naslednje leto (1975) je bila v starem delu vasi, na parceli, predvideni za novogradnjo, odkrita in raziskana bronastodobna stavba (sl. 5, št. 4),33 medtem ko so dela na območju novega zazidalnega načrta mirovala.
Čeprav je šlo za izrazito zaščitno arheološko izkopavanje, je bil Most na Soči zaradi kakovosti prve halštatske hiše uvrščen v večletni program Raziskovalne skupnosti Slovenije, kar je pomenilo zanesljiv, čeprav nezadosten finančni vir. Z njim je bilo omogočeno raziskovanje tistega dela zemljišča, kjer je bila načrtovana gradnja zasebnih hiš, medtem ko so bili družbeni objekti (otroški vrtec, telovadnica, osnovna šola, stanovanjski blok) plačani iz investicijskih fondov in občine Tolmin. Strokovni nadzornik izkopavanj je bil ves čas dr. Stane Gabrovec (Narodni muzej Slovenije), za pomembnejše odločitve pa je bila imenovana strokovna komisija.34
Razmere za arheološko raziskovanje so se korenito spremenile po potresu, ki je leta 1976 prizadel Posočje. Pritisk na gradbene parcele se je v hipu močno povečal, v vodo so padli vsi dogovori: nič več ni veljala časovna neomejenost, začelo se je hudo muditi, splahnela je že tako skromna naklonjenost arheološkim raziskavam. Ekipo Goriškega muzeja je bilo treba podeseteriti, na
33	Svoljšak (op. 1).
34	V njej so bili poleg dr. Staneta Gabrovca še dr. Ljudmila Plesničar (Mestni muzej, Ljubljana), dr. Iva Curk, dr. Peter Petru, dr. Marijan Slabe (Zavod za spomeniško varstvo SRS), Nada Osmuk (Zavod za spomeniško varstvo Nova Gorica), vodja izkopavanj Drago Svoljšak (Goriški muzej, Nova Gorica) in - ko je šlo za muzejsko zbirko v Osnovi šoli - še Mitja Rotovnik.
and a compromise. The radical solution, advocated by Drago Svoljšak, proposed that the archaeological area as a whole be excluded from the development plan and be protected as an archaeological monument of the highest rank; this solution did not garner sufficient support, as it would mean a ban on construction in the area and a search for substitute locations. Under the pressure of the local community (of the municipality of Tolmin), the heritage protection services on the local and republic level yielded and consented to a compromise. It was the unfortunate heritage protection doctrine of the time that archaeological remains need not be preserved in situ, but merely documented and excavated. In 1983, however, it was agreed that all the areas east and north of the old part of the village (Cungov Kuk, Munihov Kuk, Kuk Sv. Mavra) be protected as an archaeological reserve and excluded from the development plan.
The one-year experience of contemporaneous archaeological investigation and construction activities proved to be unproductive and the former was given a priority. It also led to the decision that investigations would not be limited to the plots to be built-up, but extended across the entire area included into the new development plan. The key component of the new strategy was unlimited duration, and construction was permitted only after archaeological investigation had been concluded. At the same time, trial trenching would be conducted to verify whether the areas not yet been included into the development plan were suitable for construction. This new arrangement concerning the archaeological investigations brought about a new system of trial trenching adopted in 1973 and 1974 to meticulously investigate the location of Munihov vrt (App. 1 - Grid Square F 4), where a new kindergarten was to be constructed. In 1975, investigations in the old part of the village intended for construction revealed a Bronze Age building (Fig. 5, No. 4),33 while work came to a halt in the area of the new development plan.
Even though the investigations were of a strictly rescue nature, Most na Soči was nevertheless included into the long-term programme of Raziskovalna skupnost Slovenije (research community of Slovenia), owing to the very high quality of the first Hallstatt house. This provided a reliable, though insufficient financial support that enabled the investigation of the areas intended for private housing, while the communal buildings (kindergarten, gymnasium, primary school, block of flats) were financed from investment funds and by the municipality of Tolmin. Throughout the duration of the investigations, Stane Gabrovec (Narodni muzej Slovenije) acted as the expert excavation supervisor, while an expert commission was appointed to take important decisions.34
33	Svoljšak (Fn. 1).
34	Apart from Stane Gabrovec, the commission consisted of Ljudmila Plesničar (Mestni muzej, Ljubljana), Iva Curk, Peter Petru, Marijan Slabe (Zavod za spomeniško varstvo SRS),
27
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
pomoč so preusmerili tri mladinske delovne brigade, ki so jih organizirali za obnovo prizadetega Posočja (sl. 12).35 Iz sredstev za obnovo je bil zagotovljen tudi denar in pridobljene so bile nekatere logistične zmogljivosti.
Po potresu so spremenili tudi dotedanji zazidalni načrt in ga občutno razširili vzhodno od prvotno zamišljene vaške soseske. Na novem območju je bila predvidena gradnja obrtne cone, to je štirih stanovanj-sko-delavniških stavb in še štirih stanovanjskih hiš. S tem se je krepko raztegnilo tudi arheološko delovišče, ki je leta 1984 seglo še na Cungov travnik severno od poti k sv. Mavru, kamor se je širila obsežna latensko--rimskodobna nekropola.
Metoda izkopavanj
Novim popotresnim okoliščinam je bila prilagojena tudi metodologija. Ta je predvidevala dovolj zgoščeno umestitev sond ne glede na lego zazidalnih parcel ter razširjene izkope na tistih mestih, kjer bo to potrebno. Sklenjen je bil dogovor, da bo delo potekalo po sektorjih,
35 Pri izkopavanju so pomagale 1. četa MDB Toneta Tomšiča (1981), 3. četa MDB Milke Šobar - Nataše (1982) in MDB Simela Šolaje iz republike Bosne in Hercegovine (1984).
In 1976, a reversal of archaeological fortunes came in the shape of a severe earthquake that hit the Posočje area. As a consequence, there was increased pressure to free plots of land for construction and archaeological concerns became of little regard: the agreement on an unlimited duration of archaeological investigations was replaced by a general haste to finish them as quickly as possible, coupled with a flagging interest and understanding for the archaeological endeavour. As a response, the team of the Goriški muzej was increased tenfold and three youth work brigades were called in to help that were otherwise engaged in the renovations of the earthquake-damaged Posočje (Fig. 12).35 The renovation funds also covered the financial support for the investigations as well as certain logistical support.
The earthquake and its consequences also brought a change in the development plan, which now covered a considerably larger area than previously, reaching farther
Nada Osmuk (Zavod za spomeniško varstvo, Nova Gorica), director of excavations Drago Svoljšak (Goriški muzej, Nova Gorica) and also Mitja Rotovnik, who was concerned with the museum collection in the primary school.
35 The brigades involved in the excavations were: 1. četa MDB Tone Tomšič (1981), 3. četa MDB Milke Šober-Nataše (1982) and MDB Simela Šolaja from the Republic of Bosnia and Herzegovina (1984).
28
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Sl. 13: Sonde na območju bodoče osnovne šole leta 1979; pogled z zahoda. Fig. 13: Trenches in the area of the future primary school in 1979; view from the west.
ki bodo po končanih raziskavah kot celota sproščeni za gradnjo: sektor D1 je obsegal stanovanjske hiše in drugi stanovanjski blok (1977, 1978), sektor D2 predel, na katerem so nameravali zgraditi osnovno šolo in telovadnico (1979, 1980 - sl. 13), in sektor D3 območje, predvideno za gradnjo stanovanjsko-obrtnih stavb (1978-1984). S tem je bil občutno zmanjšan, ne pa tudi izničen, pritisk posameznih imetnikov gradbenih parcel, katerih neučakanost je prerasla celo v resen naklep, da bodo začeli gradnjo pred arheološkimi raziskavami zemljišča.
Tako je bilo s sondami, širokimi po dva metra in dolgimi, kolikor je bilo široko zazidalno območje, vse zemljišče dovolj natančno pregledano. Širina sond je omogočala dober vpogled v arheološke plasti, razmiki med njimi in razširitve izkopnih polj pa so bili prilagojeni odkritim strukturam. S tem je bil vsak pomembnejši arheološki zapis raziskan v celoti. Odločilni za razširjanje sond v izkopna polja so bili zanesljive strukture prazgodovinskih in rimskodobnih stavb in seveda obseg grobišča. Taka metoda dela je bila opuščena le v predelih, kjer so bili arheološki pojavi v sekundarnih legah (npr. erozija) ali pa sta bila njihov obseg ali kakovost ter s tem tudi povednost manjša. Iz sondiranja ali razširitev je bila izpuščena tudi infrastruktura (npr. cesta).36
36 Tako je na primer ostala neraziskana rimskodobna
to the east than originally planned. The newly included area was intended for a craft zone, more precisely four residential-craft buildings and four additional houses. This vastly enlarged the area to be archaeologically investigated, which in 1984 included the site of Cungov travnik north of the path leading to the church of St Maurus, i.e. the location of a part of the vast La Tene-Roman cemetery.
Excavation method
Changes after the earthquake included a new excavation methodology, which now stipulated a sufficient density of trenches regardless of the location of individual plots, as well as extended trenches where the archaeological remains necessitated it. It was also agreed that work would progress according to sectors, which would be available for construction in their entirety after the conclusion of excavations: Sector D1 comprised the private houses and the second block of flats (1977, 1978), Sector D2 comprised the area intended for the primary school and the gymnasium (1979, 1980 - Fig. 13) and Sector D3 comprised the area intended for the residential-craft zone (1978-1984). This notably reduced the pressure on the part of some of the owners of the plots to be built-up, who grew impatient and seriously
29
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Sonde so bile kopane približno v smeri S-J. Prilagojene so bile oblikovanosti zemljišča, ki pa se je povsem razlikovala od prazgodovinske in rimskodobne: prazgodovinske terase so bile namreč usmerjene v smeri SZ-JV, novodobne pa v smeri V-Z. Ta občutna sprememba je odločilno vplivala tudi na ohranjenost arheoloških objektov. Kjer je bilo potrebno, so bile med vzdolžnimi sondami izkopane tudi prečne.
Za podrobno raziskavo stavbnih kompleksov je bila uporabljena metoda, razvita med izkopavanji prazgodovinskega utrjenega gradišča na Cvingerju nad Virom pri Stični, vendar prilagojena razmeram na Mostu na Soči. Objekti, pa tudi razpršeni sledovi poselitve, so bili raziskani z dovolj prostranimi izkopnimi polji, s čemer so bili zanesljivo izluščeni tlorisi stavb in z njimi povezani posegi v prostor (npr. gradbene jame, stavbne terase - sl. 14,15). Temeljni cilji raziskave v okviru tako zamejenih površin so bili ugotavljanje konstrukcijskih delov stavb (temelji, drenaže), njihovih bivalnih pritiklin (tlaki, ognjišča) in njihove namembnosti (stanovanjska, delavniška). Ruševinska polnila, ta so bila vedno omejena le na notranjost stavbnega tlorisa, so bila luščena po režnjih, ti pa so bili prilagojeni dovolj opaznim
stavba, odkrita leta 2015 v jarku za novo vodovodno napeljavo (podatek Mihe Mlinarja).
considered starting construction without previously allowing archaeologists to investigate.
The plots of land included into the development plan were thus fairly thoroughly investigated with trial trenches in the width of two metres and the length of individual areas to be built-up. The width of the trenches afforded a fairly good insight into the cultural layers, while the distance between individual trenches and their potential extensions depended on the structures and features unearthed. This allowed for every significant archaeological record to be excavated in its entirety. The remains that prompted extensions were those of prehistoric or Roman-period buildings, but also the margins of the La Tene-Roman cemetery that would reveal its extent. This methodology was only abandoned in cases where archaeological remains were either in secondary position (as a consequence of erosion, for example) or of a poor state of preservation and hence of a lesser value as archaeological evidence. Also exempt from trial trenching and extensions was the extant infrastructure (such as a road).36
36 For this reason, a Roman-period building was left unexcavated until 2015, when it was rediscovered in a trench for the water pipeline in the village (information by Miha Mlinar).
30
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Sl. 15: Dokumentiranje območja halštatske hiše 14 in rimsko-dobne stavbe leta 1979; pogled z zahoda. Fig. 15: Documenting the remains of the Hallstatt House 14 and of the Roman-period building in 1979; view from the west.
spremembam v sestavi ruševin. Na mejnih pojavih so bile ruševine dokumentirane z risbami planumov. S tem je bila omogočena sinhronizacija ruševin z gradbenimi fazami stavb. Ta je bila toliko lažja v primerih, ko so bile stavbne stopnje že v tlorisnih zasnovah dovolj zanesljivo ločene (na primer hiše 1, 3, 6, 8, 11, 15, 16, 23, 29).
S prilagojeno metodologijo in krepko povečanim ritmom dela je bilo v obdobju med letoma 1977 in 1983 izkopanih 49 sond (54 s sondami pri Sv. Mavru). Z njimi je bilo, skupaj z razširitvami ter z izkopavanji pred potresom v sektorjih A (1973) in B (1973, 1974), raziskano okoli 4 hektarje veliko, z zazidalnim načrtom določeno zemljišče. K temu je treba prišteti še sprostitev terena za razširitev pokopališča pri Sv. Mavru in stavbno parcelo v vasi, kjer je bila leta 1975 odkrita bronastodobna hiša. Takoj po končanih izkopavanjih so na raziskanih delih zemljišča začeli gradbena dela, zato neposredna primerjanja med objekti niso bila mogoča.
Arheološka ekipa
Jedro arheološke ekipe so od začetka do zaključka izkopavanj (1971-1984) sestavljali sodelavci Goriškega muzeja Drago Svoljšak, Beatriče Žbona Trkman, Ana Sirk, Jana Šubic, Boris Blažko in Mirko Šuligoj. V njej so bili še najeti delavci kopači, študenti in dijaki. Kopači so bili izključno domačini, predvsem iz okoliških vasi, vsi po vrsti upokojenci, ki so opravili vsa zares obsežna zemeljska dela. Sodelovali so študenti etnologije (Ivica Anžič, Boris Mravlje), umetnostne zgodovine (Pavel
The trenches had a roughly N-S orientation. They were adapted to the terrain, though it has to be said that the prehistoric and Roman-period terrain differed from the modern one: the prehistoric terraces run in a NW-SE direction and the modern ones run in an E-W direction. This difference also had a major impact on the preservation of the archaeological remains. Wherever deemed necessary, additional trenches were dug perpendicular to and connecting the main ones.
Individual buildings were examined in greater detail using the methodology developed during the excavations of the prehistoric hillfort at Cvinger above Vir pri Stični, but adapted to the conditions at Most na Soči. Buildings, but also dispersed habitation traces were investigated within excavation areas large enough to allow the excavators to reliably identify the building plans and the earthwork connected with them (such as construction pits and residential terraces - Figs. 14,15). The main aim of investigations within these areas was to establish the construction elements of buildings (foundations, drainage features), their interior equipment (floors, hearths) and their function (residential, artisanal). The layers of debris, always limited to interiors, were removed in spits determined on the basis of the more noticeable changes in the composition of debris. Different debris levels were documented with plan drawings, which enabled a correlation of the debris and the construction phases of the respective buildings. This was easier when construction phases were reliably distinguishable in plan (e.g. for Houses 1, 3, 6, 8, 11, 15, 16, 23, 29).
Using an adapted methodology and working under at a considerably more hectic pace than previously, there were 49 trial trenches (54 including the trenches at St Maurus) excavated between 1977 and 1983. Together with the trench extensions and the excavations conducted prior to the earthquake in Sectors A (1973) and B (1973, 1974), archaeological investigations examined a roughly 4 ha large area included into the development plan for Most na Soči. To that we must add the land freed for the spread of the modern cemetery at the church of St Maurus and the plot that revealed a Bronze Age house in 1975. Construction work began immediately after the conclusion of archaeological investigations, which prevented any direct comparisons of individual buildings.
The archaeological team
The mainstay of the archaeological team throughout the excavation campaigns at Most na Soči (1971-1984) were the colleagues from the Goriški muzej: Drago Svoljšak, Beatriče Žbona Trkman, Ana Sirk, Jana Šubic, Boris Blažko and Mirko Šuligoj. The team further consisted of manual workers, students and secondary-school children. The manual workers were all retired men from surrounding villages, who carried out the truly
31
Sl. 16: Sodelavci izkopavanj na Mostu na Soči leta 1977. Spredaj levo je zleknjen vodja Drago Svoljšak. Fig. 16: The archaeological team excavating at Most na Soči in 1977. Drago Svoljšak, director of excavations,
is stretched out in the foreground to the left.
Bračko, Emi Domadenik, Goranka Kreačič, Uroš Lubej, Borut Uršič, Gorazd Vilhar), Akademije za likovno umetnost (Sergij Kapus), biologije (Miha Toman) pa tudi drugih strok (Milan Gabrovšek, Branko Humar, Aleksander Istenič, Igor Kogoj, Igor Kragelj, Bojan Ravnik, Davorin Žagar). Pomagali so šolarji in gimnazijski dijaki (Alenka Blažko, Vinko Čonč, Dušan Koman, Evgen Kovačič, Gabrijel Kumar, Tanja Marušič, Drago Murovec, Nebojša Regoje, Igor Saksida, Janja Slabe, Robi Svetičič, Petra Svoljšak, Peter Šavli, Peter Štih, kasneje tudi kot študent zgodovine, Gorazd Uršič, Igor Vidič, Aleksander Žnidaršič) in seveda študenti arheologije: Mateja Belak, Polona Bitenc, Miha Budja, Andreja Dolenc, Zorko Harej, Greta Hirschback, Jana Horvat, Snežana Hvala, Eva Kocuvan, Barbara Komelj, Borut Križ, Marija Lubšina, Janko Medja, Marija Peršuh, Irena Mirnik Prezelj, Drago Oman, Barbara Ravnik, Simona Resman, Zdenko Roškar, Vojko Sadnikar, Tihomir Si-mončič, Gašper Šmid, Ivan Šprajc, Alfred Trenz, Branko Veličkovič, Boris Vičič, Romana Vidmar, Mojca Vomer, Anton Zavec, Jernej Zavrtanik in Anja Zwitter (sl. 16). Ti so opravili vsa strokovna opravila, brez njihove pomoči tako obsežnega in zamotanega izkopavanja ne bi mogli uspešno izpeljati. Vsi po vrsti so prijeli tudi za kramp in lopato, prali keramiko in se lotili podobnih
extensive earthwork. They were assisted by students of ethnology (Ivica Anžič, Boris Mravlje), of art history (Pavel Bračko, Erni Domadenik, Goranka Kreačič, Uroš Lubej, Borut Uršič, Gorazd Vilhar), from the academy of fine arts and design (Sergij Kapus), of biology (Miha Toman) and other disciplines (Milan Gabrovšek, Branko Humar, Aleksander Istenič, Igor Kogoj, Igor Kragelj, Bojan Ravnik, Davorin Žagar), but also secondary-school students (Alenka Blažko, Vinko Čonč, Dušan Koman, Evgen Kovačič, Gabrijel Kumar, Tanja Marušič, Drago Murovec, Nebojša Regoje, Igor Saksida, Janja Slabe, Robi Svetičič, Petra Svoljšak, Peter Šavli, Peter Štih (later as a history student), Gorazd Uršič, Igor Vidič, Aleksander Žnidaršič). The team further included numerous students of archaeology: Mateja Belak, Polona Bitenc, Miha Budja, Andreja Dolenc, Zorko Harej, Greta Hirschback, Jana Horvat, Snežana Hvala, Eva Kocuvan, Barbara Komelj, Borut Križ, Marija Lubšina, Janko Medja, Marija Peršuh, Irena Mirnik Prezelj, Drago Oman, Barbara Ravnik, Simona Resman, Zdenko Roškar, Vojko Sadnikar, Tihomir Simončič, Gašper Šmid, Ivan Šprajc, Alfred Trenz, Branko Veličkovič, Boris Vičič, Romana Vidmar, Mojca Vomer, Anton Zavec, Jernej Zavrtanik and Anja Zwitter (Fig. 16). These students did the bulk of all archaeological work proper and without their help it would not have
32
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Sl. 17: Terenska risba tlorisa hiše 29. Fig. 17: Field drawing of the plan of House 29.
33
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
"umazanih" del, povrhu pa so izkopavanja začinili še s pridnostjo, radovednostjo, živahnostjo in vedrino, včasih že kar razposajenostjo, kar vse je mehčalo precej napet delovni utrip in povezovalo ekipo v prijetno prijateljsko druščino.
Risanja planumov in profilov sta se poleg Ane Sirk in Borisa Blažka iz Goriškega muzeja lotili še študentki Jana Horvat in Barbara Ravnik. Avtorica večine natančno narejenih terenskih risb pa je Jana Šubic (sl. 17), ki je kasneje kot restavratorka v Goriškem muzeju množico gradiva z Mosta na Soči tudi restavrirala in konservirala. Nekaj risb je naredil slikar Fedja Žbona. Fotografa sta bila Drago Svoljšak in Borut Križ.
Snežana Hvala je zrisala najdbe in jih za prvotno zamišljeno objavo v seriji Katalogi in monografije Narodnega muzeja Slovenije uredila na tabelah. Prav tako je izdelala rastrske predloge pomembnejših planumov in profilov.
Živalske kosti je za prvih nekaj hiš pregledal in določil Janez Dirjec, za njim pa dr. Laszlo Bartosiewicz. Ostanke oglja iz hiš 1 in 2 je analiziral dr. Alojz Šercelj, ostale vzorce pa dott.sa Sila Motella iz Coma.
Ognjišče iz halštatske hiše 14, za katerega je bilo odločeno, da se prenese v Tolminski muzej, je na terenu zaščitil in dvignil Stanko Gojkovič, za muzejsko predstavitev pa ga je uredil Miran Pflaum.
Občasno sta priskočili na pomoč arheologinji Nada Osmuk in Darja Grosman, sodelovala sta Janez Meterc in arheolog Michael Geselowitz iz univerze v Princetonu (ZDA). Nada Osmuk je skrbno bedela tudi nad spome-niškovarstvenimi zahtevami, predvsem pa je odločilno pomagala pri načrtih, da sta bili in situ ohranjeni rim-skodobna stavba s kopalnico in železnodobna hiša 15.
Izkopavanja na Mostu na Soči so bila za Goriški muzej velik operativni in še težji finančni zalogaj. Tedaj mu je ravnateljeval dr. Branko Marušič, ki je bil zaradi prizadevanj, da so arheološka dela nemoteno tekla, nepogrešljiv člen arheološke ekipe. Ves čas je izkopavanja tudi zavzeto spremljal.
Arheološki park
Bolj so se zaščitna arheološka izkopavanja Goriškega muzeja na Mostu na Soči bližala svojemu zaključku, tem jasneje se je v lokalnem okolju postavljalo vprašanje, kaj bo od vsega izkopanega bogastva ostalo v vasi. Rutarjeva mala zbirka je bila leta 1878 oddana v muzej v Gorici, kjer je skupaj z najdbami, ki sta jih izkopala Bizzaro in Maionica, propadla v prvi svetovni vojni. Naključne najdbe, pa tudi izkopanine, ki jih je zbral Carli, so romale na Dunaj (Naturhistorisches Museum), tako kot vse gradivo, ki ga je na nekropoli izkopal Szombathy. Marchesettijev izplen hrani Civico museo di Storia ed Arte v Trstu.
been possible to successfully carry out such extensive and complex excavations. All of them wielded picks and shovels, washed ceramic finds and got their hands dirty in a series of other activities, all with the diligence, dedication, curiosity, cheerfulness and even exuberance that made it easier to cope with the otherwise gruelling schedule and that also created a friendly atmosphere.
Ana Sirk and Boris Blažek from the Goriški muzej, but also students Jana Horvat and Barbara Ravnik drew the field plans and cross sections, while Jana Šubic made most of the very detailed field drawings (Fig. 17). Later employed as a restorer in the Goriški muzej, Jana Šubic also conserved and restored most of the small finds from Most na Soči. Fedja Žbona, a painter, also made some drawings. Drago Svoljšak and Borut Križ were in charge of the photographic documentation.
Snežana Hvala drew the artefacts and arranged them in plates originally intended to be published in the Katalogi in monografije series of the Narodni muzej Slovenije. For this publication, she also drew the important plans and cross sections in ink.
Janez Dirjec examined and determined the animal bones from the first few houses, which were later re-examined by Lazslo Bartosiewicz. Sila Motella from Como analysed the charcoal remains with the exception of the samples from House 1 and House 2, which were analysed by Anton Šercelj.
Stanko Gojkovič protected and lifted the hearth from the Hallstatt House 14, which was brought to the Tolminski muzej, while Miran Pflaum prepared it for display in the museum.
Archaeologists Nada Osmuk and Darja Grosman also occasionally lent a hand, as well as Janez Meterc and Michael Geselowitz, the latter an archaeologist from Princeton University (USA). Nada Osmuk also made sure that the investigations were conducted in accordance with the requirements of the heritage protection service and was the driving force behind the efforts to preserve in situ the Roman-period building with a bathroom and the Iron Age House 15.
For the Goriški muzej, the excavations at Most na Soči were a feat of organisation and a considerable financial expenditure. Thanks to the sustained efforts of the museum's director, Branko Marušič, archaeological investigation could be conducted without disruptions; he was an indispensable member of the team who also took a keen interest in the excavations.
Archaeological park
As the rescue archaeological investigations at Most na Soči drew to its close, there were increasing discussions among the locals as to how much of the excavated wealth would remain in the village. Of the early finds, Rutar's small collection came to the museum in Gorizia
34
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
Prva resnejša priložnost, da bi Most na Soči dobil trajnejši dokaz o svoji arheološki preteklosti, se je ponudila z odkritjem dobro ohranjene rimskodobne stavbe zelo razgibanega tlorisa, ki je imela tudi majhen sudatorij, zato je bila krščena za "hišo s kopalnico". Načrt je uspel, hiša je ohranjena in situ, z njo pa je dobilo novo naselje prijetno parkovno zelenico.37
Druga priložnost se je pokazala med načrtovanjem gradnje nove osnovne šole in telovadnice. Izkazalo se je, da bi lahko v šolsko stavbo vključili tloris halštatske hiše 15, s tem pa bi na Mostu na Soči ostal otipljiv del njegove prazgodovinske preteklosti. Hkrati bi uredili tudi tako želeno muzejsko zbirko, ki bi lahko postala sestavni del pedagoškega procesa in dobrodošla novost v turistični ponudbi kraja. Od zamisli do izvedbe projekta je preteklo celih dvajset let, kolikor se je vlekla tudi gradnja nove šole. Danes je v muzejski zbirki ob originalnih delih železnodobne hiše (temelj, drenaža, ilovnat pod, notranja delitev) postavljena tudi rekonstruirana lesena nadgradnja (sl. 18). Obiskovalcu so tako predstavljeni te-
37 Glej Miha Mlinar, Drago Svoljšak, Verena Vidrih Perko, Beatriče Žbona Trkman, Kopalnico ima: arheološke raziskave in prezentacija rimske hiše z Mosta na Soči. - V: I. Lazar, B. Županek (ur.), Emona: med Akvilejo in Panonijo. Zbornik, posvečen Ljudmili Plesničar. - Koper 2012, 257 ss.
in 1878, where it was destroyed during World War I together with the finds excavated by Bizzaro and Majonica. The stray and other finds collected by Carli were sent to Vienna (Naturhistorisches Museum), as were all the finds that Szombathy excavated in the cemetery. The finds unearthed by Marchesetti are kept in the Civico Museo di Storia ed Arte in Trieste.
The first real opportunity for Most na Soči to display more substantial evidence of its rich archaeological past came with the discovery of the well preserved Roman-period building of a complex layout. The building was equipped with a small sudatorium and was therefore dubbed 'the house with the bathroom'. The opportunity came to fruition - the house was preserved in situ and the newly built part of the villages provided with a pleasant park.37
The second opportunity presented itself during the planning phase for the new primary school and the gymnasium. It turned out that the remains of House 15 could be incorporated into the school building. Moreo-
37 See Miha Mlinar, Drago Svoljšak, Verena Vidrih Perko, Beatriče Žbona Trkman, Kopalnico ima: arheološke raziskave in prezentacija rimske hiše z Mosta na Soči. - In: I. Lazar, B. Županek (eds.), Emona: med Akvilejo in Panonijo. Zbornik posvečen Ljudmili Plesničar. - Koper 2012, 257 ff.
35
ZGODOVINA RAZISKOVANJ
HISTORY OF RESEARCH
meljni podatki o posoškem železnodobnem stavbarstvu, hkrati pa dobi vpogled v pestro zgodovino arheoloških raziskovanj Mosta na Soči.38
Po letu 1984, ko so bila zaščitna arheološka izkopavanja na Merišču zaključena, sta Goriški muzej in Narodni muzej Slovenije v arheološkem naselbinskem območju opravila le še manjše nadzore (Munihov kuk, nekatere parcele znotraj vasi). Leta 1998 je skrb za Most na Soči ponovno prevzel oživljeni Tolminski muzej in njegov kustos Miha Mlinar. Pod njegovim vodstvom so med gradnjo kanalizacije in čistilne naprave raziskali severno obrobje železnodobne nekropole,39 v naselbinskem predelu pa so bili leta 2001 odkriti ostanki železnodobnih hiš na Maregovi guni in pri Štulčevi hiši na zahodnem pobočju Munihovega kuka.40 Zlasti hiše na Maregovi guni razširjajo železnodobni naselitveni prostor na pomol nad sotočjem Soče in Idrijce. To je bil tudi strateško najbolj izpostavljen predel in najbrž začetno jedro naselja.
Kot vidimo, Most na Soči še ni rekel zadnje besede!
ver, the school could house a museum display as part of the teaching process, but also as a welcome addition to the tourist offer of Most na Soči. It took twelve years for the idea to become reality, which is also the time it took to build the school. Today, the archaeological display comprises the original parts of the house (foundations, drainage, loamy floor, interior partition) and the reconstructed wooden superstructure (Fig. 18). The visitor can thus gain a better understanding of the Iron Age architecture in Posočje, as well as of the history of archaeological endeavour at Most na Soči.38
The rescue archaeological investigations at Merišče came to an end in 1984, after which time the Goriški muzej and the Narodni muzej Slovenije only performed minor watching briefs in the archaeological habitation area (Munihov Kuk, individual plots in the village). In 1998, the archaeological heritage at Most na Soči again became the responsibility of the Tolminski muzej reopened as an independent institution and its curator, Miha Mlinar. Under his leadership, the northern edge of the Iron Age cemetery has been investigated in advance of the construction of the sewage system and the water treatment plant,39 while in 2001 remains of Iron Age houses were unearthed at Maregova Guna and near Štulčeva hiša on the western slope of Munihov Kuk.40 The documented houses, at Maregova Guna in particular, extend the known Iron Age habitation area to the promontory overlooking the confluence of the Soča and the Idrijca. This is also the strategically most vital area and probably the initial core of the settlement.
It is clear that Most na Soči still has secrets to reveal!
38	Avtor razstave je Drago Svoljšak, oblikovali sta jo Mojca Turk in Polona Zupančič. Železnodobna in rimska stavba sta vključeni tudi v kulturnozgodovinsko pot po Mostu na Soči; glej Miha Mlinar, Čez Most po modrost. Kulturnozgodovinska pot po Mostu na Soči; vodnik. - Tolmin 2005.
39	Miha Mlinar (op. 2).
40	Miha Mlinar, Rok Klasinc, Martina Knavs (op. 3).
38	Drago Svoljšak is the author of the exhibition designed by Mojca Turk and Polona Zupančič. The Iron Age and Roman-period houses are also included into the cultural and historical trail along Most na Soči; see Miha Mlinar Čez Most po modrost. Kulturnozgodovinska pot po Mostu na Soči; vodnik. - Tolmin 2005.
39	Miha Mlinar, (Fn. 2).
40	Miha Mlinar, Rok Klasinc, Martina Knavs, (Fn. 3).
36
DOSEDANJE OBJAVE O ŽELEZNODOBNEM NASELJU
NA MOSTU NA SOČI
BIBLIOGRAPHY OF THE IRON AGE SETTLEMENT
AT MOST NA SOČI
Že v času izkopavanj pa tudi kasneje je o Mostu na Soči izšlo veliko objav. Razvrščene so po kronološkem vrstnem redu, in sicer najprej znanstveni in strokovni članki, nato katalogi razstav, vodniki in zgibanke, na konec pa smo uvrstili še prispevke v dnevnem časopisju.
Numerous contributions have thus far been published on Most na Soči, both during the excavations and later. They are presented below in a chronological order, with publications for each year beginning with scientific and professional contributions followed by exhibition catalogues, guides and leaflets, and finally contributions in the daily press.
ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI SCIENTIFIC AND PROFESSIONAL CONTRIBUTIONS
D. Svoljšak, Most na Soči. - Varstvo spomenikov 17-19/1, 1974, 135-137.
D. Svoljšak, Raziskovanje prazgodovinske naselbine na Mostu na Soči. - Goriški letnik 1, 1974, 5-32.
D. Svoljšak, Novejša arheološka raziskovanja na Tolminskem. - Tolminski zbornik, 1975/2, 209-221.
D. Svoljšak, The hallstatt houses in Slovenia. - V/In: IX. Congrès, Union internationale des sciences préhistoriques et protohistoriques. Resumés des communications, Nice 1976, 513.
D. Svoljšak, Nuove scoperte a Santa Lucia di Tol-mino. - V/In: Preistoria del Caput Adriae, Trieste 1977, 32-36.
D. Svoljšak, Most na Soči. - Varstvo spomenikov 21, 1977, 184-185.
D. Svoljšak, Abitato preistorico a Most na Soči. -V/In: Atti del Convegno di Studi Le età del bronzo e del ferro nell'Isontino tenutosi a Palazzo Attems, Gorizia il 24 giugno 1977, Gorizia 1979, 23-37.
D. Svoljšak, The prehistoric settlement at Most na Soči. - Archaeologia Iugoslavica 17, 1979, 13-20.
D. Svoljšak, Prazgodovinska naselbina na Mostu na Soči. - Situla 20/21, 1980, 187-197, t. 6-8.
D. Svoljšak, Most na Soči. - V/In: P. Petru (ur./ ed.), Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980, Razstavni katalog, Ljubljana 1980, 83-86.
D. Svoljšak, Most na Soči. - V/In: P. Petru (ur./ed.), Spaseno arheološko blago Slovenije 1945-1980. Razstavni katalog, Ljubljana/Beograd 1981, 58-61.
D. Svoljšak, Most na Soči. - Varstvo spomenikov 23, 1981, 214-215.
S. Gabrovec, D. Svoljšak, Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija, Katalogi in monografije 22, 1983, 29-35.
D. Svoljšak, Santa Lucia. - V/In: Preistoria del Caput Adriae (Il catalogo), Udine 1983, 159-164.
D. Svoljšak, Most na Soči. Nova raziskovanja prazgodovinske naselbine / Santa Lucia di Tolmino. Nuove ricerche su un insediamento preistorico. - Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste, Quaderno XIII-1, 1983, 97-104.
D. Svoljšak, Most na Soči (S. Lucia) e suoi sistemi di difesa. - V/In: L. Ruaro Loseri, E. Montagnari Kokelj (ur./eds.), Preistoria del Caput Adriae. Convegno di studi, Trieste, Sala degli Stemmi del Castello di S. Giusto, 19. -20. novembre 1983, Udine 1984, 115-118.
D. Svoljšak, Most na Soči. - Varstvo spomenikov
26,	1984, 237.
L. Bartosiewicz, Most na Soči: a Preliminary Faunal Analysis of the Hallstatt Period Settlement, Arheološki vestnik 36, 1985, 107-131.
D. Svoljšak, Most na Soči. - Varstvo spomenikov
27,	1985, 232.
D. Svoljšak, Most na Soči in njegovi obrambni sistemi. Obrambeni sistemi u preistoriji i antici na tlu Jugoslavije. - Materijali 22, 1986, 50-54.
37
DOSEDANJE OBJAVE ... / BIBLIOGRAPHY ..
D. Svoljšak, Tolminska v arheoloških obdobjih (skica). - Zgodovinski časopis 41, 1987, 35-39.
S. Gabrovec, Jugoistočnoalpska regija sa zapadnom Panonijom (Svetolucijska grupa - naselja) - V/In: Prai-storija jugoslavenskih zemalja 5, Sarajevo 1987, 135-144.
D. Svoljšak, Posočje v bronasti dobi. - Arheološki vestnik 39-40, 1988-1989, 367-386.
D. Svoljšak, Most na Soči. - V/In: Enciklopedija Slovenje 7, Ljubljana 1993, 224-225.
D. Svoljšak, S. Lucia - Most na Soči - la scoperta e le prime valutazioni. - V/In: E. Montagnari Kokelj (ur./ed.), Atti della giornata internazionale di studio su Carlo Marchesetti, Trieste 9. ottobre 1993, Trieste 1994, 135-148.
D. Svoljšak, Svetolucijska hiša z Mirišča. - V/In: Slovenska kronika XX. stoletja (1941-1995), Ljubljana 1996, 333.
D. Svoljšak, Casa di tipo "isontino" a Most na Soči (Slovenia). - V/In: G. Ciurletti, F. Marzatico (ur./eds.), I Reti / Die Räter. Atti del Simposio, 23.-25. settembre 1993, Castelo di Stenico, Trento. Archeologia delle Alpi 5, Trento 1999, 269-294.
J. Dular, Most na Soči - naselje v zavetju rek. - V/In: Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana 1999, 113-115.
D. Svoljšak, Prazgodovina v Posočju v štirih epizodah. - Goriški letnik 27, 2000, 5-26.
D. Svoljšak, Zametki urbanizma v železnodobni naselbini na Mostu na Soči. - Arheološki vestnik 52, 2001, 131-138.
M. Mlinar, Scavi d'emergenza a S. Lucia di Tolmino (Slovenia) 2000-2001. - Quaderni Friulani d'archeologia 12/1, 2002, 59-66.
D. Svoljšak, Rudolf Virchow pri Sv. Luciji (na Mostu). - V/In: Kronika XIX. stoletja (1884-1899), Ljubljana 2003, 78-79.
D. Svoljšak, Most na Soči. Un insediamento dell'eta del ferro di tipo venetico. - V/In: G. Bandelli, E. Montagnari Kokelj (ur./eds.), Carlo Marchesetti e i castellieri, 1903-2003. Atti del Convegno internazionale di studi, Castello di Duino (Trieste), 14-15 novembre 2003, Trieste 2005, 651-655.
M. Mlinar, Most na Soči (S. Lucia di Tolmino) a century after Carlo Marchesetti. - V/In: G. Bandelli, E. Montagnari Kokelj (ur./eds.), Carlo Marchesetti e i castellieri 1903-2003. Atti del Convegno Internazionale di Studi, Castello di Duino (Trieste), 14-15 novembre 2003, Trieste 2005, 325-338.
D. Svoljšak, O treh razstavah v Posočju. Arheo 23, 2005, 101-107.
M. Knavs, M. Mlinar, Most na Soči. - Varstvo spomenikov. Poročila 39-41, 2000-2004 (2006), 115-117.
M. Mlinar, S. Pettarin, L'eta del ferro nelle Valli dell'Isonzo e del Natisone. - V/In: M. Chiaba et al. (ur./ eds.), Le valli del Natisone e dell'Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico. Atti del convegno internazionale di studi, San
Pietro al Natisone (UD), 15-16 settembre 2006. - Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20, 2007, 43-52.
M. Mlinar, R. Klasinc, M. Knavs, Zaščitne arheološke raziskave na Mostu na Soči leta 2001. Najdišča Ma-regova guna, Štulčev kuk in Plac / Rescue archaeological excavations at Most na Soči in the year 2001. The sites of Maregova guna, Štulčev kuk and Plac. - Arheološki vestnik 59, 2008, 189-208.
M. Mlinar, Čez most po modrost med včeraj in jutri. - Argo 53/2, 2010, 78-81.
T. Gerbec, M. Mlinar, Most na Soči, Kramarjeva hiša (Arheološke novice). - Goriški letnik 35, 2011, 255.
T. Gerbec, M. Mlinar, Most na Soči, Maregova guna (Arheološke novice). - Goriški letnik 35, 2011, 256-257.
M. Mlinar et. al., Kopalnico ima. Arheološke raziskave in prezentacija rimske hiše z Mosta na Soči. - V/ In: I. Lazar, B. Zupanek (ur./eds.), Emona med Akvilejo in Panonijo / Emona between Aquileia and Pannonia, Annales Mediterranei 2012, 257-271.
M. Mlinar, Cerkev sv. Lucije na Mostu: pogled nazaj. - V/In: M. Mlinar, T. Šalej Faletič (ur./eds.), Zbornik ob 400-letnici posvetitve cerkve sv. Lucije na Mostu na Soči, Most na Soči 2012, 26-33.
M. Mlinar, Arheološka podoba Posočja v okviru stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju. - Goriški letnik 36, 2012, 359-365.
M. Mlinar, V. Perko, B. Zbona Trkman, Rimsko-dobne oljenke z Mosta na Soči; naselbina, grobišče II, najdišče Repelc. - Goriški letnik 37-38, 2013-2014, 115-123.
D. Svoljšak, Lončarjeva delavnica ob "obrtni poti" v železnodobni naselbini na Mostu na Soči. - V/In: S. Tecco Hvala (ur./ed.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, Ljubljana 2014, 287-295.
KATALOGI RAZSTAV, VODNIKI IN ZGIBANKE EXHIBITION CATALOGUES, GUIDES AND LEAFLETS
B. Zbona Trkman, D. Svoljšak, Most na Soči 18801980. Sto let arheoloških raziskovanj. Nova Gorica 1980.
M. Mlinar, Nove zanke svetolucijske uganke; arheološke raziskave na Mostu na Soči 2000 do 2001 / Sveta Lucija - new stigma to the enigma; archaeological excavations at Most na Soči 2000-2001. - Tolmin 2002, 33-34.
M. Mlinar, Čez Most po modrost; kulturnozgodovinska pot po Mostu na Soči; vodnik. - Tolmin 2005.
M. Mlinar, Cultural and historical trail of Most na Soči; guide. - Tolmin 2005.
M. Mlinar, Železnodobna hiša na Mostu na Soči; arheološka zbirka. - Tolmin 2010.
M. Mlinar, Casa dell'età del ferro a Most na Soči; raccolta archeologica. - Tolmin 2010.
38
DOSEDANJE OBJAVE ... / BIBLIOGRAPHY ..
M. Mlinar, The "Iron age house" at Most na Soči; arheological exhibition. - Tolmin 2010.
M. Mlinar, Železnodobna hiša na Mostu na Soči / The Iron Age house at Most na Soči / Casa dell'eta del ferro a Most na Soči. - Tolmin 2015.
ČASOPISNI ČLANKI CONTRIBUTIONS IN THE DAILY PRESS
D. Svoljšak, Odkrita prazgodovinska naselbina. Arheološka izkopavanja na Mostu na Soči dala izjemne rezultate. - Primorske novice, št. 25 (14. junij 1974), 3.
N. Lapajne, Most na Soči, star 2500 let. Odkrivamo najstarejšo brunarico na Slovenskem. - Delo, št. 143 (20. junij 1974), 9.
D. Svoljšak, Arheološka dediščina na Mostu na Soči. Novo iz prazgodovinske arhitekture. - Delo, št. 74 (27. marec 1976), 27.
D. T(aljat), Kako dolgo bomo še čakali na gradnjo?
-	Primorske novice, št. 7 (11. februar 1977), 18.
D. Svoljšak, Še enkrat: "Kako dolgo bomo še čakali na gradnjo?". -Primorske novice, št. 9 (25. februar 1977), 16.
D. Taljat, Kako dolgo bomo torej čakali na gradnjo?
-	Primorske novice, št. 11 (11. marec 1977), 13.
J. Alič, Pomembna odkritja. Arheološka izkopavanja na Mostu na Soči. - Dnevnik, št. 208 (3. avgust
1977),	7.
N. Križnar, Nove najdbe v prazgodovinskem naselju na Mirišču (Most na Soči). Arheološka izkopavanja Goriškega muzeja. - Primorski dnevnik, št. 186 (12. avgust 1977), 4.
(D. Svoljšak), Bogata kulturna dediščina. Arheološko izkopavanje na Mostu na Soči. - Primorske novice, št. 38 (15. september 1978), 9.
T. Pavšič, Ob sotočju Idrijce in Soče je bilo nekoč cvetoče mestece. Z obiska pri arheologih na Mostu na Soči. - Primorski dnevnik, št. 226 (24. september
1978),	5.
K. Roš, Oživljena železna doba. Goriški arheologi so izkopali spomenik, dobro ohranjeno hišo izpred 600 do tristo let pred našim štetjem. - Delo, št. 235 (10. oktober 1978), 10.
Figurica iz rimskih časov. Podnapis pod fotografijo bronaste miške. Foto B. Križ. - Primorski dnevnik, št. 155 (8. julij 1979), 4.
D. Svoljšak, Ognjišče prestavili. - Primorske novice, št. 39 (21. september 1979), 8.
K. Roš, Za izkopavanja ni denarja. Most na Soči: zastoji pri raziskovanju ovirajo gradnjo. - Delo, št. 287 (11. december 1979), 10.
(K. R.), Kredit arheologom za raziskave. - Delo, št. 299 (25. december 1979), 10.
S. Jan, Urbanistični zapleti na Tolminskem. Najbolj kritično na Mostu na Soči. - Primorske novice, št. 7 (29. januar 1980), 7.
D. Svoljšak, Kredit arheologom za izkopavanja. -Delo, št. 27 (2. februar 1980), 18.
B. Božič, Šola in arheološko najdišče. - Primorske novice, št. 57 (29. julij 1980), 5.
M. Valič, Potrebujejo oboje - šolo in arheološka najdišča. - Delo, št. 176 (30. julij 1980), 5.
D. Kladnik, Več posluha za arheologijo. - Dnevnik, št. 215 (8. avgust 1980), 5.
(D. Svoljšak), Sto let arheoloških raziskovanj. Prva arheološka raziskovanja na Mostu na Soči pričeli 2. septembra leta 1880. - Primorske novice, št. 68 (5. september 1980), 20.
(D. Svoljšak), Sto let od prvih izkopavanj. - Delo, št. 212 (10. september 1980), 6.
Arheološke najdbe na razstavi. V Tolminu pripravili razstavo ob stoletnici arheoloških raziskovanj na Mostu na Soči. - Primorske novice, št. 43 (29. maj 1981), 24.
Sto let arheoloških raziskovanj in izkopavanj na Mostu na Soči. V Tolminu odprli izredno zanimivo arheološko razstavo. - Primorski dnevnik, št. 127 (30. maj 1981), 3.
K. Roš, Predstavljamo. Most na Soči. - Delo, št. 126 (3. junij 1981), 8.
B. Marušič, Razstava ob jubileju. Sto let arheoloških raziskovanj v Mostu na Soči. - Naši razgledi, št. 11 (12. junij 1981), 325.
(vc), Podobe preteklosti na ogled. V tolminski knjižnici Cirila Kosmača je od konca maja odprta razstava "Most na Soči 1880-1980 - sto let arheoloških raziskovanj". - Primorske novice, št. 47 (12. junij 1981), 7.
A. Pagon-Ogarev, Največje najdišče halštatske kulture. Ob razstavi: "Most na Soči - sto let arheoloških raziskovanj". - Primorski dnevnik, št. 146 (21. junij 1981), 5.
K. Roš, Most na Soči. Pri zidavi telovadnice ne bo več zamud. - Delo, št. 149 (30. junij 1981), 8.
D. Božič, Sledi starih kultur. Razstava "Sto let izkopavanj na Mostu na Soči". - Primorski dnevnik, št. 56 (14. julij 1981), 5.
D. Kladnik, Most na Soči - izjemno arheološko najdišče. - Dnevnik, št. 222 (17. avgust 1981), 4.
V. Zerjal, Posočje 81: Prčkale in izgrebatorji. Brigadirska dogajanja. -Mladina, št. 35 (3. september 1981), 18.
F. Milošič, Mladinski raziskovalni tabori. Z malo denarja do koristnih spoznanj. - Teleks, št. 35 (3. september 1981), 18-19.
S. Gabrovec, Sporočilo razstave Most na Soči 1880-1980 - sto let arheoloških raziskovanj. - Primorska srečanja, št. 25, 1981, 104-105.
D. Breščak, Marsikaj so izbrskali. Slovenski arheologi so lani raziskovali po mnogih slovenskih najdiščih. Delo, št. 18 (23. januar 1982), 5.
39
DOSEDANJE OBJAVE ... / BIBLIOGRAPHY ..
S. Flego, Arheologova lopata in kramp spet pojeta na Mostu na Soči. Razgovor z arheologom Dragom Svoljšakom iz Nove Gorice. - Primorski dnevnik, št. 122 (12. junij 1982), 4.
S. Flego, Izredni ostanki prazgodovinskih hiš. Veliko odkritje slovenskih arheologov. Razgovor z arheologom Dragom Svoljšakom iz Nove Gorice. - Primorski dnevnik, št. 123, (13. junij 1982), 6.
K. Roš, Skrivnosti tolminske zemlje. Arheologi so iz zemlje Mosta na Soči izkopali že 6640 prazgodovinskih grobov. - Delo, št. 176 (31. julij 1982), 5.
K. Roš, Stoletna šola na Mostu na Soči je že dolgo pretesna. Problem bi lahko rešili le s pomočjo širše skupnosti, ki naj bi prispevala vsaj za ureditev arheološkega muzeja v novi šolski zgradbi. - Delo, št. 87 (14. april 1983), 11.
D. Svoljšak, Je res kriv arheološki spomenik. - Delo, št. 104 (7. maj 1983), 23.
D. Kladnik, Arheološki zakladi Slovenije 4-6. -Dnevnik, št. 136 (21. maj 1983), 14; št. 138 (23. maj 1983), 12; št. 139 (24. maj 1983), 12.
(tr), Neuporabljena kulturna dediščina. - Primorske novice, št. 61 (31. junij 1984), 6.
K. Roš, Arheološke najdbe z Mosta na Soči tudi v besedi in sliki. - Delo, št. 85 (12. april 1985), 7.
K. Roš, Petintrideset stoletij Mosta. V Mostu na Soči se lahko pohvalijo z bogatimi arheološkimi najdbami. Raziskave trajajo že več kot sto let. - Delo, št. 152 (2. julij 1985), 7.
K. Roš, Ob stoletni šolski zgradbi bodo začeli zidati prizidek. - Delo, št. 160 (11. julij 1986), 7.
(nb), Dovoljenje za osnovno šolo na Mostu na Soči. - Primorske novice, št. 61 (8. avgust 1986), 16.
(mh), Gradbincem arheologija ni mar. - Primorske novice, št. 11 (14. februar 1989), 13.
N. Blazetič, Presenečenje pod prvo najdbo. Osupljivo odkritje pod grobovi. - Primorske novice, št. 64 (11. avgust 2000), str. 1 in 9.
D. Kladnik, Presenečenje na levem bregu. Veliko razlogov za nadaljevanje arheoloških izkopavanj na Mostu na Soči. - Dnevnik, št. 241 (4. september 2000), 10.
T. Pintar, Grob bojevnika z orožjem. - Primorske novice, št. 72 (8. september 2000), 32.
T. Pintar, Največje posoško grobišče latenske kulture. Ob najdbah starejše so na Mostu na Soči odkrili tudi grobove mlajše železne dobe. Naselje na levem bregu. - Primorske novice, št. 26 (30. junij 2001), 21.
A. Klinkon, Med najdbami tudi grška keramika. -Oko, št. 304 (27. december 2001), 6.
K. Roš, Pričevanja ljudi z obeh strani Soče. Po sledeh arheoloških odkritij. - Delo, št. 35 (13. februar 2002), 6.
N. Blazetič, Pogled v hišo iz davnine. Edinstveno sožitje arheološkega muzeja s šolsko ustanovo. - Primorske novice, št. 13 (15. februar 2002), 17.
Arheološki muzej Most na Soči. Stalna arheološka razstava. - Delo, št. 47 (27. februar 2002), 18.
T. Pintar, Zanke svetolucijske uganke. Odlično predstavljena dveletna arheološka izkopavanja na Mostu na Soči. - Primorske novice, št. 44 (4. junij 2002), 19.
K. Roš, Osmice sovjih oči. - Delo, št. 197 (28. avgust 2002), 8.
M. Mlinar, Arheološke raziskave Tolminskega muzeja na Mostu na Soči. - Trinkov koledar za Beneške Slovence za leto 2003, Čedad 2002, 49-57.
K. Roš, Naplavine zgodovine od neandertalca naprej. - Delo, št. 128 (5. junij 2003), 6.
(nb), Preteklost v 25 slikah. Arheologija ponos in bogastvo kraju ob jezeru. - Primorske novice, št. 87 (8. oktober 2004), 11.
40
GRADBENI IZVIDI SETTLEMENT STRUCTURES
Območje, ki ga je med letoma 1971 in 1984 zaščitno raziskal Goriški muzej, se razteza na prostrani terasi vzhodno od starega vaškega jedra. Predel nosi ledinsko ime Merišče (sl. 19). Teraso sestavljata mo-rensko gradivo in fluvioglacialni prod, ki sta ga nanesli Idrijca in Soča. Nižje proti vodi so tla iz apnenčaste
The area that the Goriški muzej investigated between 1971 and 1984 covers the vast terrace known as Merišče located east of the old centre of the village (Fig. 19). The natural deposits of the terrace are composed of moraine till and fluvioglacial gravel deposited by the Rivers Idrijca and Soča. Lower down, towards the current water level,
Sl. 19: Most na Soči. Območje Merišča z vrisanimi sondami in izkopnimi površinami. M. = 1:2500. Fig. 19: Most na Soči. Area of Merišče with marked trenches and excavation units. Scale = 1:2500.
41
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
ognjišče hearth
prežgan ilovnat omet burnt loam daub
prežgana ilovnata tla burnt loam floor
ožgana površina burnt surface
drenažni zid drainage wall
temeljni zid foundation stones
jama, luknja
pit, hole, depression
lončenina pottery
žrmlje quern
kost, rogovina bone, horn
zoglenel les charred wood
oglje charcoal
kamen stone
lapor marl
Sl. 20: Most na Soči. Pojasnilo oznak, ki so uporabljene na risbah tlorisov in profilov. Fig. 20: Most na Soči. Legend to the ground plans and cross sections.
humus humus
rdeče-rjava ilovica reddish brown loam
rjavo-rumena ilovica brownish yellow loam
rumena ilovica yellow loam
mastna rjava ilovica brown clay loam
peščena ilovica sandy loam
m
pesek, grušč sand, gravel
mivka
very fine sand

svetlorjava zemlja light brown soil
CD
rjava zemlja brown soil
temnorjava zemlja dark brown soil
črno-rjava zemlja blackish brown soil

peščena zemlja sandy soil

živa skala, konglomerat bedrock, conglomerate
42
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
živoskalne podlage, v katero sta si obe reki vrezali ozko in globoko korito.41
Z izkopavanji je bilo odkritih 39 tlorisov železno-dobnih hiš, odvodni jarek in ostanki poti. K temu je treba dodati še 32 območij z razpršenimi sledmi poselitve, kjer stavbni ostanki niso bili dokumentirani, vendar pa ruševinske plasti in posamične najdbe kažejo, da so se tudi tod odvijale naselbinske aktivnosti.
Pri izdelavi slikovnih prilog je bil uporabljen kom-pozitni pristop, tako da so na tlorisih objektov v merilu 1:50 na enem mestu prikazani vsi gradbeni elementi. Ugotovljene strukture so predstavljene z barvnimi in črno-belimi rastri, njihove medsebojne nivojske razlike pa z nadmorskimi višinami. Posamezne gradbene faze hiš so predstavljene na posebnih slikah v pomanjšanem merilu 1:100. Označene so v različnih, dobro ločljivih barvah, s čimer je mogoče nazorno spremljati spreminjanje objekta skozi čas.
Oznake za gradbene elemente in strukture so enotne in veljajo za vse objekte. Kaj predstavljajo, je pojasnjeno na sl. 20.
there is limestone bedrock into which the rivers cut their deep and narrow beds.41
The excavations unearthed the remains of 39 Iron Age houses, a drainage ditch and a path through the settlement. In addition to this, 32 locations of dispersed habitation traces were documented, where only layers of debris and individual finds indicative of habitation activities survived.
The remains of houses are first presented in composite plans drawn in the scale of 1:50 that include the architectural elements and other structures from all phases; in them, individual documented features are marked with different colours and black-and-white patterns, while the differences in levels are expressed in altitudes asl. Individual construction phases of houses are presented in separate drawings in a reduced scale, of 1:100. They are marked in different well distinguishable colours, which clearly show the changes through time.
The construction elements and features are marked in the same manner for all structures; the legend is presented in Fig. 20.
41 Danes je zalito z akumulacijskim jezerom. Za oris reliefa v okolici Mosta na Soči glej Milan Šifrer, Poglavitne značilnosti reliefa v bližnjem in širšem zaledju Mosta na Soči (Grundzüge des Reliefs des näheren und weiteren Hinterlandes von Most na Soči). - V: S. Gabrovec, D. Svoljšak 1983, Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija (Storia delle ricerche e topografia). - Katalogi in monografije 22, 1983, 61 ss.
41 Now flooded by the reservoir for the Doblar station. For a description of the relief in the area of Most na Soči see Milan Šifrer, Poglavitne značilnosti reliefa v bližnjem in širšem zaledju Mosta na Soči (Grundzüge des Reliefs des nähern und weiteren Hinterlandes von Most na Soči). -In: S. Gabrovec, D. Svoljšak 1983, Most na Soči (S. Lucia) I. Zgodovina raziskovanj in topografija (Storia delle richerche e topografia). - Katalogi in monografije 22, 1983, 61 ff.
43
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 1
Lega: kvadrat F 12 (pril. 1).
Ohranjenost: V večjem delu je bila struktura hiše dobro ohranjena, manjkal je le južni vogal, ki je bil uničen z izkopom strelskega jarka v prvi svetovni vojni. Deloma jo je prekrival travniški humus, na poravnani terasi pa do 0,40 m debela ornica, ki je bila pred izkopavanjem zasajena s koruzo.
Gradbena jama: Prostor, ki je bil izbran za postavitev hiše, je bil poravnan in razširjen iz terase v položno pobočje, tako da je gradbena jama povsem ustrezala dimenzijam stavbe (6,60 x 6,20 m). Vkopana je bila v geološko osnovo, ki jo je v tem predelu tvorila povečini plast mivke s primesjo redkih manjših oblic ali pa plast drobnega peska. Mestoma je segala tudi v zbito moreno. Gradbena jama je bila torej s treh strani delno poglobljena, vkop ni bil potreben le na jugozahodni strani, kjer je bil vhod v stavbo. Na tistem predelu, kjer se je vkop najbolj zajedel v pobočje, je bila stena gradbene jame globoka še 0,65 m.
HOUSE 1
Location: Grid Square F 12 (App. 1).
Preservation: The house survived fairly well in plan, with only the south corner destroyed by a World War I firing trench. The house remains were covered by grassland humus in one part and an up to 0.40 m thick ploughsoil in the other, on the levelled terrace that had been part of a corn field prior to excavation.
Construction pit: The area selected for the construction of the house was levelled, reaching into the gentle slope so that the construction pit could snugly fit a 6.60 x 6.20 m large house. The pit was dug into the natural deposits of the slope, here mostly composed of a layer of very fine sand with rare cobbles or a layer of fine sand, at places reaching into a compacted moraine till. The construction pit had three walls, with the one furthest into the slope surviving to the height of 0.65 m. In the fourth, southwest side, the floor of the pit was levelled with the terrace; this was the side that included the entrance into the house.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 21, 22A, 23)
Hiša je bila postavljena v smeri SV-JZ. Bila je dvoprostorna in je imela dve gradbeni fazi. Tloris prve faze je skupaj s temeljem meril 6 x 6,10 m. Notranjost je bila s steno predeljena na dva prostora; južni je meril 4,60 x 3,10 m, severni pa 4,50 x 1,50 m.
Drenaža: Drenaža je bila vgrajena med temelje hiše in stene gradbene jame. Zaščitene so bile vse tri v pobočje vkopane stranice. Najbolje je bila ohranjena drenaža severovzhodne stene, vendar le v dolžini 3,75 m, saj je služila svojemu namenu tudi v času druge faze. Zgrajena je bila kot suhi zid (debel med 0,22 in 0,28 m) iz manjših ploščatih neobdelanih lomljencev in redkih oblic, zloženih v nepravilne vodoravne vrste in stebriče, ki so jih vezali večji podolgovati kamni (sl. 24). Skrbno je bilo zloženo zlasti zunanje lice, medtem ko je bila stran proti steni gradbene jame slabše poravnana. Praznine med kamni so bile zapolnjene z zbito zemljo, zasut je bil tudi prostor med zidom in steno gradbene jame. Drenažni zid je bil za okoli 10 cm odmaknjen od temelja hiše, le v srednjem delu je stal tesno ob njem. Bil je tudi nekoliko nagnjen, odmik od vertikale je znašal do 14 cm. Njegova ohranjena višina je bila do 0,62 m, kar je verjetno blizu dejanske globine vkopa za gradbeno jamo (sl. 25).
Podobno je bila zgrajena tudi drenaža severozahodne stene, od katere pa se je ohranila le najnižja lega kamnov. Drenažni zid je bil v temelju debel do 0,45 m.
Na kakovostno gradnjo kaže tudi 0,35 m dolg del jugovzhodnega drenažnega zidu v vzhodnem kotu gradbene jame (sl. 22A in 26). Več se ga ni ohranilo, ker ga je ob prenovi hiše nadomestil povsem drugače grajen zid.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 21, 22A, 23)
The house had a NE-SW orientation. It had two rooms and was constructed in two phases. The house of the first phase measured 6 x 6.10 m in plan at the foundations. The interior was partitioned so that the south room measured 4.60 x 3.10 m and the north one 4.50 x 1.50 m.
Drainage: The house was protected with drainage in the shape of a drywall built between the foundations of the house and the three walls of the construction pit; the fourth side of the house did not need such protection. The drainage of the northeast wall survived best, but only in the length of 3.75 m that remained in use in the second-phase house. This wall (between 0.22 and 0.28 m thick) was constructed of small and flat unworked stones and rare cobbles, arranged in irregular courses and also vertically stacked into irregular columns, interconnected with larger oblong stones (Fig. 24). Particular care was paid to constructing the interior face, while the exterior face was less straight. The spaces between the stones were filled with beaten earth, the space between the drywall and the wall of the pit was backfilled. The two walls were touching in the central part, while they were separated by a roughly 10 cm wide gap elsewhere. The drainage wall was slightly inclined, with a 14 cm deviation from the vertical position at the top. It survived to the height of up to 0.62 m, which is probably close to the original depth of the construction pit (Fig. 25).
The drainage of the northwest wall was constructed in a similar manner, of which only the lowest course survived and measured up to 0.45 m in thickness.
44
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 1
x = 7; y = -4
187,00
Sl. 21: Hiša 1. Tloris in profili. M. = 1:50. Fig. 21: House 1. Ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
45
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: faza 1
B: faza 2
Sl. 22: Hiša 1. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 22: House 1. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
Sl. 23: Hiša 1. Pogled z jugovzhoda. Fig. 23: House 1. View from the southeast.
46
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Temelj: Temeljni kamni obodnih in predelne stene so bili položeni na poravnano osnovo, ki je bila iz peska oziroma zbite morene. Zid je bil narejen iz izbranih, ploščatih, neobdelanih lomljencev volčanskega apnenca, večinoma zloženih v dveh vrstah. Vmes je nekaj večjih kosov, ki so bili dovolj široki, da so zapolnjevali celo debelino stene. Natančno je bil poravnan njihov notranji rob, proti drenaži pa so bili položeni manj urejeno. Temelji so bili tako široki od 0,30 do 0,40 m, širši (okoli 0,65 m) je bil le temelj jugozahodne stene, in sicer na tistem mestu, kjer so bili kamni zloženi v treh vrstah. Na jugovzhodu je bil temeljni zid širok od 0,25 do 0,48 m, narejen pa je bil precej vegasto iz ploščatih kamnov. Do predelne stene je bila njegova struktura podobna temeljem drugih sten, od tu dalje pa je bil narejen manj kakovostno.
Skrbno je bil zložen tudi temelj za predelno steno. Večinoma je bil narejen iz dveh vrst ploščatih apnenčastih lomljencev, le na enem mestu so pri gradnji uporabili večji plošči, ki sta bili prilagojeni širini zidu. Robove kamnov so poravnali na obeh straneh. Temeljni zid je bil širok od 0,30 do 0,40 m, v njem pa je bil tudi 0,80 m širok prehod, skozi katerega sta bila povezana večji (bivalni) in manjši (shrambni) prostor hiše.
Vrhnje ploskve temeljnih kamnov so bile skrbno poravnane. Višine so nihale le po nekaj centimetrov, zato so temeljni pragovi za lesene stene dobro nalegali. V vseh treh ohranjenih vogalih so bile v temelj vgrajene večje kamnite plošče. Večje plošče najdemo tudi na mestih, kjer se temelj predelne stene spaja s temelji obodnih sten, kar je izboljšalo trdnost konstrukcije.
Vhod v hišo je bil v jugovzhodni steni. Na tem mestu je bila v temelj vstavljena večja plošča, ob kateri je bila vrzel podobno velikega manjkajočega kamna. Pred ploščo so bili na zunanji strani v vrsto zloženi še trije ploščati kamni, srednji je bil za 7 cm nižji od obeh krajnih. Nekako 0,80 m stran od omenjenih treh kamnov je bila ob temelju jugozahodne stene še ena večja plošča. Plošče so očitno služile za podlago lesenim stebrom nadstreška pred vhodom v hišo, plošča v temelju pa je ohranjeni del praga.
Temelj je oklepal 4,61 x 5 m veliko površino, ki jo je predelna stena delila na dva prostora. Večjega, domnevno bivalnega s površino 14,25 m2, v katerega se je vstopalo skozi vhod v jugozahodni steni, in manjšega, ki je bil delno vkopan in je verjetno služil za shrambo (površina 6,75 m2).
Tla: Hiša je imela v večjem (domnevno bivalnem) prostoru tla iz phane ilovice, ki je bila položena 5 cm na debelo na poravnano peščeno osnovo. Rahlo valovita hodna ploskev je bila gladka, v požaru, ki je uničil hišo, pa je močno zatrdela in dobila opečnato rdečo barvo. Ponekod (npr. ob jugovzhodni steni in na južni strani predelne stene) je bil ilovnati nanos dvignjen do vrha temeljnih kamnov. Prežgana ilovnata tla so segala tudi v presledek predelne stene. Sicer pa so se tla v originalni
Indicative of high-quality construction in this phase is also the 0.35 m long surviving part of the southeast drainage wall in the east corner of the construction pit (Figs. 22A and 26). The rest of this wall was replaced by a differently constructed wall during the renovation of the house.
Foundations: The exterior foundations and partition walls were laid onto a levelled surface of sand or compact moraine till. The foundations were constructed of flat unworked pieces of Volee limestone mostly laid in two parallel lines and included several larger stones that spanned the thickness of the wall. The interior face was straight, while the stones of the exterior face were less regularly laid. The foundations were 0.30 to 0.40 m thick, only those of the southwest wall were thicker (roughly 0.65 m) in the part where the stones were laid in three lines. The southeast foundations measured from 0.25 to 0.48 m in thickness and were composed of irregularly laid flat stones. From the corner to the junction with the partition wall, they were of laid similarly as elsewhere, further on the wall was of a poorer construction.
The foundations of the partition wall were also carefully laid. They mostly consisted of two parallel lines of flat unworked pieces of limestone, only interrupted with two larger pieces or slabs that spanned the thickness of the foundations. Both faces were straightened. The foundations were 0.30-0.40 m thick and included a 0.80 m wide passage connecting the larger (living quarters) and the smaller (storage) room of the house.
The top surfaces were carefully levelled, with only a few centimetres of difference in altitudes so as to form an even bedding surface for the sleeper beams. A large stone slab constituted each of the three surviving corners of the foundations, while similar slabs were also found at the junction of the partition and exterior foundations. These slabs served to strengthen the construction.
The entrance to the house was located in the southeast wall. At the bottom of the opening, a large slab was laid into the foundations, with an adjacent gap indicative of a second large slab. In front of the slab, on the exterior side of the foundations, three flat stones were aligned, the central one 7 cm lower than the end ones. In addition, another large slab was positioned roughly 0.80 m from the three aligned stones beside the foundations of the southwest wall. The last four slabs are believed to have served as the base for the wooden support of a projecting roof in front of the entrance, while the slab in the foundations represents the surviving part of the threshold.
The foundations enclosed a 4.61 x 5 m large interior space divided into two rooms by the partition wall. The larger room, presumably the living quarters, measured 14.25 m2 and was accessed through the door in the southwest wall, while the smaller room at the back, partially sunken, measured 6.75 m2 in surface and was probably used for storage.
47
GRADBENI IZVIDI	SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 24: Hiša 1. Severovzhodni drenažni zid. Fig. 24: House 1. Northeast drainage wall.
Sl. 25: Hiša 1. Severovzhodni temeljni in drenažni zid; pogled Sl. 26: Hiša 1. Vzhodni kot drenažnega zidu. s severozahoda.	Fig. 26: House 1. East corner of the drainage wall.
Fig. 25: House 1. Northeast foundations and drainage wall; view from the northwest.
48
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
obliki ohranila le v manjših ploskvah. Kosi prežgane ilovice so bili večidel iztrgani iz podlage in pomešani z ruševinami hiše. V manjšem prostoru, domnevni shrambi, je bila za hodno površino uporabljena okoli 5 cm debela, ravna in zelo trda skorja geološke osnove.
Ognjišče: V severozahodnem delu bivalnega prostora so bili odkriti ostanki ognjišča. Kvadratna ploskev je bila velika 0,85 x 0,85 m in je imela zaobljene vogale. Bila je za 5 cm višja od okoliških tal. Podlaga ognjišču je bila narejena iz gosto zloženih drobnih prodnikov.
Jame: V manjšem prostoru hiše so bile odkrite štiri jame. Večje tri (jame 1-3) so bile verjetno shrambe, manjša pa je lahko služila za ležišče lesenega opornika.
Jama 1 je bila v severnem kotu hiše. Imela je okrogel tloris (pr. 0,77 m) in je bila vkopana 48 cm globoko v geološko osnovo iz mivke in peska (sl. 21E). Zapolnjena je bila s stavbno ruševino, to je rjavo zemljo, pomešano s kamenjem, kosi prežgane ilovice in drobci oglja. V jami je bil najden tudi fragment glinastega svitka (t. 1: 8). Jama in njeno polnilo sodita k prvi fazi hiše.
Jama 2 je bila umeščena v vzhodni kot hiše. V tlorisu je bila rahlo ovalne oblike. Vkopana je bila 0,60 m globoko v peščeno geološko osnovo (sl. 21F). Kotanjasto dno je bilo v sredini poglobljeno v nekaj centimetrov globoko jamico s premerom 0,15 m. V spodnjih dveh tretjinah jame je bila siva zemlja, pomešana z ogljem in drobci keramike, vrhnjo tretjino pa so polnile prežgane stavbne ruševine.
Jama 3 je bila odkrita v kotu, ki ga oklepata temelj jugovzhodne stene in temelj predelne stene. Ker je del temelja predelne stene segel čez jamo, je na dlani, da je starejša od hiše (sl. 27). Poleg tega jo je prekrivala večja kamnita plošča, ki je ležala na prehodu iz večjega v manjši prostor. Jama je imela konično dno in je bila vkopana 0,48 m globoko v peščeno geološko osnovo (sl. 21F). V spodnji polovici je bila zapolnjena z mešanico mivke, drobnega peska in drobcev prežgane ilovice. Nad tem
Sl. 27: Hiša 1. Jama 3 in temeljni kamni predelnega zidu. Fig. 27: House 1. Pit 3 and the foundation stones of the partition wall.
Floor: The living quarters had a floor of beaten loam, laid 5 cm thick onto levelled sand bedding. The slightly uneven ground surface was smooth. The fire that ultimately destroyed the house caused it to turn very hard and brick red. At places (e.g. along the southeast wall and on the south side of the partition wall), the loam floor was raised to reach the bedding surface of the foundations. The burnt loam floor also reached into the opening in the partition wall. Only patches of the original floor survived; pieces of burnt loam were, for the most part, detached from the bedding and mixed among the house debris. In the smaller room, the roughly 5 cm thick, flat and very hard crust of the natural deposit was used as the floor.
Hearth: The northwest part of the living quarters revealed the remains of a hearth. It was square with rounded corners and measured 0.85 x 0.85 m. The top surface was applied onto the bedding of densely laid pebbles and was raised 5 cm above the surrounding floor.
Pits: The smaller of the two rooms had four pits. Three were large (Pits 1-3) and probably used for storage, while the smaller one could have served as a hole for a wooden post.
Pit 1 was located in the north corner of the house. It was sub-circular in plan (diam. 0.77 m) and dug 48 cm into the natural deposits of very fine and coarser sand (Fig. 21E). Its fill consisted of house debris, i.e. brown earth mixed with stones, pieces of burnt loam daub and bits of charcoal. It also contained a fragment of a clay ring (Pl. 1: 8). The pit and its fill belonged to the first phase of the house.
Pit 2 in the east corner of the house was also sub-circular in plan and dug 0.60 m into the natural deposit of sand (Fig. 21F). It was rounded in section with a few centimetres deep central hole at the bottom measuring 0.15 m across. The lower two thirds of its fill consisted of grey earth mixed with charcoal and small ceramic sherds, while the upper third contained burnt house debris.
Pit 3 was located in the corner of the southeast foundations and the partition wall. The foundation stones of the partition wall partially covered the pit, indicating that the pit predated the construction of the house (Fig. 27). Moreover, the pit was covered by a large slab located at the passage between the two rooms. The pit was conical in section and dug 0.48 m into the sandy natural deposit (Fig. 21F). It was filled in the lower half with a mixture of sand of different grain sizes and bits of burnt loam daub, higher up by a 11 cm thick layer of charcoal (analysis showed the presence of spruce and hornbeam), in turn covered by house debris consisting of earth, burnt loam daub and stones. The debris included several animal bones and a fragment of a firedog.
Pit 4 was located beside the northeast wall. It was sub-circular in plan (diam. 0.31-0.34 m) and dug 13 cm into the sandy natural deposit. It was filled with burnt
49
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
je bil najprej 11 cm debel sloj oglja (analiza je pokazala prisotnost smreke in gabra), nato pa še stavbna ruševina iz mešanice zemlje, prežgane ilovice in kamenja. Med ruševino je bilo tudi nekaj živalskih kosti in fragment ognjiščne kozice.
Jama 4 ob severovzhodni steni, približno okroglega tlorisa (pr. 0,31-0,34 m), je bila vkopana 13 cm globoko v peščeno osnovo. Zasuta je bila s pogorelo stavbno ruševino, ki so jo sestavljali koščki prežgane ilovice, prodniki, lomljenci in siva humusna zemlja. Vmes je bil najden tudi fragment keramike.
Ruševine: Ruševine prve faze so se ohranile le v severozahodni tretjini hiše, torej v tistem delu porušene stavbe, ki je ostal zunaj oboda novogradnje (sl. 22), zato ga niso odstranili. Prekrivale so tudi temelje pogorele hiše, čez meje vkopa gradbene jame pa niso bile razsute. V sivi rahli zemlji, ki so ji bili na gosto primešani prežgani lomljenci iz apnenca in laporja, je prevladovala rdeče ali rumenkasto prežgana ilovica. Ponekod (npr. na območju predelne stene) so bile ruševine sprijete v čvrst, konglomeratu podoben sprimek. Vmes so se našli tudi fragmenti keramike, med njimi del ustja rdeče barvane posode (t. 1: 2), glinasti svitki in kosi okrašenih glinastih plošč. Manjkale niso niti močno prežgane živalske kosti. Tik nad tlemi v zahodnem kotu hiše sta bila ob svitku s petimi jamicami na obodu najdeni dve piramidalni uteži (t. 1: 4, 9, 11). V severnem vogalu hiše so bile ruševine naložene zelo narahlo. Med njimi skorajda ni bilo zemlje.
Najdbe: t. 1.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 21, 22B)
Temelj: Druga faza hiše je bila umeščena v okvir njene predhodnice. Pri obnovi so večinoma uporabili temeljne kamne prve faze, le na severozahodni strani so zgradili nov zid. S tem so hišo zožili za 1,40 m, tako da je njena notranjost merila le še 2,90 x 5 m. Predelna stena je ostala, tako da je hiša obdržala dva prostora: večji je imel površino 10 m2, manjši pa 4,5 m2.
Temelj novega severozahodnega zidu je bil poravnan z desno podporno ploščo za steber nadstreška, kar pomeni, da nekdanji vhod ni bil vključen v novi tloris hiše. Od jugozahodne stene je bil odmaknjen za 0,26 m. Zgrajen je bil iz ene lege zelo vegasto in nenatančno zloženih ploščatih kamnov ter oblic, njegova širina pa je znašala do 0,40 m. Temelj je bil položen na peščeno osnovo in je tekel prek kamnov predelne stene starejše hiše (sl. 28).
Za eno vrsto kamnov je bil na notranji strani zožen tudi temelj jugozahodne stene hiše, njegova širina pa je znašala med 0,40 in 0,45 m.
Vhod v prenovljeno hišo se ni ohranil. Najverjetneje je bil v jugovzhodni steni, ki pa je bila uničena ob izkopu strelskega jarka v prvi svetovni vojni. Prehod v predelni steni je obdržal svojo funkcijo. Isto lahko
house debris composed of bits of loam daub, pebbles, unworked stones and grey earth. The fill yielded a ceramic sherd.
Debris: The debris of Phase 1 only survived in the northwest third of the house, i.e. the part of the collapsed house not cleared prior to the construction of the new house, of Phase 2 (Fig. 22). It also covered the foundations of the burnt-down house, but did not spread beyond the construction pit. The debris consisted of soft grey earth, many burnt unworked pieces of limestone and marl, and particularly numerous pieces of crushed, red or yellowish burnt loam daub. At places (e.g. in the area of the partition wall), the debris was compacted into conglomerate-like lumps. The debris included ceramic sherds such as a rim fragment of a red painted vessel (Pl. 1: 2), clay rings and pieces of decorated terracotta plaques, as well as heavily burnt animal bones. In the west inner corner of the house directly on top of the floor, a ceramic ring with five depressions along the perimeter was found alongside two pyramidal weights (Pl. 1: 4, 9, 11). The debris in the north corner was not at all compacted and included almost no earth.
Small finds: Pl. 1.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 21, 22B)
Foundations: The house of the second phase was constructed with respect to the outline of the predecessor: the renovation used the foundation stones of Phase 1 on three sides, only the northwest wall was constructed anew, narrowing the house by 1.40 m so that its interior space only measured 2.90 x 5 m. The partition wall was reused as well and the house retained a two-room division: the larger one covered the surface of 10 m2, the smaller one of 4.5 m2.
The foundations of the newly constructed northwest wall were in line with the right slab for a wooden support of the projecting roof in front of the entrance, indicating that the former entrance was abandoned. The new wall did not touch the southwest wall; it was separated from it by a 0.26 cm gap. It was constructed of a single course of very irregularly laid flat stones and cobbles, and measured up to 0.40 m in width. The foundations were laid onto the sandy natural deposit and ran across the stones of the partition wall from Phase 1 (Fig. 28).
The southwest foundations were also narrowed on the interior side for one line of stones, with the thickness now measuring between 0.40 and 0.45 m.
The entrance to the renovated house did not survive. It was most probably located in the southeast wall, in the part destroyed by the WWI firing trench. The passage in the partition wall retained its function in Phase 2. The same can be said of the storage pit in the east corner of the smaller room. It revealed a fragmented beaker (Pl. 2:14).
50
GRADBENI IZVIDI
rečemo za shrambno jamo v vzhodnem kotu manjšega prostora. V njej je ležal fragmentiran lonček (t. 2:14).
Drenaža: Spremenjena je bila tudi drenaža ob jugovzhodni steni, kjer so kakovostno zgrajen drenažni zid prve faze zamenjali z velikimi zaobljenimi skalami iz ledeniške morene. Skale so ležale na ploščatih lomljen-cih, ki so najverjetneje ostanek temelja prve faze. Na nekaterih je bil namreč ostanek ilovnatega premaza, ki je bil na temelj potegnjen iz hišnih tal. Zaobljene ploskve kamnov so onemogočale natančno gradnjo, zato je bilo kolikor toliko poravnano le notranje lice zidu (sl. 21A in D). Prostor med kamni in steno gradbene jame je bil zapolnjen z mivko.
Notranjost hiše: Za hodno površino so bila uporabljena tla prve faze, na novo so v večjem prostoru postavili le ognjišče. Kvadratna ploskev, velika 0,80 x 0,80 m, je bila rahlo dvignjena od okolice. Narejena je bila iz ilovice, ki je bila zaradi kurjenja močno prežgana. Na površini ognjišča je bil mestoma tudi prežgan apnenčast pesek.
Ruševine: Ruševine so bile nakopičene v enoviti plasti do 0,70 m na debelo. Zapolnjevale so celotno notranjost hiše, najbolj zgoščene so bile ob temeljih zidu. V njih je bilo prežgano kamenje, kosi prežgane ilovice, pa tudi fragmenti keramike, svinčen ingot (t. 2: 1), deli železnega noža (t. 2: 2), fragmentirana železna sulična ost (t. 2:6) in zoglenel les. Analiza je pokazala prisotnost jelke, smreke, bukve in hrasta. Ruševine niso segale do tal, vmes se je vlekla od 5 do 10 cm debela plast sivorjave zemlje. Največ prežgane ilovice je bilo najdene ob stenah. Strnjena zaplata je ležala tudi v vzhodnem kotu večjega prostora, in sicer tik nad tlemi ob predelni steni hiše. Vmes so bili številni lepo okrašeni kosi glinastih plošč (t. 5, 6), glinastih oblog (t. 7:1, 3, 4) pa tudi obodov silosov (t. 7: 6). Čez ognjišče je padla 2,45 m dolga in 0,40 m široka zoglenela deska iz smrekovega lesa.
Najdbe: t. 2-7.
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 28: Hiša 1. Predelni zid in severozahodni zid gradbene faze 2; pogled s severozahoda.
Fig. 28: House 1. Northwest and partition walls of Construction Phase 2; view from the nortwest.
Drainage: Another alteration concerned the drainage at the southeast wall, where large rounded rocks from the moraine till replaced the solidly constructed drainage wall of Phase 1. The rocks lay on flat unworked stones that most likely represent the remains of the Phase 1 foundations. Some of these stones bore the remains of the coat of loam raised onto the foundations from the house floor. The rounded surfaces of the rocks did not allow for precise construction and only the interior face was fairly flat (Fig. 21A and D). The space between the rocks and the wall of the construction pit was filled with very fine sand.
House interior: The ground surface was the same as in Phase 1, with only the hearth built anew. The top surface of the square hearth, measuring 0.80 x 0.80 m, was slightly raised above the floor. It was made of loam and heavily burnt through the use of fire, at places it also revealed burnt limestone sand.
Debris: The house debris formed a uniform layer up to 0.70 m thick. It filled the whole of the interior, most thickly at the foundations. It consisted of burnt stones, pieces of burnt loam daub, but also ceramic sherds, a lead ingot (Pl. 2: 1), parts of an iron knife (Pl. 2: 2), a fragmented iron spearhead (Pl. 2: 6) and charred wood. Analysis revealed the presence of fir, spruce, beech and oak. The debris did not lie directly on the floor, separated from it by a 5-10 cm thick layer of grey-brown earth. The largest amount of loam daub was found along the walls. A patch of daub was also found in the east corner of the larger room, directly above the floor beside the partition wall. The debris also contained nicely decorated pieces of terracotta plaques (Pls. 5, 6), pieces of clay lining (Pl. 7: 1, 3, 4) and of the thick walls of ceramic containers (Pl. 7: 6). Excavations also revealed a 2.45 m long and 0.40 m wide charred board of spruce wood that fell across the hearth.
Small finds: Pls. 2-7.
51
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 2
Lega: kvadrat F 4 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša ni bila raziskana v celoti. Njen južni del je bil uničen z novodobnimi posegi, na zahodu pa je segala pod betonski temelj vrtne ograje privatnega zemljišča, zato je nismo raziskali. Pred gradnjo je bilo stavbišče na terasi poravnano in delno vkopano v pobočje. Hiša je bila postavljena na grušč ledeniške morene, imela pa je dve fazi.
HOUSE 2
Location: Grid Square F 4 (App. 1).
Preservation: The house was not investigated in its entirety. Its southern part had been destroyed during modern interventions, while its western part reached under the concrete foundations of the garden enclosure of a private estate and could not be excavated. Prior to construction, the surface was levelled and the construction pit partially dug into the moraine till of the slope. The house had two construction phases.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 29, 30A)
Od prve gradbene faze so se ohranile le ruševine. Hišo je namreč uničil požar. To dokazujeta zoglenel les in prežgana ilovica, o moči ognja pa govori ožganost površine geološke osnove, na kateri je bila hiša zgrajena. Strukturo ruševin in obliko gradbene jame lahko najbolje ponazorimo s severozahodnim profilom, ki je bil narejen po odstranitvi ruševin (sl. 29B).
Gradbena jama in ruševine: Gradbena jama je bila vkopana v gruščnato geološko osnovo. Severovzhodna stena vkopa ni bila navpična, ampak banjasta in se je poravnala šele 0,80 m od vrhnjega roba vkopa. V profilu je dobro vidna navpično postavljena lapornata plošča, ki je najverjetneje ostanek drenaže. Ploščatih lomljen-cev je bilo še nekaj, vendar pa niso več stali na svojih prvotnih mestih, ampak so bili najdeni v kupu ruševin. Iz profila je tudi razbrati, da se je nad gruščem geološke osnove vlekla do 4 cm debela plast temnosive zemlje, v kateri so bili drobci oglja in kos zoglenelega okroglega bruna (pr. 12 cm). Prekrival jo je sloj sive zemlje z razsutim kamenjem, nad tem pa je ležala 0,25 m debela požarna ruševina stavbe. Tudi na ostalem območju so bile ruševine najbolj zgoščene ob severovzhodni steni gradbene jame, njihova sestava je bila podobna, kot jo je pokazal severozahodni profil: v sivi zemlji so bili kosi rdeče prežgane ilovice, ožgano kamenje, kosi zoglenelega lesa, nekaj živalskih kosti ter črepinje posod. Zoglenel les je ležal neurejeno, zato ni bilo moč presoditi, kako je bila hiša zgrajena. Analiza je pokazala, da so uporabili več vrst lesa, in sicer smreko, jelko, bukev in črni jesen. Najdeno je bilo tudi nekaj kosov prežganih ilovnatih tal z gladko vrhnjo ploskvijo, ki so imeli na spodnji strani odtise drobnih oblic geološke podlage.
Ostanek hodne površine in jarek: Od hiše sta se poleg ruševin ohranila le še manjša površina prežganih ilovnatih tal in jarek (sl. 29A, 30A). Tla so bila narejena iz phane ilovice, ki so jo nanesli na poravnano geološko osnovo. Ploskev ni bila velika, saj je merila le 0,80 x 0,80 m. Na njej so ležali drobci oglja, kos zoglenelega lesa, več odlomkov keramike in fragmentiran bronast ingot (t. 8: 1). K prvi fazi hiše je sodil tudi 0,65 m širok jarek, ki je bil 0,31 m globoko vkopan v geološko osnovo.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 29, 30A)
Only debris survived of the first phase. The charred wood and burnt loam daub show that the first house was destroyed in a fire. The fire must have been fierce, as indicated by the burnt surface of the natural deposit on which the house stood. The composition of the debris and the form of the construction pit was best discernible from their remains in the northwest cross section made after the removal of the debris (Fig. 29B).
Construction pit and debris: The construction pit was dug into the natural deposit of gravel. The northeast wall of the pit was vertical in the height of 0.80 m below the edge, after which it had a rounded transition into the bottom. The cross section shows an upright marl slab that most probably represented the remains of the drainage wall. There were other flat unworked stones, but they were found within the debris heap and not in original position. The cross section also indicates that an up to 4 cm thick layer of dark grey earth covered the natural deposit and contained bits of charcoal and a piece of charred round-sectioned timber (diam. 12 cm). This was covered by a layer of grey earth with dispersed stones, which was in turn overlain by a 0.25 m thick fire debris of the house. In other parts of the pit, the debris was also concentrated along the northeast wall of the construction pit and was of a composition similar to that observed in the northwest cross section: grey earth with bits and pieces of red burnt loam daub, burnt stones, pieces of charred wood, some animal bones and pottery sherds. The locations of the charred wood remains were not indicative of the construction of the house. Analysis showed the use of a number of tree species: spruce, fir, beech and flowering ash. Excavations also unearthed several patches of burnt loam floor with a smooth top surface and impressions of cobbles from the natural deposit on the underside.
Ground surface and ditch: Apart from the debris, a small patch of burnt loam floor and a ditch also survived of the Phase 1 house (Figs. 29A, 30A). The floor was made of beaten loam applied over the levelled natural deposit. The surviving patch measured 0.80 x 0.80 m. Found on top of the floor were charcoal bits, pieces of
52
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 2
x = -2 y= 12
x = -2 y = 6
<5>
C: profil B1-B2
B1
0 1
B2 2m
176,50 =

B: profil A1-A2
176,00
faza 2
faza 1
Sl. 29: Hiša 2. Tloris in profil. M. = 1:50. Fig. 29: House 2. Ground plan and cross section. Scale = 1:50.
53
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 30: Hiša 2. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 30: House 2. A: Contruction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
Kot je moč razbrati iz profila (sl. 29C), so ga prekrivala prežgana ilovnata tla druge faze hiše. Jarek je bil zapolnjen z mešanico zemlje, lomljencev iz apnenca in laporja ter koščkov prežgane ilovice in oglja.
Najdbe: t. 8.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 29, 30B, 31)
Nova hiša je bila po požaru postavljena na isto mesto, le da je bilo stavbišče za novogradnjo ustrezno prirejeno in nekoliko pomaknjeno proti jugozahodu.
Gradbena jama: Gradbena jama za novo hišo je bila vkopana v ruševine pogorele hiše. Kot je dobro vidno na risbi severozahodnega profila (sl. 29B), je bila v primerjavi z gradbeno jamo prve faze za dobra 2 m pomaknjena proti jugozahodu. Nekoliko globlji je bil tudi vkop. Stare ruševine so povsem odstranili. Severovzhodna stena gradbene jame je bila ohranjena 0,75 m visoko. Bila je skoraj navpična, saj je odklon znašal le 10 cm.
Temelj: Temelji hiše so bili položeni na poravnano geološko osnovo. Zanje je bilo uporabljeno neobdelano, ploščato lomljeno kamenje (volčanski apnenec) različnih dimenzij in debeline (sl. 31). Severovzhodni temelj je bil odkrit v dolžini 5,20 m. Zložen je bil v eni legi iz štirinajstih plošč nepravilne oblike, petnajsta je bila večji del že pod severozahodnim profilom. Plošče so bile poravnane, nivojska razlika temelja je znašala okoli 5 cm. Skrajna vzhodna plošča v temelju je bila hkrati vogalna. Nanjo se je navezoval temelj jugovzhodne stene. V njem je bilo na dolžini 2,20 m ohranjenih še osem neobdelanih plošč. Tudi ta temelj je bil nivojsko poravnan, bil pa je za okoli 5 cm nižji od temelja severovzhodne stene. Temelj je bil od sten gradbene jame odmaknjen od 0,20 do 0,30 m
charred wood, several ceramic sherds and a fragmented bronze ingot (Pl. 8: 1). The ditch was 0.65 m wide and dug 0.31 m into the natural deposit. The cross section (Fig. 29C) shows that it was covered by the burnt loam floor of the Phase 2 house. The ditch was filled with earth mixed with unworked pieces of limestone and marl, as well as pieces of burnt daub and charcoal.
Small finds: Pl. 8.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 29, 30B, 31)
Following a fire, a new house was constructed on the same spot, with the construction area adapted to fit the new house and moved slightly towards the southwest.
Construction pit: The pit for the new house was dug into the debris of the earlier one. The northwest cross section (Fig. 29B) shows that the pit was moved some two metres further to the southwest in comparison with the construction pit of Phase 1 and dug slightly deeper. The Phase 1 debris was completely removed. The northeast wall of the construction pit survived to the height of 0.75 m. It was near vertical, with only 10 cm of deviation.
Foundations: They were laid onto the levelled natural deposit and composed of variously sized flat unworked stones (Volce limestone) (Fig. 31). The northeast foundations were unearthed in the length of 5.20 m. They were laid in a single course of at least fifteen irregularly shaped slabs (the last one not completely unearthed). The slabs formed a roughly even bedding surface, with up to 5 cm of difference in height. The southeast foundations survived in the length of 2.20 m and consisted of altogether nine unworked slabs (eight if excluding the corner stone
54
GRADBENI IZVIDI	SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 31: Hiša 2. Gradbena faza 2; pogled s severovzhoda. Fig. 31: House 2. Construction Phase 2; view from the northeast.
already counted for the northeast foundations). These were also levelled, but were 5 cm lower than the slabs of the northeast foundations. There was a 0.20-0.30 m gap between the foundations and the wall of the construction pit in the northeast and roughly 0.40 m in the southeast. Particular attention was paid to the construction of the east corner, which was also lined with drainage slabs (Figs. 29A and 31 far left) to increase the durability of the wooden superstructure.
Drainage: The vertical slabs of marl and limestone positioned on the bottom of the construction pit along the foundations served as the drainage. Four such slabs survived along the northeast wall: two at the east corner and two at the west edge of the excavated area. The last two are clearly visible in the cross section (Figs. 29B, 32). They were laid one on top of the other, making the drainage in this part at least 0.70 m high. The areas where the drainage had been destroyed revealed several slabs in the debris that were clearly dislocated during the destruction. Drainage slabs were also found along the southeast foundations: two along the wall and the third one protecting the corner construction of the house. Placed next to the slabs were round pieces of limestone and conglomerate that supported the slabs. The space between the drainage and the wall of the construction pit was filled with grey earth mixed with unworked pieces of marl and limestone, cobbles, but also the burnt debris of the Phase 1 house.
Pit: A circular pit of rounded cross section was found at the northeast foundations in the interior of the
Sl. 32: Hiša 2. Gradbena faza 2. Severovzhodni temeljni in drenažni zid; pogled z jugovzhoda.
Fig. 32: House 2. Construction Phase 2. Northeast foundations and drainage wall; view from the southeast.
55
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 33: Hiša 2. Gradbena faza 2. Ostanki zoglenelega temeljnega praga v vzhodnem vogalu hiše. Fig. 33: House 2. Construction Phase 2. Remains of a charred sleeper beam in the east corner of the house.
na severovzhodni in za okoli 0,40 m na jugovzhodni strani. Posebej kaže opozoriti na skrbno izdelan vzhodni vogal, ki je bil obdan z drenažnimi ploščami (sl. 29A in 31 skrajno levo), s čimer je bila zagotovljena večja obstojnost lesene konstrukcije.
Drenaža: Ob temeljne kamne so bile na dnu gradbene jame navpično postavljene drenažne plošče iz laporja in apnenca. Na severovzhodni strani so bile ohranjene štiri: dve ob vzhodnem vogalu in dve na zahodnem robu izkopa. Slednji sta bili dobro vidni tudi v profilu (sl. 29B, 32). Postavljeni sta bili druga vrh druge, tako da je višina drenaže na tem mestu znašala vsaj 0,70 m. V območju, kjer drenaža ni bila več ohranjena, je bilo v ruševinah najdenih več večjih ploščatih kamnov, ki so bili ob uničenju očitno iztrgani iz svojih ležišč. Drenažne plošče so bile tudi ob jugovzhodnem temelju hiše. Dve sta stali ob steni, tretja pa je ščitila vogalno konstrukcijo stavbe. Ob plošče so bili založeni obli kamni iz apnenca in konglomerata, ki so služili za oporo. Sicer pa je bil prostor med drenažo in steno gradbene jame zapolnjen z mešanico sive zemlje, lomljencev laporja in apnenca ter oblic. Vmes so bile tudi prežgane ruševine prve faze hiše.
Jama: Ob severovzhodnem temelju hiše je bila vkopana okrogla jama s kotanjastim dnom (pr. 0,65 m, gl. 0,30 m). Njen rob je bil obdelan hkrati z okoliškimi tlemi.
house (diam. 0.65 m, depth 0.30 m). The edge of the pit was finished together with the surrounding floor.
Wood: The remains of burnt sleeper beams only survived in original location in two places: on the slab in the east corner (Fig. 33) and on the eighth stone of the northeast foundations. Concentrations of charred fir wood and burnt loam daub (including larger patches) were documented along the northeast foundations. They were unearthed in a messy heap and mixed with the debris of the house that also filled the space between the foundation slabs and the drainage. The debris at the northeast foundations also included a strip of brown earth with white spots that remained of the stones burnt to the point of turning to lime.
Floor: The house had a floor of beaten loam applied up to 4 cm thick onto the gravelly natural deposit that left impressions on the underside of the burnt loam floor. This loam was applied so as to reach over the foundation slabs (Fig. 34). The house being destroyed in a fire, the loam turned reddish. The loam floor was best preserved in the northern part of the house, elsewhere it had already been removed. The surface of the floor was smooth and gently descended southwards; a drop of 10 cm was recorded from north to south.
Debris: It consisted of grey earth mixed a great amount of stone rubble, burnt loam daub, parts of
56
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Les: Ostanki zgorelih temeljnih pragov so se v prvotni legi ohranili le na dveh mestih: na plošči v vzhodnem vogalu (sl. 33) in na osmem kamnu severovzhodnega temeljnega zidu. Sicer pa so bili ostanki zoglenelega jelovega lesa in prežgane ilovice (tudi večje ploskve) najbolj zgoščeni prav ob severovzhodnem temeljnem zidu. Ležali so neurejeno, pomešani v ruševinah hiše, s katerimi je bil zapolnjen tudi prostor med ploščami temelja in drenažo. Na območju severovzhodnega temelja se je v sklopu ruševin vlekel tudi pas rjave zemlje, prepredene z belimi lisami do apna prežganega kamenja.
Tla: Tla v hiši so bila iz nabite ilovice, nanesene do 4 cm na debelo na gruščnato geološko podlago, katere odtis se je ohranil v prežganem ilovnatem nanosu. Ob temeljih je prevleka segala tudi čez zgornji rob plošč (sl. 34). Ker je hišo uničil ogenj, je bila rdečkasto prežgana. Ilovnata tla so se najbolje ohranila v severnem delu hiše, drugod je bil nanos večinoma že iztrgan. Tla so imela zglajeno površino in so se blago spuščala od severa proti jugu. Na dolžini štirih metrov je višinska razlika znašala 10 cm.
Ruševine: Hišo so po uničenju prekrile ruševine. V sivi zemlji je bilo veliko kamnitega drobirja, prežgane ilovice, deli okrašenih glinastih plošč in oglja. Dve zogleneli deščici (dl. ca. 0,3 m) sta bili iz jelovega lesa. Stavbišče hiše 2 je bilo uporabljeno tudi kasneje (v času poznega latena in v rimskem obdobju).
Najdbe: t. 9-10.
Sl. 34: Hiša 2. Gradbena faza 2. Prežgana ilovnata prevleka na kamnu severovzhodnega temeljnega zidu; pogled z jugovzhoda.
Fig. 34: House 2. Construction Phase 2. Burnt loam coat on a stone of the northeast foundations; view from the southeast.
decorated terracotta plaques and charcoal. The two small boards found in the house (l. ca. 0.3 m) were of fir wood. The area of House 2 was later (in the Late La Tene and the Roman periods) reused. Small finds: Pls. 9-10.
HIŠA 3
Lega: kvadrat D 14-15 (pril. 1).
Ohranjenost: Ruševine hiše je prekrival travniški humus. Na njih je raslo večje drevo, vzhodno pa so bile vidne sledi v prvi svetovni vojni eksplodirane granate. Hiša je imela dve gradbeni fazi, umeščeni v 9 x 8 m veliko stavbišče. Temelji prve faze so se ohranili bolj ali manj v celoti, od druge pa je ostal na svojem mestu le severni vogal s temeljnimi kamni obeh sten, ki sta ga oklepali (sl. 35).
HOUSE 3
Location: Grid Squares D 14-15 (App. 1).
Preservation: The house debris was covered by grassland humus. A large tree grew within the area of the house, while to the east of the house there were traces of a grenade that had exploded in WWI. The house had two construction phases and covered an area of 9 x 8 m. The first-phase foundations survived more or less complete, while of the second-phase foundations only the north corner with the northeast and most of the northwest sides survived in situ (Fig. 35).
GRADBENA FAZA 1 (sl. 36, 37, 44A)
Gradbena jama: Gradbena jama za hišo je bila vkopana v blago pobočje. Vkop je na severovzhodni strani segal do 0,60 m globoko, proti jugozahodu pa je postajal vse plitkejši, dokler se ni iztekel v poravnano teraso. Meje vkopa so bile v peščeni geološki osnovi jasno zarisane.
Temelj: Hiša je imela dva prostora. Temeljni kamni za stene so bili postavljeni na trdna peščena tla. Od roba vkopa gradbene jame so bili odmaknjeni med 10 in 30 cm. Prostor med temeljem in steno gradbene jame je
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 36, 37, 44A)
Construction pit: It was dug into the gentle slope, reaching up to 60 cm deep in the northeast and becoming shallower towards the southwest where the bottom continued onto the levelled terrace. The edges of the pit were clearly discernible in the sandy natural deposit.
Foundations: The house had two rooms. The foundations were laid onto the solid sandy bottom of the construction pit at a distance of 10-30 cm from the edges of the pit. The space between the foundations and the
57
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 35: Hiša 3. Gradbena faza 1(levo), gradbena faza 2 (desno); pogled z vzhoda. Fig. 35: House 3. Construction Phase 1(left), Construction Phase 2 (right); view from the east.
bil zapolnjen z mešanico peščene zemlje, drobnih oblic in majhnih lomljencev, vmes je bil tu in tam kakšen večji kamen. Hiša torej ni imela drenaže.
Temelj severozahodne stene je bil zgrajen kot 4,20 m dolg in 0,34 m visok suhi zid. Vanj so bili v treh oziroma največ štirih legah vgrajeni neobdelani ploščati lomljenci iz apnenca. V spodnjih legah so bili večji (tudi oblice), na njih pa manjši in ploščati, s katerimi so poravnali ležišče za temeljni prag. Višinska razlika med kamni je znašala do 4 cm. Vrzeli med ploščami so zapolnili z drobirjem. Notranje lice temelja je bilo poravnano. V vogalih se je zid zaključeval z večjima masivnima ploščama, ki sta bili za nekaj cm nižji od poravnanega vrhnjega nivoja temelja. Tista v zahodnem vogalu je bila z zunanje strani dodatno podprta z lapornato ploščo in oblico iz peščenjaka.
Temelj severovzhodne stene večjega prostora (dolžina 3,30 m) je bil narejen iz ene lege ploščatih apnenčastih kamnov, le tik pred severnim vogalom so bili lomljenci naloženi v dveh legah (sl. 38). Na jugovzhodni strani se je zid zaključil z večjo masivno vogalno ploščo.
Temelj jugovzhodne stene, ki je bila hkrati predelna stena med večjim in manjšim prostorom hiše, je bil grajen neenotno. Prvih pet plošč (šteto od vzhodnega vogala) so namreč skrbno poravnali, v nadaljevanju pa je bil zid narejen precej malomarno. Za temelj predelne stene so namreč izbrali le večje apnenčaste plošče, ki pa niso imele poravnanih lic. Položili so jih v eni legi
wall of the construction pit was filled with sandy earth mixed with cobbles, as well as small unworked stones and an odd larger stone. The house had no drainage.
The foundations of the northwest wall were constructed as a 4.20 m long and 0.34 m high drywall. It consisted of three to four courses of flat unworked pieces of limestone. The pieces in the lower courses were larger (and included cobbles), those above them smaller and more flat so as to serve as a flat bedding for the sleeper beams; the height difference between the top surfaces of the stones did not exceed 4 cm. The gaps between the stones were filled with small-sized rubble. The interior face of the foundations was flat. In both corners, the southwest foundations terminated in a large slab that was several centimetres lower than the rest of the bedding surface. The slab in the west corner was supported from the exterior by a marl slab and a sandstone cobble.
The foundations of the northeast wall of the larger room (l. 3.30 m) consisted of a single course of flat pieces of limestone, which were only laid in two courses just before the north corner (Fig. 38). In the south, the foundations terminated in a large corner slab.
The foundations of the southeast wall, which continued as the foundations of the partition wall between the two rooms of the house, were constructed in an irregular manner. The first five slabs from the east corner (for the exterior wall) were carefully levelled,
58
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Hiša 3 (faza 1)
Sl. 36: Hiša 3. Tloris gradbene faze 1. M. = 1:50. Fig. 36: House 3. Ground plan of Construction Phase 1. Scale = 1:50.
neposredno na geološko osnovo, le pred stikom z jugozahodnim zidom sta bili dve legi plošč.
Temelj severovzhodne stene manjšega prostora je bil dolg 3,20 m. Med njim in robom vkopa za gradbeno jamo je bila zemlja s kamnitim drobirjem, vmes so izstopale tudi majhne, namenoma pokonci postavljene plošče. Temelj je bil zložen iz ene lege kamnov. Na jugovzhodni strani ga je zaključevala večja vogalna plošča, ki je bila obložena s tremi manjšimi zagozdnimi kamni.
Od temelja jugovzhodne stene manjšega prostora so se ohranili le štirje ploščati lomljenci.
Še manj je ostalo od temelja jugozahodne stene. Njegovo zunanjo linijo je bilo moč ugotoviti le po legi polnila iz rjave peščene zemlje, lomljencev in koščkov prežgane ilovice, s katerim je bil zapolnjen prostor med zidom in steno gradbene jame. Ohranili sta se tudi obe vogalni plošči ter z njima poravnana plošča na stičišču s predelno steno. Ostalih kamnov je na prvotnih mestih ostalo bolj malo. Še največ jih je bilo ob stiku s predelno steno, kjer je bila ob njih tudi večja, navpično postavljena plošča, ki je ločevala temelj od polnila v gradbeni jami.
the slabs further to the south (for the partition wall) were not. For the partition, the builders chose large limestone slabs that did not form a flat face; they were mostly laid in a single course directly onto the natural deposit, only the part just before the south corner had two courses of slabs.
The northeast foundations of the smaller room were 3.20 m long. The space between the foundations and the wall of the construction pit was filled with earth mixed with small-sized rubble, there were also small upright slabs. The foundations consisted of a single course of stones. They terminated in the east with a large corner slab kept in place by three smaller stones.
Only four flat unworked stones survived of the southeast foundations.
Even less remained of the southwest foundations. The exterior face could only be established from the location of the sandy brown earth mixed with unworked stones and bits of burnt daub that filled the space between the foundations and the wall of the construction pit. The actual remains consisted of both corner slabs and the terminal slab of the foundations of the partition
59
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 37: Hiša 3. Gradbena faza 1; pogled s severa. Fig. 37: House 3. Construction Phase 1; view from the north.
Sl. 38: Hiša 3. Gradbena faza 1. Severni vogal temeljnega zidu; pogled z juga.
Fig. 38: House 3. Construction Phase 1. North corner of foundations; view from the south.
Sl. 39: Hiša 3. Gradbena faza 1. Lonec v zahodnem kotu hiše; pogled z juga.
Fig. 39: House 3. Construction Phase 1. Ceramic jar in the west corner of the house; view from the south.
60
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Temelji hiše so bili solidno poravnani, vendar niso bili na istem nivoju. Povprečna višinska razlika med najvišjim (severozahodni zid) in najnižjim (severovzhodni zid manjšega prostora) je znašala nekaj manj kot 15 cm. Na vseh vogalih hiše, prav tako pa tudi na spoju obodnega zidu s predelnim, so bile v zid vgrajene večje kamnite plošče. Zanje je bil ob pripravi gradbene jame ustrezno prirejen prostor, ki se je odražal na površini kot okrogla lisa. Plošče so bile nekoliko nižje od nivoja temeljev, učvrstili pa so jih s pokončnimi zagozdnimi kamni. Na nekaj mestih (še največ na temelju manjšega prostora ter v zahodnem vogalu večjega) so ležali zogleneli ostanki temeljnih pragov. Analiza vzorcev je pokazala, da so pri gradnji uporabili izključno jelov les. Osamljen primerek hrasta je bil najden v ruševinah.
Notranjost hiše: Hiša, ki je imela obliko črke L, je bila s predelno steno razdeljena na dva prostora: večjega s površino 10 m2 in manjšega, ki je meril 6,5 m2. Skupna bivalna površina je torej znašala 16,5 m2.
Sredi večjega prostora je bila na poravnani peščeni površini večja, močno razpokana apnenčasta plošča. Njen nivo je bil poravnan s kamni temeljnega zidu. Čemu je služila, ni jasno, morda je nudila oporo slemenski sohi. V zahodnem kotu je bila v geološko osnovo vkopana jama. V njej je stal lonec, obsut s črnikasto zemljo (sl. 39; t. 11:10). Na vrhu zasutja so ležali drobci oglja in prežgane ilovice, rečni prodniki, kamnit drobir ter večja apnenčasta plošča. Večja vertikalno postavljena plošča iz laporja je bila tudi na jugozahodnem robu jame. Očitno je ločevala jamo od temeljnega zidu, ki pa na tem mestu ni bil več ohranjen. Gmota prežgane ilovice, oglja in kamenja je ležala tudi v vzhodnem kotu večjega prostora. Vmes so bili deli pitosa (t. 11:13). Od najdb iz ruševine, ki je zapolnjevala večji prostor, je treba omeniti še več kosov glinastih svitkov (t. 12). Ležali so razpršeno.
Hišni inventar se je ohranil tudi v vzhodnem kotu manjšega prostora. Tu je v plitvi kotanji s premerom 0,6 m ležal kup glinenih svitkov, med katerimi je bilo trinajst celih, ostali so bili razlomljeni (sl. 40). Ob svitkih so bili prežgani kamni in kosi prežgane ilovice.
Ruševine: Hišo je uničil požar. Dokaz so prežgane kamnite plošče, zogleneli ostanki lesa in opečno rdeče prepečeni deli hišne opreme, ki so ležali v ruševinah obeh prostorov. Struktura ruševine je bila po vsej debelini (0,60 m) enovita, nastala je kot posledica enega samega dogodka. Od najdb kaže posebej omeniti kose glinastih plošč, ki jih je bilo največ sredi manjšega prostora. Okrašene so bile s spiralami, meandri, kvadrati in rombi (sl. 41, 42; t. 16-22). V ruševinah je bilo tudi nekaj kosov glinastega oboda silosa, lončene črepinje in zlasti v manjšem prostoru precej neurejeno ležečih lapornatih plošč. Morda so bile uporabljene za kritino. Prav tako so bili po ruševini razsuti kosi zoglenelega jelovega lesa in živalskih kosti.
Najdbe: t. 11-22.
wall, while very few other stones were found in situ, most located at the contact with the partition where a large vertical slab stood, separating the foundations from the fill of the construction pit.
The foundations formed fairly straight lines, but were not levelled; the average difference between the highest (northwest wall) and the lowest (northeast wall of the smaller room) was just under 15 cm. Large stone slabs were inserted into the wall in all corners of the house, as well as at the junction with the partition. The place for them had already been prepared while digging the construction pit and was visible on the surface as a round patch. The slabs were somewhat lower than the foundations and were supported with upright stones. Charred remains of sleeper beams were found in several places, most on the foundations of the smaller room and in the west corner of the larger one. Analysis of the wood samples showed that fir wood was used in its construction, with a single sample of oak taken from the debris.
House interior: The house was L-shaped in plan and was partitioned into two rooms: a larger one of 10 m2 and a smaller one of 6.5 m2. The total interior surface thus measured 16.5 m2.
A severely cracked limestone slab was found in the centre of the larger room, on a levelled sandy surface. It was on the same level as the bedding surface of the foundations. Its purpose is not clear, but it might have supported a king post. A pit was dug into the natural deposit in the west corner. It contained a jar surrounded by blackish earth as the fill of the pit (Fig. 39; Pl. 11:10). Bits of charcoal, burnt daub, river cobbles, small-sized rubble and a large limestone slab were found on top of the fill. A large upright marl slab was also found at the southwest edge of the pit; it must have separated the pit from the foundations, though the latter no longer survived on this spot. A heap of burnt loam daub, charcoal and stones was unearthed in the east corner of the large room. The heap included parts of a pithos (Pl. 11: 13). Several fragments of clay rings (Pl. 12) were found scattered around.
Household items were also found in the east corner of the small room. The shallow depression in that corner, measuring 0.6 m across, revealed a heap of clay rings, thirteen of them complete and others fragmented (Fig. 40). Burnt stones and pieces of loam daub were found alongside the rings.
Debris: The house was destroyed in a fire. The evidence of this is burnt stone slabs, charred wood and household items burnt brick red in colour, which were recovered in both rooms. The structure of the debris was uniform across its depth (0.60 m), indicating that the debris was the consequence of a single event. Of the small finds, we should mention the terracotta plaques, most of which were found in the centre of the small room. They are decorated with spirals, meanders, squares and lozenges (Figs. 41, 42; Pls. 16-22). Other small finds
61
GRADBENI IZVIDI
Sl. 40: Hiša 3. Gradbena faza 1. Svitki v vzhodnem kotu hiše; pogled z jugovzhoda.
Fig. 40: House 3. Construction Phase 1. Clay rings in the east corner of the house; view from the southeast.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 43, 44B, 45)
Za novo stavbo so graditelji stavbišče za 3,30 m razširili proti severovzhodu (sl. 35). Gradbeno jamo so vkopali deloma v raščen svet, delno pa v ruševine prve gradbene faze. Vkop v pobočje je bil v peščeni osnovi dobro viden. Del ruševin pogorele hiše so odstranili, preostanek pa poravnali. Tako so ustvarili podlago za novo stavbo, ki je bila orientirana enako kot njena predhodnica. Severozahodna temeljna zidova obeh hiš sta namreč potekala na isti liniji, ločila ju je le 0,60 m debela plast ruševin (sl. 36, 43A in B, 44B, 45).
Temelj: Od hiše sta se delno ohranila le dva zidova, ki sta oklepala severni vogal stavbe (sl. 43A). Prvi trije metri severozahodnega temelja (merjeno od vogala) so bili postavljeni v plast peščene zemlje nad geološko osnovo. Preostali ohranjeni del je stal na poravnanih, vendar manj nosilnih ruševinah prve faze hiše, zato se
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 41: Hiša 3. Okrašena glinasta plošča iz požarne ruševine 1. gradbene faze.
Fig. 41: House 3. Decorated terracotta plaque in the fire debris of Construction Phase 1.
Sl. 42: Hiša 3. Okrašena glinasta plošča iz požarne ruševine 1. gradbene faze.
Fig. 42: House 3. Decorated terracotta plaque in the fire debris of Construction Phase 1.
comprised several pieces of a ceramic container, pottery sherds and, particularly in the small room, numerously haphazardly lying marl slabs. The slabs may have been used as roof covering. The debris also yielded scattered pieces of charred fir wood and animal bones.
Small finds: Pls. 11-22.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 43, 44B, 45)
For the new house, the builders extended the construction pit by 3.30 m towards the northeast (Fig. 35). The pit was dug partly into the previously undisturbed slope and partly into the debris of the Phase 1 house. The outline of the pit was clearly discernible in the sandy natural deposit of the slope. Part of the debris of the burnt-down house was removed and the remaining part levelled, thereby creating the bedding for the new house that shared the same orientation with the predecessor. The northwest walls of both houses ran along the same line, but were separated by a 0.60 m thick layer of debris (Figs. 36, 43A and B, 44B, 45).
Foundations: Only parts of two walls survived, meeting at the north corner of the house (Fig. 43A). The first three metres of the northwest foundations (measured from the north corner) were laid on a layer
62
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 3 (faza 2)
B: profil (A1-A2; B1-B2)
0	1	2	3	4	5	6	7m
Sl. 43: Hiša 3. A: tloris gradbene faze 2; B: profil severozahodnih temeljnih zidov (gradbeni fazi 1 in 2). M. = 1:50. Fig. 43: House 3. A: ground plan of Construction Phase 2; B: cross section of two northwest foundations, of Construction Phases 1 and 2. Scale = 1:50.
63
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: faza 1
		x-28 y-4 X
i		
Od V t		ofb ^ ° V s »
I	o	« J i-i
0	i's^i Û AO «o & O ^âgyie ». °	
O.
'S
Sl. 44: Hiša 3. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 44: House 3. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
Sl. 45: Hiša 3. Gradbena faza 2; pogled z jugozahoda.
Fig. 45: House 3. Construction Phase 2; view from the
southwest.
Sl. 46: Hiša 3. Gradbena faza 2, kamnite plošče v severnem kotu hiše; pogled z jugovzhoda.
Fig. 46: House 3. Construction Phase 2, stone slabs in the north corner of the house; view from the southeast.
of sandy earth overlying the natural deposit, while the remaining part was laid on the levelled, but less solid debris of the Phase 1 house, which caused the foundations to subside in part (Fig. 43B). The foundations consisted of two courses of stones above the debris and a single course of small flat unworked stones and large slabs elsewhere. The bedding surface of the foundations was carefully levelled.
64
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
je deloma posedel (sl. 43B). Zložen je bil iz ene same lege manjših ploščatih lomljencev in večjih plošč, le na območju ruševin sta bili ohranjeni dve legi kamnov. Površina temeljnega zidu je bila skrbno poravnana.
Na peščeni zemlji je ležal tudi temelj za severovzhodno steno. Narejen je bil iz plošč, ki so bile zložene v eni vrsti, le na jugovzhodu so bili ob njih na notranji strani trije ploščati kamni. Ležali so nekaj centimetrov nižje, sicer pa je bila površina temeljnega zidu dobro poravnana.
Oba temeljna zidova sta bila odmaknjena od roba vkopa za gradbeno jamo. Vmesni prostor je bil zapolnjen s sivorjavo peščeno zemljo. V vogalu, kjer je bila gradbena jama polkrožno razširjena, so bile ob zunanjem robu vkopa postavljene tanke plošče iz laporja in apnenca.
Notranjost hiše: V severnem kotu hiše je bila manjša okrogla ploskev (premer 0,90 m), narejena iz ploščatih kamnov, ki so ležali na podlagi iz drobnih prodnikov (sl. 46). Tla so bila iz nabite ilovice, ki je bila zaradi požara opečnato rdeče prežgana. Ilovnat nanos je bil večinoma uničen, večja površina (1,05 x 0,90 m), pod katero so bili prav tako drobni prodniki, se je ohranila le ob vzhodnem robu ohranjenega tlorisa hiše.
Ruševine: V notranjosti hiše je bila ohranjena le še tanka plast stavbnih ruševin. Od najdb kaže omeniti fragmente keramike, dele glinastih svitkov, bronast ingot, steklene jagode in certoško fibulo (t. 23:1), ki pa je bila najdena v premetanih plasteh vzhodno od tlorisa hiše. V ruševini so bile tudi živalske kosti.
Najdbe: t. 23.
HIŠA 4
Lega: kvadrat B 14 (pril. 1).
Ohranjenost: Od hiše so se ohranili le borni ostanki. Raztezali so se na okoli 19,50 m2 veliki površini, ki so jo ustvarili tako, da so prostor za stavbišče poravnali v teraso in ga z vkopom podaljšali v pobočje. Hiša je bila orientirana v smeri SV-JZ.
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana v konglomerat in grušč geološke osnove. Vkop je segal 0,30 m globoko in je bil dobro prepoznaven zlasti na območju, kjer je bil vsekan v trdi konglomerat.
Temelj: Zid je bil okoli 10 cm odmaknjen od stene gradbene jame. To je bilo moč ugotoviti po legi kamnov, med katerimi izstopajo tri večje apnenčaste plošče: prva v severnem kotu gradbene jame, druga, ki je bila za dva metra odmaknjena proti jugovzhodu, in tretja, ki je stala še 3,5 m naprej ob domnevnem vzhodnem robu stavbi-šča (sl. 47). Prvi dve plošči sta bili nivojsko poravnani, tretja je bila za 15 cm nižja. Severovzhodna stena stavbe bi potemtakem merila v dolžino 5,3 m.
Jame: Pred ostanki temelja so bile druga ob drugi tri v geološko osnovo vkopane jame (sl. 48). Večja (jama 3), ki je imela ovalni tloris, je bila globoka 48 cm. Obe manjši sta bili plitvejši. Dno zahodne (jama 1) je segalo
The foundations of the northeast wall were laid onto sandy earth. They consisted of a single course of slabs forming a single line for the most part, joined along the interior face by a second line of three flat stones at the eastern end of the surviving foundations. The three stones were a few centimetres lower than the rest of the foundations; other than that, the bedding surface was carefully levelled.
The space between the two foundation walls and the wall of the construction pit was filled with grey-brown sandy earth. In the corner, the construction pit was semicircularly enlarged and thin slabs of marl and limestone were placed along the walls.
House interior: The north corner of the house revealed a small round surface (diam. 0.90 m) made of flat stones laid on a bedding of pebbles (Fig. 46). The floor was made of beaten loam that became brick red after a fire. The loam coat was for the most part destroyed, a larger patch (1.05 x 0.90 m) only survived along the eastern edge of the house; it, too, had a bedding of pebbles.
Debris: A thin layer of debris was found in the interior of the house. The debris included pottery sherds, parts of clay rings, a bronze ingot and glass beads, while a Certosa fibula (Pl. 23:1) was found in the mixed layers east of the house. The debris also yielded animal bones.
Small finds: Pl. 23.
HOUSE 4
Location: Grid Square B 14 (App. 1).
Preservation: Very little survived of this house. The remains covered a 19.50 m2 large surface, which was levelled to form a terrace and extended by digging the construction pit into the slope. The house had a NE-SW orientation.
Construction pit: It was dug 0.30 m into the natural deposit of conglomerate and gravel. The pit was particularly clearly discernible in the part dug into the hard conglomerate.
Foundations: The northeast foundations were laid roughly 10 cm from the wall of the construction pit, as revealed by the position of the stones. Of these, three large limestone slabs stand out: the first was located in the north corner of the construction pit, the second one some two metres to the southeast and the third further 3.5 m to the presumed east corner of the construction pit (Fig. 47). The first two of the slabs were on the same level, the third one was 15 cm lower. The presumed length of the northeast wall of the house is 5.3 m.
Pits: Three pits were dug into the natural deposit south of the foundations (Fig. 48). The largest (Pit 3) was oval in plan and measured 48 cm in depth. The other two
65
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 4
x = 0 y = 30
(D
x = 6 y = 30
Sl. 47: Hiša 4. Tloris. M. = 1:50. Fig. 47: House 4. Ground plan. Scale = 1:50.
Sl. 48: Hiša 4. Jame 1-3; pogled z jugovzhoda. Fig. 48: House 4. Pits 1-3; view from the southeast.
Sl. 49: Hiša 4. Brusni kolut na podu hiše.
Fig. 49: House 4. Grinding wheel on the house floor.
66
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
6 cm globoko, vzhodne (jama 2) pa 30 cm globoko. Vse tri jame so bile pri dnu zapolnjene s sivorjavo, s peskom pomešano zemljo, višje pa so ležale prežgane stavbne ruševine (koščki ilovice, ožgana zemlja, živalske kosti, kamni). V zasipu največje jame so bili tudi koščka strjene bronaste taline, kalup za vlivanje obročkov, livarska zajemalka (t. 24: 5, 6) in več predmetov, izdelanih iz rogovine, ki pa so bili močno prežgani (t. 24:14-19). V polnilu jame 1 je bil del nekdanjega kalupa za vlivanje suličnih osti, ki pa je moral služiti drugemu namenu, saj je imel lepo zaobljene stranice (t. 24: 9).
Ruševine: Jame in ostalo stavbno površino je prekrival tanek sloj močno prežgane zemlje, gosto pomešane s koščki opečnato rdeče ilovice, ogljem, ožganimi živalskimi kostmi (tudi rogovino), odlomki keramike, kosi glinastih svitkov in številnimi drobnimi lomljenci. V ruševini so bili najdeni tudi noga in gumb bronastih fibul (t. 24: 1, 3) ter livarsko-kovinarska orodja: dva kamnita kalupa (t. 24: 7, 8), dva brusna kamna in dva brusna koluta (t. 24:10-13 in sl. 49), vse iz peščenca.
Najdbe: t. 24.
were smaller and dug to the depth of 6 (Pit 1 in the west) and 30 cm (Pit 2 in the east). All three pits were filled with grey-brown earth mixed with sand at the bottom and burnt house debris (clay daub, burnt earth, animal bones, stones) further up. The fill of the largest pit also revealed a mould for casting small rings, a casting ladle (Pl. 24:5, 6) and several heavily burnt pieces of antlers (Pl. 24:14-19). The fill of the west Pit 1 yielded a fragment of a mould for casting spearheads that must later have been reused for another purpose as it had rounded sides (Pl. 24: 9).
Debris: The pits and the rest of the house were covered by a thin layer of heavily burnt earth mixed with a great amount of crushed brick red loam daub, charcoal, burnt animal bones (including pieces of horn), pottery sherds, pieces of clay rings and numerous small unworked stones. This debris also revealed a foot and a knob of bronze fibulae (Pl. 24:1, 3), as well as casting and metalworking tools: two moulds (Pl. 24: 7, 8), two whetstones and two grinding wheels (Pl. 24:10-13 and Fig. 49), all made of sandstone.
Small finds: Pl. 24.
HIŠA 5
Lega: kvadrat B 12 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša je stala na poravnani terasi, ki so jo z vkopom podaljšali v pobočje. Na mestu, kjer je bila najgloblje vkopana, se je delno ohranila, preostali del so uničili s poravnavanjem teras.
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana v grušč ledeniške morene. Na severnem delu je bila do 0,63 m globoka, proti jugu se je njena globina postopoma zmanjševala in se domnevno iztekla na jugovzhodni (uničeni) strani stavbe. Vkop gradbene jame se je v geološki osnovi dobro videl. Jama je bila v kotih krožno razširjena. Stavbišče je bilo torej prilagojeno takratnemu pobočju in orientirano v smeri SV-JZ.
Drenaža: Med temelj in steno gradbene jame je bila postavljena drenaža, ki je bila na več mestih iztrgana ali podrta v notranjost stavbe. Med drenažnim zidom in temeljem hiše je bilo do 20 cm prostora. Suhi zid drenaže je bil prilagojen naklonu vkopa za gradbeno jamo. Za spodnjo lego so uporabili ploščate lomljence, nad njimi je bilo v drenažo vgrajeno tudi oblo kamenje. Zid se je večinoma ohranil v eni legi kamnov, le tu in tam sta bili dve. Prostor med steno gradbene jame in drenažnim zidom je bil zapolnjen z zemljo, ki je bila pomešana z večinoma oblim kamenjem.
Temelj: Na poravnana tla gradbene jame je bil položen temeljni zid, zložen iz ploščatih, neobdelanih lomljencev (sl. 50, 51). Na severovzhodni strani je na svojih mestih ostalo trinajst po obliki in velikosti različnih kamnov, ki so imeli zgornje (nosilne) ploskve dobro poravnane. Na obeh koncih sta bili v temelj vgrajeni
HOUSE 5
Location: Grid Square B 12 (App. 1).
Preservation: the house stood on a levelled terrace extended into the slope. The house only survived in the place where it was dug deepest, elsewhere it was destroyed during modern terrace levelling.
Construction pit: The pit was dug into the moraine till. In the northern part, it was up to 0.63 m deep, with the depth gradually decreasing southwards so that the bottom was presumably levelled with the terrace on the (destroyed) southeast side of the house. The pit was clearly discernible from the natural deposit and had semicircular extensions in the corners. The construction area was adapted to the slope and had a NE-SW orientation.
Drainage: It was laid into the space between the foundations and the wall of the construction pit. The stones of the drainage had either collapsed into the interior of the house or were missing. The drainage drywall and the foundations of the house were separated by an up to 20 cm wide gap. The drywall was adapted to the incline of the wall of the construction pit. The lowest course consisted of flat unworked stones, while the upper courses included rounded stones. For the most part only the lowest course survived, at places two. The space between the wall of the construction pit and the drainage wall was filled with earth mixed with mostly rounded stones.
Foundations: The flat unworked stones that constituted the foundations were laid onto the levelled bottom of the construction pit (Figs. 50, 51). In the northeast,
67
GRADBENI IZVIDI
B: hiša 5
x = -32 y = 34
SETTLEMENT STRUCTURES
x = -26 y = 34
B: profil A1-A2
199,30
Sl. 50: Hiša 5. Tloris. M. = 1:50. Fig. 50: House 5. Ground plan. Scale = 1:50.
Sl. 51: Hiša 5. Pogled z jugozahoda. Fig. 51: House 5. View from the southwest.
68
GRADBENI IZVIDI
Sl. 52: Hiša 5. Vzhodni vogal temeljnega in drenažnega zidu; pogled s severovzhoda.
Fig. 52: House 5. East corner of the foundations and the drainage wall; view from the northeast.
Sl. 53: Hiša 5. Severni vogal temeljnega in drenažnega zidu; pogled s severovzhoda.
Fig. 53: House 5. North corner of the foundations and the drainage wall; view from the northeast.
večji neobdelani plošči. Plošča v vzhodnem vogalu je bila na zunanjih straneh obložena z dvema pokončnima ploščama, ki sta bili sestavni del drenaže (sl. 52). Kamna sta bila rahlo nagnjena navzven, saj sta se naslanjala na polnilo gradbene jame. Velika plošča je bila vgrajena tudi v severni vogal hiše. Bila je podobne velikosti, na zahodni strani so jo prav tako obložili s ploščami iz laporja
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 54: Hiša 5. Temeljni kamni severovzhodne in predelne stene z ostanki zoglenelih brun; pogled s severovzhoda. Fig. 54: House 5. Foundation stones of the northeast and the partition walls with the remains of charred wood; view from the northeast.
Sl. 55: Hiša 5. Kamnite plošče v vzhodni polovici hiše; pogled s severozahoda.
Fig. 55: House 5. Stone slabs in the east part of the house; view from the northwest.
thirteen stones of different shapes and sizes remained in situ, with the bedding surface carefully levelled. Both of the surviving corners held a large unworked slab. The slab in the east corner was lined in the exterior with two upright slabs that actually served as the drainage (Fig. 52). The two slabs were slightly inclined towards the exterior as they leaned against the fill of the construction
69
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
in apnenca (sl. 53). Tretja velika plošča je bila vgrajena na spoju severovzhodnega in predelnega zidu. Dolžina temelja severovzhodne stene je tako znašala 5,5 m.
Ostali temelji niso bili tako dobro ohranjeni. Od tistega na severozahodni strani je ostalo na svojih mestih osem kamnov in od predelnega pet. Vsi so bili po višini dobro poravnani. Na jugovzhodni strani je bil temelj v celoti uničen. Na nekaterih kamnih severovzhodne in predelne stene so se ohranili ostanki vodoravno ležečega zoglenelega lesa (sl. 50, 54). Analiza vzorcev je pokazala, da je bil temeljni prag severovzhodne stene iz nagnoja oziroma bresta, medtem ko so za predelno steno uporabili rdeči bor. Na enem od kamnov je ležal tudi kos zoglenelega hrasta.
Notranjost hiše: Predelna stena je hišo delila na dva približno enako široka prostora. Vzhodni prostor je bil tlakovan z velikimi neobdelanimi apnenčastimi ploščami, položenimi na poravnano peščeno osnovo (sl. 55). Nivo plošč je bil za okoli 10 cm nižji od nivoja temeljnih zidov, zato so nekateri temeljni kamni zdrsnili nanje. V zahodnem prostoru so bila tla iz phane ilovice. Ker je hiša pogorela, se je ohranilo nekaj manjših in ena večja opečnato-rdeče prežgana zaplata nekdanjih tal. Tik ob severozahodni steni je na tleh ležal atiški skifos (sl. 56 in t. 25: 1).
Jami: V zahodnem prostoru sta bili ob temelju dve jami. Obe sta bili vkopani v geološko osnovo. Večja je bila globoka 24 cm in je imela banjasto dno. Zapolnjena je bila z zemljo, kamnitim drobirjem, drobci oglja in prežgane ilovice ter živalskimi kostmi. V njenem polnilu je bil najden tudi obdelan peščenec, najverjetneje brus (t. 25: 2). Druga jama je bila plitvejša (gl. 10 cm), imela pa je ravno dno. Zapolnjena je bila z zemljo, v kateri je bilo precej drobcev prežganih in zdrobljenih ilovnatih tal.
Ruševine: Na tleh so ležali kosi zoglenelega lesa, sicer pa je vso notranjost hiše zapolnjevala ruševina iz kamnitega drobirja in zemlje, v kateri je bilo tudi veliko koščkov prežgane ilovice in oglja.
Najdbe: t. 25: 1, 2.
Sl. 56: Hiša 5. Skifos na podu hiše.
Fig. 56: House 5. Skyphos on the house floor.
pit. The slab in the north corner of the foundations was of a similar size and was also lined in the west with marl and limestone slabs (Fig. 53). A third large slab was built in at the intersection of the northeast and the partition walls. The foundations of the northeast wall measured 5.5 m in length.
The foundations of other walls were not as well preserved. Eight stones of the northwest foundations and five stones of the partition foundations remained in situ. All were carefully levelled. The southeast foundations were completely destroyed. Some of the stones of the northeast and the partition walls held the remains of horizontally laid charred pieces of wood (Figs. 50, 54). Analysis of the wood samples showed that the sleeper beam of the northeast wall was made either of laburnum or elm wood, while that of the partition wall was made of Scots pine. Lying on one of the stones was also a piece of charred oak wood.
House interior: The house was partitioned in two roughly equally large rooms. The east one was paved with large unworked slabs of limestone laid onto levelled sandy bedding (Fig. 55). The top surface of these slabs was roughly 10 cm lower that the bedding surface of the foundations, which caused some of the foundation stones to gradually slide onto the floor. The floor in the west room was made of beaten loam. As the house burnt down, several small and one large patch of the floor survived, turning brick red because of the fire. An Attic skyphos was found lying on the floor beside the northwest wall (Fig. 56 and Pl. 25: 1).
Pits: The west room revealed two pits at the northeast wall. Both were dug into the natural deposit. The larger of the two was 24 cm deep and rounded in cross section. It was filled with earth, small-sized rubble, bits of charcoal and loam daub, as well as animal bones. Its fill also yielded a worked piece of sandstone, probably a whetstone (Pl. 25: 2). The second pit was shallower (10 cm in depth) and had a flat bottom. It was filled with earth mixed with numerous bits of burnt and crushed loam floor.
Debris: Pieces of charred wood were found lying on the floor, with the whole of the interior filled with the debris consisting of small-sized rubble and earth, as well as a great amount of crushed loam daub and charcoal.
Small finds: Pl. 25:1, 2.
70
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 6
Lega: kvadrat B-C 13 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 6 je stala na pobočju, kjer je bil v rimskem času zgrajen obsežen stavbni kompleks, ki je dodobra uničil starejše ostaline. Od železnodobne hiše, ki je imela dve gradbeni fazi, so se namreč ohranili le skromni ostanki temeljev in obrisi gradbenih jam, zatrpanih z debelimi plastmi ruševin.
HOUSE 6
Location: Grid Squares B-C 13 (App. 1).
Preservation: House 6 stood on the part of the slope occupied in the Roman times by a vast building complex that largely destroyed earlier remains. The Iron Age house had two construction phases, of which only limited remains of the foundations and the outlines of the construction pits filled with thick layers of debris survived.
Sl. 57: Hiša 6. Tloris. M. = 1:50.
Fig. 57: House 6. Ground plan. Scale = 1:50.
71
GRADBENI IZVIDI	SETTLEMENT STRUCTURES
GRADBENA FAZA 1 (sl. 57, 58A, 59)
Gradbena jama: Rob gradbene jame, ki je bila vkopana v grušč ledeniške morene, je bil zanesljivo prepoznaven le na severozahodni strani stavbišča, kjer so jo deloma vsekali v trd konglomerat. Glede na potek temeljev je bilo stavbišče v smeri SZ-JV dolgo 3,50 m, proti jugozahodu pa se je ohranilo 2,60 m daleč, saj so ga na tej strani uničili kasnejši gradbeni posegi.
Temelj: Obliko hiše je bilo moč določiti s skromnimi ostanki temeljev za severozahodno, severovzhodno in jugovzhodno steno, medtem ko je bila jugozahodna stran stavbe v celoti uničena. Vse kaže, da je imela hiša kvadraten tloris in en sam prostor. Površina raziskanega dela je merila okoli 6 m2. V temelje so bili v eni vrsti in eni legi vgrajeni večinoma ploščati kamni: na severozahodni strani se jih je ohranilo šest, na severovzhodu štirje in v jugovzhodnem zidu prav tako šest.
Notranjost hiše: Hiša je imela ilovnata tla, katerih ostanki so se kot razsuti opečnato rdeče prežgani koščki ohranili v sredini prostora. Sicer pa je notranjost objekta zapolnjevala stavbna ruševina z močnimi sledovi požara, ki so bili vidni zlasti na peščeni osnovi ob temelju severozahodne stene. V ruševini, debeli do 0,60 m, so bili tudi keramika, glinast svitek, koščki prežgane ilovice, oglje in živalske kosti.
Najdbe: t. 25: 3-15.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 57, 58A, 59)
Construction pit: The edge of the construction pit, dug into the moraine till, was only reliably discernible in the northwest, where it was partially hewn into the hard conglomerate. Considering the outline ofthe foundations, the pit had a NW-SE orientation and measured 3.50 m in length and at least 2.60 m in width, with the part further to the southwest destroyed by later building interventions.
Foundations: The plan of the house can be estimated from the scarce remains of the foundations of the northwest, northeast and southeast walls. It appears that the house had a square plan and a single room, with the interior surface of the investigated part measuring roughly 6 m2. The foundations consisted of a single line and a single course of mostly flat stones: six of them survived on the northwest, four on the northeast and again six on the southeast side.
House interior: The house had a loam floor, the remains of which survived as brick red burnt pieces scattered in the centre of the room. The interior was filled with house debris that showed signs of a fierce fire most apparent on the sandy natural deposit along the northwest foundations. The debris layer was up to 0.60 m thick and included pottery, a clay ring, burnt loam daub, charcoal and animal bones.
Small finds: Pl. 25: 3-15.

Sl. 58: Hiša 6. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 58: House 6. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
72
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
GRADBENA FAZA 2 (sl. 57, 58B)
Gradbena jama: Po požaru so stavbišče za novo hišo prestavili za okoli 2 m proti jugozahodu. Nov vkop za gradbeno jamo je presekal ruševine, segel je tudi v geološko osnovo. S tem posegom so odstranili (uničili) jugozahodni temelj in precejšen del notranjosti starejše hiše. Ker so isto območje pozidali tudi v rimskem času, se je od obnovljene železnodobne hiše (gradbene faze 2) ohranilo bolj malo ostankov. Pravzaprav smo lahko dokumentirali le obrise gradbene jame, pa še to v ozkem pasu na zunanji strani z malto vezanega zidu rimsko-dobne stavbe (sl. 57, 58B).
Rob vkopa v geološko osnovo j e bil dobro viden zlasti na severozahodni strani, čeprav so ga na treh mestih presekali rimski zidovi. Veliko slabše je bila zamejena severovzhodna stran. Severni kot gradbene jame je bil še dobro viden, nato pa se je linija izgubila v ruševinah rimske stavbe. Jugovzhodne stene vkopa ni bilo moč določiti. Verjetno je bila poravnana s stavbiščem prve gradbene faze, saj se halštatske ostaline vzhodneje niso več pojavljale. Gradbena jama bi tako zavzemala približno 25 m2 velik prostor.
Ob severozahodni, edini res dobro ohranjeni steni vkopa se je pri dnu vlekel pas kamenja, ki bi bil glede na lego lahko ostanek drenažnega zidu. Temelj hiše namreč ni bil več ohranjen.
Ruševine: Gradbeno jamo so zapolnjevale ruševine, ki so bile na severozahodni strani debele kar 0,75 m. V njih sta prevladovala prežgana zemlja in kamnit drobir s sledovi ognja, razmeroma številni so bili tudi ostanki zoglenelega lesa. Analiza je pokazala pestro zastopanost drevesnih vrst. Največ vzorcev je pripadalo jelki, hrastu in bukvi, ugotovljena je bila še prisotnost jelše, leske, bresta, nagoja in drena. Vse kaže, da je bil prostor namerno uporabljen kot sežigališče. To dokazujejo tudi večinoma ožgani drobni predmeti. Največ jih je ležalo pod rimskimi zidovi v severnem kotu jame, pojavljali so se tudi drugod. Omeniti moramo fragmente fibul in posod, bronaste gumbe in obeske ter jagode iz stekla, brona in koral (t. 26:1-29; sl. 60). Iz neobdelanih koral je tudi deset obeskov, najdenih v zahodnem koncu jame. Vsi so bili izpostavljeni ognju, saj imajo ožgane površine (t. 27:1-10). V prežgani zemlji so bili tudi živalske kosti, zrna žit in celo fragmenti zoglenele pogače in tkanine.
Zelo zanimiv je kronološki razpon najdb. Čeprav izvirajo iz enovite plasti, ki je stratigrafsko ni bilo moč razčleniti, sta zastopani dve obdobji: večina najdb sodi v starejšo železno dobo, vendar pa so vmes tudi mlajši kosi. Opozorimo naj le na ploščato nožico bronaste posode in nogo železne fibule (t. 26:2; 27:19), ki dokazujeta uporabo prostora v poznolatenskem času. Da je bilo območje hiše 6 nekaj posebnega (najverjetneje kultno mesto), pa ne govori le množica ožganega nakita, ampak tudi trije veliki noriški srebrniki. Ležali so v vseku, pri-
Sl. 59: Hiša 6. Pogled z jugovzhoda. Fig. 59: House 6. View from the southeast.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 57, 58B)
Construction pit: After the fire, a new house was constructed some two metres further to the southwest. The new construction pit cut through the debris and into the natural deposit. The intervention removed (destroyed) the southwest foundations and a considerable part of the earlier house. In turn, the house of Phase 2 was later largely destroyed by the Roman building and not much of it survived. In fact, its remains are more or less limited to the outline of the construction pit in the narrow strips outside the mortar-bound Roman building (Figs. 57, 58B).
The edge of the construction pit was best discernible in the northwest, though it was cut in three places by Roman-period walls. The northeast side was less well discernible; the north corner was still clear, after that the line of the construction pit was blurred by the debris of the Roman-period house. The southeast wall could not be determined, though it was probably aligned with the wall from the first phase, as suggested by the absence of Hallstatt remains further to the east. The construction pit is thus believed to have covered a roughly 25 m2 large area.
Lining the northwest, the only well discernible wall of the construction pit, was a strip of stones that could be interpreted as the remains of the drainage wall given their position and the fact that the foundations have not survived.
Debris: The construction pit was filled with debris that was as much as 0.75 m thick in the northwest. It mainly consisted of burnt earth, small-sized rubble with traces of fire and fairly numerous pieces of charred
73
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
rejenem za rimski zid. Peter Kos, ki jih je objavil, meni, da so ostanek novčnega depoja, na katerega so naleteli pri gradnji rimskih stavb.42 Najdbe: t. 26, 27.
wood. Analysis revealed a wide variety of tree species, with most samples belonging to fir, oak and beech, some also to alder, hazel, elm, laburnum and dogwood. This variety suggests a burnt-offering place, which is corroborated by the small finds that also show traces of fire. Most of these finds were lying under the Roman walls in the north corner of the construction pit and include fragments of fibulae and ceramic vessels, bronze buttons and pendants, as well as beads of glass, bronze and corals (Pl. 26:1-29; Fig. 60). Ten pendants of unworked corals were also found at the west end of the pit. The burned surface proves that they were exposed to fire (Pl. 27: 1-10). The burnt earth also revealed animal bones, wheat grains and even fragments of charred bread and textile.
The finds show an interesting chronological span. Although they originate from a single uniform layer that could not be stratigraphically divided, the finds suggest two periods: most are attributable to the Early Iron Age, while individual items are later. We should mention a small flat foot of a bronze vessels and a foot of an iron fibula (Pl. 26:2,27:19), which show the use of the area in the Late La Tene period. The area of House 6 must have had a special purpose (most likely a cult place), as suggested not only by the multitude of burnt jewellery, but also three large Norican silver coins. They were found in a cut made for a Roman wall. According to the opinion of Peter Kos, who published the numismatic analysis, they represent the remains of a coin hoard unearthed during the construction of the Roman-period buildings.42
Small finds: Pl. 26, 27.
Sl. 60: Steklene jagode z območja hiše 6 (gradbena faza 2). (Foto T. Lauko, NMS.)
Fig. 60: Glass beads from the area of House 6 (Construction Phase 2). (Photo T. Lauko, NMS.)
42 Peter Kos, Ein Schatzfund westnorischer Grosssilbermünzen in Most na Soči (Slowenien). - Arheološki vestnik 29, 1978,122 ss.
74
42 Peter Kos, Ein Schatzfund westnorischer Grosssilbermünzen in Most na Soči (Slowenien). - Arheološki vestnik 29, 1978,122 ff.
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 7
Lega: kvadrat D 10 (pril. 1).
Ohranjenost: Stavbišče je bilo urejeno na poravnani terasi in je segalo tudi v pobočje. Orientirano je bilo v smeri SV-JZ. Tloris hiše se ni ohranil v celoti. Uničena je bila vsa jugovzhodna stran, deloma zaradi granate, ki je na to območje padla v prvi svetovni vojni (sl. 61A, 62). Na jugu, kjer vogal prav tako ni bil več ohranjen, se je stavba najverjetneje širila prek manjšega ledeniškega balvana.
Gradbena jama: Rob gradbene jame je bil dobro razpoznaven le na severozahodni strani, kjer je bila, sodeč po drenaži, globoka najmanj 0,40 m.
Drenaža: Suhi zid drenaže je bil postavljen na trdno gruščnato osnovo ob steno gradbene jame. Na severozahodni strani se je ohranil v dolžini 4,30 m, visok pa je bil do 0,40 m (sl. 61B, 63). V zahodnem vogalu se je stikal z drenažo 8. hiše (sl. 62). Zgrajen je bil iz različno velikih ploščatih apnenčastih kamnov, naloženih v eni oziroma dveh legah, le pred severnim kotom so bili drug vrh drugega položeni trije lomljenci. Med kamni je bila rjava peščena zemlja, s katero je bil zasut tudi vmesni prostor med drenažnim zidom in steno gradbene jame.
Drenaža severovzhodne stene je bila ohranjena v dolžini 3,25 m, v višino pa je segala do 0,60 m (sl. 61C). Zgrajena je bila iz neobdelanih ploščatih lomljencev apnenca, zloženih celo v štirih legah, tako da so dajali videz stebričev. V zid sta bila vgrajena tudi dva večja apnenčasta bloka, kamenje med njima pa je bilo zloženo precej neurejeno. Najverjetneje gre za površno popravilo. Drenažni zid je bil postavljen tesno ob steno gradbene jame, izjema je le predel med omenjenima blokoma, kjer je bil rob (verjetno zaradi podrtja) bolj odmaknjen (prim. sl. 61A). Vmesni prostor so zato založili z manjšimi kamni in zasuli z zemljo.
Temelj: Od temelja so se ohranili le skromni ostanki. V severnem vogalu sta bili dve apnenčasti plošči. Manjša ni bila več na svojem prvotnem mestu, ob večji pa so ležali zogleneli ostanki temeljnega praga, obdani s tremi pokončnimi ploščami laporja. Dve apnenčasti plošči sta bili odkriti tudi na zahodnem vogalu hiše. Nanje se je navezoval 0,80 m dolg niz sedmih majhnih kamnov, s pomočjo katerih je bilo moč določiti pozicijo jugozahodne stene hiše. Funkcija preostalih osmih kamnov, ki so ležali nekoliko bolj proti jugozahodu v 1,10 m dolgi vzporedni vrsti, pa ni jasna. Položeni so bili na ruševinsko plast. Morda so bili del zidu ali drenaže ene od kasnejših faz, za katero pa pravzaprav ni jasnih dokazov.
Notranjost hiše: V severnem kotu je bila v peščeno osnovo vkopana jama ovalnega tlorisa. Globoka je bila 26 cm. Zapolnjevala jo je stavbna ruševina, to je mešanica oglja, koškov prežgane ilovice, kamnitega drobirja in zemlje. Vmes je bil tudi del železnega ingota (t. 28:14). Druga okrogla jama, globoka 25 cm, je bila v jugovzhodnem delu hiše, kjer pa potek zidov ni bil več ugotovljiv. Zapolnjevala jo je s kamnitim drobirjem in
HOUSE 7
Location: Grid Square D 10 (App. 1).
Preservation: The construction area was prepared on a levelled terrace and reached into the slope. It had a NE-SW orientation. Only part of the house's ground plan survived. The southeast side was completely destroyed, in part by a WWI grenade (Figs. 61A, 62). Neither did the south side survive, but we estimate that the house most probably extended across the small glacial boulder unearthed in that area.
Construction pit: The edge of the construction pit was only clearly discernible in the northwest, where the drainage suggested the depth of the construction pit of at least 0.40 cm.
Drainage: The drainage drywall was laid onto the solid moraine till and along the wall of the construction pit. In the northwest, the drywall survived to the length of 4.30 m and the height of up to 0.40 m (Figs. 61B, 63). In the west corner, it touched the drainage of House 8 (Fig. 62). It was constructed of variously sized flat pieces of limestone laid in one or two courses, only in the part just before the north corner were three stones laid one on top of the other. Sandy earth filled the spaces between the stones, but also the space between the drainage wall and the wall of the construction pit.
The northeast drainage wall survived in the length of 3.25 m and the height of up to 0.60 m (Fig. 61C). It was constructed of unworked flat pieces of limestone laid in as many as four courses and also vertically stacked into columns. The drywall included two large limestone blocks with stones underneath laid in a somewhat messy manner suggestive of a repair. The drainage wall was laid very close to the wall of the construction pit with the exception of the part between the two limestone blocks, where the wall (probably as a consequence of a collapse) was slightly removed from the wall of the pit (cf. Fig. 61A). The intermediary space was then packed with small stones and filled with earth.
Foundations: Little remained of the foundations. Two limestone slabs were found in the north corner. The smaller of the two was no longer in situ. Lying next to the larger one were the charred remains of a sleeper beam surrounded on three sides by upright marl slabs. Two limestone slabs were also found at the west corner of the house. Southeast from these slabs ran a 0.80 cm long line of seven small stones that indicated the position of the southwest wall of the house. A similar line of stones, eight of them to be precise, ran 1.10 m to the southwest; their function is not clear. The second line of stones was laid onto a layer of debris. It may have been part of a wall or a drainage wall of one of the later phases, of which there is no clear evidence.
House interior: The north corner of the house revealed a pit dug into the natural deposit of sand. It was oval in plan and 26 cm deep. It was filled with house
75
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 7
B: profil A1-A2
191,00
C: profil B1-B2
191,00
Sl. 61: Hiša 7. Tloris in profila. M. = 1:50. Fig. 61: House 7. Ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
76
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 62: Hiša 7. Pogled z jugovzhoda. Fig. 62: House 7. View from the southeast.
koščki prežgane ilovice pomešana žganina, v kateri so bili številna žitna zrna in odlomek bronaste posode (t. 28:12). Analiza oglja je pokazala prisotnost naslednjih vrst lesa: jelka, smreka, bukev in hrast.
Ruševine: Notranjost hiše je napolnjevala požarna ruševina, ki je segala do drenažnih zidov. V njej so bili močno prežgano in drobljivo kamenje, koščki železove žlindre, oglja in prežgane ilovice, živalske kosti, lončene črepinje, pa tudi kovinski predmeti. Med njimi kaže omeniti večja kosa bronaste pločevine, bronasto fibulo z obeski in železno dleto (t. 28:1, 9-11). V ruševini sta na istem nivoju ležala dva daljša kosa zoglenelega lesa (dl. 1,20 m in 1,40 m), ob severozahodnem drenažnem zidu pa večja ploskev rdeče prežgane ilovice.
Najdbe: t. 28.
debris consisting of charcoal, loam daub, small-sized rubble and earth. The debris also yielded part of an iron ingot (Pl. 28:14). A second pit, sub-circular and 25 cm deep, was found in the southeast part of the house, where the line of stones was not discernible. The pit was filled with burnt remains mixed with small-sized rubble and pieces of loam daub, but also numerous wheat grains and a fragment of a bronze vessel (Pl. 28:12). The charcoal analysis revealed the presence of fir, spruce, beech and oak wood.
Debris: The interior of the house was filled with fire debris that reached to the drainage walls. It consisted of heavily burnt and crumbly stones, bits of iron slag, charcoal, animal bones, pottery sherds, loam daub and metal objects. The metal finds include two large pieces of sheet bronze, a bronze fibula with pendants and an iron chisel (Pl. 28:1, 9-11). Within the debris, two long pieces of charred wood (l. 1.20 and 1.40 m) were lying on the same level, while a large patch of red burnt loam daub was found along the northwest drainage wall.
Small finds: Pl. 28.
Sl. 63: Hiša 7. Drenažna zidova; pogled z jugozahoda. Fig. 63: House 7. Drainage walls; view from the southwest.
77
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 8
Lega: kvadrat D 10 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 8 je bila precej dobro ohranjena; najbolje v predelih, kjer je bila vkopana v pobočje, najslabše na jugozahodni strani, kjer so njene ostanke večinoma odstranili pri obdelovanju njiv (sl. 64). Orientirana je bila v smeri SV-JZ. Hiša je imela dve gradbeni fazi. Na začetku je imela tri, nato pa dva prostora.
Gradbena jama: Stavbišče je bilo urejeno na poravnani terasi. Z vkopom so ga podaljšali v pobočje, tako da je zaobjelo okoli 30 m2 veliko površino. Meje vkopa za gradbeno jamo, globoko do 0,70 m, so bile v sterilnem ledeniškem grušču dobro vidne. Steni sta bili rahlo poševni, severni vogal sta obšli v zaobljenem loku.
HOUSE 8
Location: Grid Square D 10 (App. 1).
Preservation: House 8 was fairly well preserved, best in the parts dug into the slope and poorest in the southwest where its remains were subsequently removed during field cultivation (Fig. 64). It had a NE-SW orientation and revealed two construction phases. It initially had three and later two rooms.
Construction pit: The construction area was prepared on a levelled terrace and extended by digging into the slope so that it covered a roughly 30 m2 large area. The outline of the construction pit dug up to 0.70 m deep into the sterile moraine till were clearly discernible. The walls were slightly inclined, the north corner was rounded.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 65, 66A)
Drenaža: Drenažni zid severovzhodne stene je bil zgrajen v suhi tehniki (sl. 65C).43 Postavili so ga na peščeno osnovo. Imel je poravnano lice, sledil je naklonu stene gradbene jame. Zaradi nagiba, ki je znašal okoli 20 cm,
43 Ker je bila čezenj leta 1971 izkopana sonda 6, manjkata med četrtim in petim metrom (merjeno od severnega vogala) zgornji dve legi kamnov.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 65, 66A)
Drainage: The drainage wall in the northeast side was built in the drywall technique (Fig. 65C).43 It was laid onto the deposit of sand and traced the incline of the wall of the construction pit. Its interior face was flat. Because of the incline, which measured roughly 20 cm at the top, the drywall was sufficiently removed from the wall of the house. It was constructed of a single line of stones, additional smaller unworked pieces of marl and limestone were only inserted in places where the drywall did not touch the wall of the construction pit. The thickness of the wall measured between 0.25 and 0.34 m, depending on the size of individual stones. These were mostly oblong in shape and their flat surfaces made up the interior face of the wall. They were laid in several courses; those in the lower courses were of more regular shapes. The courses were irregular and often two joined into one, with small stones frequently inserted so as to level out the course. At the eastern end, a large rock was built into the wall, while a square hole was left towards the north corner (Figs. 65C and 67). The hole measured 23 x 22 x 17 cm. It was made contemporaneously with the rest of the wall, as shown by the way that stones were neatly stacked at the sides and a slab placed at the top to span the opening. As will be explained in more detail below, the sleeper beam of the west partition wall was inserted into this hole.
The northwest drainage wall was also laid onto a sandy deposit, but much less care went into its construction (Fig. 65B). The stones were of very different shapes and sizes (slabs, small blocks and cobbles), and were therefore not laid in courses (Fig. 68). The wall was slightly inclined outwards (15 cm) and its thickness measured up to 30 cm. It terminated in the southwest with a large stone with two upright slabs (of limestone and marl, respectively) leaning against it. The fairly wide space between
43 Trench 6 was dug in 1971 across the drywall and removed the upper two courses of stones between the fourth and the fifth metre measured from the north corner.
Sl. 64: Hiša 8. Pogled z jugovzhoda. Fig. 64: House 8. View from the southeast.
78
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
je bil dovolj odmaknjen od stene hiše. Zid je bil zgrajen iz ene vrste kamnov, le na mestih, kjer se ni dotikal stene vkopa, so vmesni prostor založili z manjšimi lomljenci iz laporja in apnenca. Debelina zidu se je gibala med 0,25 in 0,34 m, odvisno od velikosti kamnov, ki so jih uporabili pri gradnji. Ti so bili večinoma podolgovatih oblik, njihove ravne ploskve so tvorile lice zidu. Kamni so bili zloženi v vzdolžnih legah, tisti pri dnu so bili pravilnej-ših oblik. Lege niso bile dosledno izpeljane, ampak so pogosto prehajale druga v drugo. Med njimi so bili tudi izravnalni vložki. Na skrajni vzhodni strani je bila v zid vgrajena večja skala. V drenažnem zidu severovzhodne stene je bila kvadratna niša (sl. 65C in 67). Njena odprtina je merila 23 x 22 cm, globoka je bila 17 cm. Narejena je bila sočasno z drenažnim zidom, kar je lepo razvidno iz lege sten in preklade. Kot bomo videli kasneje, je v njej ležal temeljni prag zahodne predelne stene.
Tudi severozahodni drenažni zid je bil postavljen na peščeno osnovo, narejen pa je bil veliko bolj površno kot drenaža severovzhodne stene (sl. 65B). Pri gradnji so namreč uporabili kamne različnih velikosti in oblik (plošče, kvadre in oblice), zato niso bili zloženi v vodoravne lege (sl. 68). Zid je bil rahlo nagnjen navzven (15 cm), njegova debelina je znašala do 30 cm. Na jugozahodni strani se je končal z večjim kamnom, ob katerega sta bili prislonjeni dve pokonci postavljeni plošči (apnenec in lapor). Precej širok prostor med drenažnim zidom in steno gradbene jame so zapolnili z zemljo in manjšimi, povečini oblimi kamni. Drenaži obeh sten sta bili zgrajeni sočasno, saj sta se v severnem kotu oba zidova prepletala.
Na jugovzhodni strani drenažni zid ni bil ohranjen, na jugozahodu je od njega ostalo le nekaj kamnov in dve manjši, pokonci postavljeni plošči laporja.
Temelj: Podlaga za temeljni prag je bila narejena iz ploščatih neobdelanih lomljencev, položenih na geološko osnovo v skrbno poravnanih vrstah. Nekoliko slabše so bili poravnani po višini, saj so razlike med njimi znašale do 10 cm. Vrhnja ploskev temelja je bila višja od hodne površine hiše.
V celoti se je ohranil le temelj severozahodne stene, v katerega so bili vgrajeni zelo raznoliki ploščati lomljenci (sl. 65A, 66A). Dolg je bil 3,20 m.
Manj je ostalo od temelja severovzhodne stene. Ohranil se je le kratek niz štirih kamnov, ki jim moramo dodati še štiri med seboj precej oddaljene plošče, na katerih so ležali ostanki zoglenelih temeljnih pragov. Peta plošča je bila vgrajena v vzhodni vogal stavbe. Morda so bili del temelja severovzhodne stene tudi trije večji kamni, ki so ležali dobrega pol metra zunaj linije zidu (sl. 65A, 69). Vse kaže, da so s svojih prvotnih ležišč zdrknili proti manjši kotanji, ki je bila ugotovljena na tem mestu. Na njenem robu so se namreč ustavili tudi edini trije še ohranjeni in močno nagnjeni kamni jugovzhodnega temeljnega zidu.
Potek temelja jugozahodne stene je bil določljiv le v zahodnem vogalu. Tu sta bili namreč ob steno plitvo
the drainage wall and the wall of the construction pit was filled with smaller and predominantly round stones. The interlocking stones at the corners of both drywalls show that they were built contemporaneously.
The southeast drainage wall did not survive, while of the wall in the southwest only a few stones, as well as two small and upright slabs of marl remained.
Foundations: The bedding for the sleeper beam was made of flat unworked stones laid onto the natural deposit in straight lines. They formed a somewhat uneven bedding surface as the differences in levels measured up to 10 cm. The bedding surface was higher than the ground.
Only the foundations of the northwest wall survived complete. They consisted of varied flat unworked stones (Figs. 65A, 66A) and measured 3.20 m in length.
Less survived of the northeast foundations, only a short line of four stones and four additional slabs with gaps between them, that bore the remains of charred sleeper beams, and a fifth slab that constituted the east corner of the house. The three large stones found some half a metre from the line of the slabs may also once have formed part of the foundations (Figs. 65A, 69). It seems that these stones slid from their original positions into the small depression found on that spot; the only three surviving and heavily tilted stones of the southeast foundations also stopped at its edge.
The line of the southwest foundations was only determinable in the west corner. Here, two upright marl slabs were placed at the wall of the shallow construction pit. The only surviving piece of the wall still in situ was a large limestone slab in the line of the west partition wall; it lay a metre and a half from the west corner. The line determined with these three stones also marked an abrupt end of the house debris.
House interior: The interior surface of the house measured 5.90 x 3.00 m and was divided into three rooms. The west room in the width of 1.30 m was delimited by a partition of which only the foundation stones survive; these stones were slightly smaller than those of the exterior foundations of the house. The partition wall was 2 m long and ended just a metre before the large limestone slab interpreted as the remains of the southwest foundations. This gap apparently represented the passage between the west and the central room. At the other end of the partition, the foundations were in relation with the hole in the drainage wall; the last slab of the partition foundations reached into the hole and actually formed its bottom. The west room covered the surface of just under 4 m2 and revealed a patch of burnt loam floor. Also burnt was the gravelly bedding in places where the beaten loam floor no longer survived. Beside the partition wall, a 0.35 cm deep pit was dug into the natural deposit. The pit was sub-circular in plan and rounded in cross section. It was filled with debris consisting of grey-brown earth, burnt stones and loam daub.
79
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 8
B: profil A1-A2
A1
7m
Sl. 65: Hiša 8. Tloris in profila. M. = 1:50. Fig. 65: House 8. Ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
80
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: faza 1
B: faza 2


Sl. 66: Hiša 8. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 66: House 8. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
Sl. 67: Hiša 8. Severovzhodni drenažni zid. Fig. 67: House 8. Northeast drainage wall.
vkopane gradbene jame postavljeni pokončni plošči laporja, ki nakazujeta potek zidu. Ta se žal ni ohranil, na svojem mestu je v liniji zahodne predelne stene ostala le ena velika apnenčasta plošča. Od zahodnega vogala je bila oddaljena poldrugi meter. Na črti, ki jo označujejo pravkar omenjeni kamni, so se odrezano končale tudi stavbne ruševine.
Notranjost hiše: V notranjosti stavbe je bila na voljo 5,90 x 3,00 m velika površina, ki so jo razdelili na tri
The central room was delimited with two partition walls, to the northwest and to the southeast. Of the latter, only scarce remains of the sleeper beam survived that intersected with the sleeper beam of the northeast wall (Figs. 65A, 66A). The central room was 3.35 m wide and covered a 10 m2 large surface. The floor was also made of beaten loam, of which only small yellow-brown burnt patches remained. The room
81
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
prostore. Zahodni prostor, širok 1,30 m, je zamejevala predelna stena, od katere so se ohranili kamni temeljnega zidu. Bili so nekoliko manjši od kamnov obodnih temeljev. Predelni zid je bil dolg 2 m in se je končal slab meter pred veliko apnenčasto ploščo, za katero smo že ugotovili, da je ostanek jugozahodnega temelja. Očitno je bil na tem mestu prehod med zahodnim in srednjim prostorom hiše. Na drugem koncu se je temelj predelne stene navezoval na nišo v drenažnem zidu. Njegova zadnja plošča je segala v odprtino in je bila pravzaprav njeno dno. V notranjosti zahodnega prostora, ki je meril slabe 4 m2, je bila zaplata prežganih ilovnatih tal, ožgana je bila tudi gruščnata osnova, na kateri pa se tla iz phane ilovice niso več ohranila. Tik ob predelni steni je bila v geološko osnovo vkopana 0,35 cm globoka jama. Imela je nepravilno okroglo obliko in kotanjasto dno. Zapolnjena je bila z ruševino, ki so jo sestavljali sivorjava zemlja, prežgani kamni in drobci prežgane ilovice.
Srednji prostor sta zamejevali predelni steni, vendar pa se je od tiste na jugovzhodu ohranil le boren ostanek zoglenelega temeljnega praga, ki se je križal s temeljnim pragomo severovzhodne stene (sl. 65A, 66A). Tako zamejen osrednji prostor je bil širok 3,35 m. Njegova uporabna površina je torej znašala 10 m2. Od nekdanjih tal iz phane ilovice se je ohranilo le nekaj manjših rumenorjavo prežganih zaplat. V tem prostoru je bil odkrit tudi lonec (t. 29: 1), ki je stal v jami, vkopani v peščeno osnovo.
revealed a jar (Pl. 29: 1) placed in a pit dug into the natural deposit of sand.
The east room was the smallest of the three. Based on the reconstruction of the walls, it measured less a metre in width (Fig. 66A) and covered a surface of 3 m2. The debris in the room yielded a fragmented bronze ingot (Pl. 29: 2).
Small finds: Pl. 29:1-7.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 65, 66B)
The house that had been destroyed in fire was later renovated. For the new house, the old foundations were reused with the exception of those in the southeast that were built anew as the house was roughly two and a half metres narrower. The smaller new house only had two rooms (Figs. 66B and 70). The new construction included repair of the central part of the northeast drainage wall.
Drainage: The central part of the northeast drainage wall revealed a different construction (Fig. 65C) suggesting that part of the wall (from 2.10 m to 3.50 m, measured from the north corner) was torn down to the ground and built anew. This repair was not very carefully executed, using both unworked and rounded stones, which produced uneven courses.
Foundations: As mentioned above, the new house was narrowed in the southeast and new foundations were built here, of which only a few stones survived.
82
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Vzhodni prostor je bil najmanjši. Sodeč po rekonstruiranem poteku sten, je bil širok slab meter (sl. 66A). Njegova uporabna površina je torej znašala 3 m2. V ruševinah vzhodnega prostora je bil najden fragmentiran bronast ingot (t. 29: 2).
Najdbe: t. 29: 1-7.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 65, 66B)
Hišo, ki je bila uničena v požaru, so obnovili. Za novo stavbo so uporabili stare temelje, le na jugovzhodu, kjer so objekt skrajšali za poltretji meter, so zgradili nov zid. Hiša je tako postala manjša in je imela dva prostora (sl. 66B in 70). Popravili so tudi osrednji del severovzhodne drenaže.
Drenaža: V srednjem delu severovzhodnega drena-žnega zidu je bilo v načinu gradnje opaziti spremembo (sl. 65C). Del zidu (od 2,10 do 3,50 m, merjeno od severnega vogala) je bil namreč do tal podrt in nato korenito popravljen. Popravilo je bilo izvedeno razmeroma površno, saj so pri gradnji uporabili tako lomljeno kot tudi oblo kamenje. Zaradi različnih kamnov so bile tudi lege zidu zložene manj natančno.
Temelj: Kot že rečeno, so hišo na jugovzhodu zožili, zato so na tej strani zgradili nov temelj, od katerega se je ohranilo le nekaj kamnov. Gre za šest razmeroma velikih apnenčastih plošč, ki so ležale na nivoju starega hišnega poda (sl. 70).
Sl. 69: Hiša 8. Gradbena faza 1, kamni na vzhodnem vogalu hiše; pogled z jugozahoda.
Fig. 69: House 8. Construction Phase 1, stones in the east corner of the house; view from the southwest.
These consisted of six relatively large limestone slabs found at the level of the earlier house floor (Fig. 70).
The second-phase house also included a group of six flat stones running from the north corner along the northwest foundations. It is difficult to say what their
Sl. 70: Hiša 8. Gradbena faza 2; pogled z jugozahoda. Fig. 70: House 8. Construction Phase 2; view from the southwest.
83
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
K drugi fazi hiše spada tudi skupina ploščatih kamnov, razporejenih ob severnem vogalu tik ob severozahodnem temeljnem zidu. Čemu so služili, je težko reči; da bi bili podlaga temeljnemu pragu, je malo verjetno.
Notranjost hiše: Ker je bila vzhodna polovica starejše, v ognju uničene stavbe opuščena, se je uporabna površina nove hiše zmanjšala za več kot četrtino. Zelo verjetno so ohranili tudi predelno steno, tako da je ostala notranjost razdeljena na dva dela. Vzhodni prostor bi potemtakem meril 6 m2 in zahodni 4 m2.
Les: Na temeljih je bil na več mestih ohranjen zoglenel les. Zanimiv je bil zlasti kos, ki je ležal na temelju predelne stene. Segal je namreč v nišo, ki je bila prav zanj narejena v drenažnem zidu. Niša je služila temu namenu že v prvi gradbeni fazi. Analize so pokazale, da so za temeljne pragove uporabili hrastov les.
Ruševine: Notranjost hiše je bila prekrita z zasutjem iz zemlje, humusa in kamnitega drobirja. Pod njim so ležale stavbne ruševine, največ jih je bilo ob hišnih temeljih in drenažah. V ruševinah so bili rjavordeča zemlja, močno prežgano in drobljivo kamenje, drobci lesnega oglja ter ostanki glinastih plošč, ornamentiranih s prečno narezanimi rebri in spiralami. Na nekaterih kosih so se ohranili odtisi lesa. V ruševinah so bili tudi deli žrmelj, fragmenti keramike in koščki strjene bronaste taline. Od najdb je treba omeniti fragmente bronastih fibul (kačasta je bila skoraj cela), del narebrenega bronastega obročka in bronasto zakovico (t. 29:8-12). V ruševini so bile tudi živalske kosti in številne lapornate plošče, ki so morda služile za kritino. Glavna značilnost ruševin je v tem, da kažejo znamenja uničujočega požara! Ruševinska plast je bila po barvi in sestavi enovita, v njej ni bilo videti ločnic. Vsekakor je možno, da je vzhodni del ruševin vsaj deloma pripadal prvi fazi hiše, medtem ko so bile ruševine znotraj tlorisa druge gradbene faze v celoti ostaline prenovljene stavbe.
Najdbe: t. 29: 8-16, t. 30, t. 31:1-7.
function was, but it is less likely that they served as the bedding for a sleeper beam.
House interior: The house of the second phase was more than a quarter smaller than the house of the first phase. The northwest partition wall was probably reused and the house divided into two rooms, with the east room measuring 6 m2 and the west room 4 m2.
Wood: The foundations bore the remains of charred wood in several places. Of particular interest is the piece that lay on the foundations of the partition wall, as it reached into the hole in the drainage wall especially made to receive it. This hole served this purpose already in the first construction phase. Analyses of wood showed that oak was used for the sleeper beams.
Debris: The interior of the house was covered with a layer of earth, humus and small-sized rubble that overlay the house debris thickest along the foundations and the drainage walls. The debris consisted of brown-red earth, heavily burnt and brittle stones, bits of charcoal, pieces of daub and fragments of terracotta plaques decorated with cordons bearing oblique incisions and with spirals. Some of the pieces of daub bore impressions of wood. Found among the debris were also pieces of querns, pottery sherds and bits of melted bronze, as well as fragments of bronze fibulae (only the serpentine fibula was almost completely preserved), part of a small ribbed bronze ring, a bronze rivet (Pl. 29: 8-12) and animal bone remains. The debris also contained numerous marl slabs that may have been used as roof covering. The main common characteristic of the debris and the artefacts in it is that they all showed signs of a destructive fire! The debris was uniform in colour and composition throughout. It is possible that at least part of the debris in the east belonged to the house of the first phase, but those within the plan of the second-phase house certainly belonged to the renovated house.
Small finds: Pl. 29: 8-16, Pl. 30, Pl. 31: 1-7.
84
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 9
Lega: kvadrat D 10 (pril. 1).
Ohranjenost: Hišo 9 so skoraj v celoti uničili graditelji sosednje hiše 8, tako da se je ohranilo le še 1,80 x 1,60 m veliko območje nekdanjega vzhodnega vogala (sl. 71, 72).
Gradbena jama: Meja vkopa za gradbeno jamo je bila v geološki osnovi dobro vidna in je v loku obšla vzhodni vogal. V njem je bilo nekaj kamnov spodnje lege drenažnega zidu, med njimi tudi pokonci postavljena plošča.
Temelj: Nekako 0,50 m od stene gradbene jame je bil na poravnano površino geološke osnove položen temelj severovzhodne stene. Na dolžini 1,10 m so se ohranili le trije ploščati kamni iz apnenca, na katerih so ležali kosi zoglenelega lesa. Analiza je pokazala, da je bil temeljni prag narejen iz iglavcev. Ob zidu se je vlekla plast prežganih ruševin, ki so ležale na rdečkasti, prav tako prežgani površini geološke osnove. V ruševinah so bili kosi zoglenelega lesa, oglje, črepinje posod, bronasti fragmenti in koščki prežgane ilovice, s katero so zamazali stenske špranje.
Najdbe: t. 31: 8-10.
HOUSE 9
Location: Grid Square D 10 (App. 1).
Preservation: House 9 had been almost completely destroyed when building the adjacent House 8 and only a 1.80 x 1.60 m large part of the east corner survived (Figs. 71, 72).
Construction pit: The outline of the construction pit was clearly discernible in the natural deposit. It had a rounded east corner where several stones of the bottom course of the drainage wall including an upright slab were found.
Foundations: The foundations of the northeast wall were laid roughly 0.50 m from the wall of the construction pit onto a levelled surface of the natural deposit. Three flat pieces of limestone survived in the length of 1.10 m that bore pieces of charred wood. Analysis showed that the sleeper beams were made of coniferous wood. Lining the wall was a strip of burnt debris that covered a reddish, also burnt surface of the natural deposit. The debris contained pieces of charred wood, charcoal, pottery sherds, bronze fragments and pieces of burnt loam used to fill the gaps in the wall.
Small finds: Pl. 31: 8-10.
x = -64 y = -15
X
x = -64
,	y = -18
s
0	1	2m
Sl. 71: Hiša 9. Tloris. M. = 1:50.
Fig. 71: House 9. Ground plan. Scale = 1:50.
Sl. 72: Hiša 9. Pogled z jugozahoda. Fig. 72: House 9. View from the southwest.
85
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 10
Lega: kvadrat C 11-12 (pril. 1).
Ohranjenost: Tloris hiše ni bil ohranjen v celoti. Manjkala sta južni vogal in vsa jugovzhodna stena. Območje je deloma poškodovala eksplozija granate v prvi svetovni vojni. Stavbišče, ki je merilo nekaj čez 18 m2, je bilo prirejeno na poravnani, v pobočje segajoči terasi. Naklon pobočja je bil zmeren, višinska razlika ob severozahodni steni je na razdalji štirih metrov znašala 30 cm.
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana v mivko in grušč geološke osnove. Na severovzhodni strani je bila globoka še 0,55 m. Meje vkopa so bile v geološki osnovi zelo dobro prepoznavne. Ob severnem in zahodnem vogalu je bil vkop krožno oblikovan, sicer pa je njegova linija valovila.
Hiša je imela en prostor in je bila po požaru obnovljena.
HOUSE 10
Location: Grid Squares C 11-12 (App. 1).
Preservation: The plan of the house was not completely preserved, as the south corner and the whole of the southeast wall were missing. The area was partially damaged by the explosion of a grenade in World War I. The construction pit measured just over 18 m2. It was located on a levelled terrace and reached into the gentle slope that rose 30 cm in a distance of four metres.
Construction pit: The pit was dug into the very fine sand and gravel of the natural deposit. It survived in the height of 55 cm in the northeast. Its borders were clearly discernible in the natural deposit. The north and west corners were rounded and the lines in between were not straight.
The house had a single room and was renovated after a fire.
GRADBENA FAZA 1 (SL. 73, 74A, 75, 76)
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 73, 74A, 75, 76)
Drenaža: Ob stene gradbene jame je bil na trdna peščena tla postavljen drenažni zid. Na severovzhodni
Drainage: The drainage wall was laid onto solid sandy ground. In the northeast, it was constructed of
A o 1 2m x = -40	1-----1=---=i
y= 12
Sl. 73: Hiša 10. Tloris. M. = 1:50. Fig. 73: House 10. Ground plan. Scale = 1:50.
86
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
strani je bil zgrajen iz večjih oblih kamnov (sl. 77), le v severnem kotu so vanj vstavili velike oglate lomljence. Tu je bila za oporo ob steno gradbene jame prislonjena še lapornata plošča. Čeprav so pri gradnji uporabili neobdelane kamne, je bilo notranje lice zidu solidno poravnano. Nekateri kamni so bili naslonjeni na steno gradbene jame, na tistih mestih, kjer so bili od nje odmaknjeni, pa so prostor zapolnili z zemljo in manjšimi kamni.
Na severozahodni strani je bil drenažni zid dobro ohranjen le v severnem kotu, na ostalem delu je bodisi zdrsnil v notranjost hiše ali pa je bil premaknjen iz svojega ležišča. Na prvotnih pozicijah, tesno ob steni gradbene jame, so morda ostali le štirje obli kamni pred zahodnim vogalom hiše.
Od drenaže jugozahodne stene je ostalo nekaj večjih ploščatih lomljencev. Prostor med njimi in steno gradbene jame je bil zapolnjen z zemljo in manjšimi kamni.
Temelj: Od temeljnih zidov se je ohranil le 2,30 m dolg odsek ob severovzhodni steni drenaže, v katerega so bili vgrajeni veliki lepo poravnani kamni (sl. 73, 74A). Položeni so bili na poravnano peščeno podlago. Del temelja sta bila najverjetneje tudi velika plošča ter ploščat lomljenec v severnem kotu drenaže. Vsi kamni so namreč ležali v istem nivoju. Na vzhodni strani se je zid zaključil z večjo ploščo. Kot vidimo, se zid ni ohranil v celoti. Manjkajoče dele so namreč iztrgali že ob prenovi hiše. Isto se je verjetno zgodilo tudi s temelji ostalih treh sten, saj ni ostal na svojem prvotnem mestu niti en kamen.
Notranjost hiše: Sodeč po poteku temeljnega in drenažnih zidov, je imela hiša en sam prostor, velik okoli 11 m2. Struktura njenih tal je bila le delno raziskana, saj je bilo odločeno, da se zaradi prezentacije na prostem ohrani hodna površina druge gradbene faze. Da bi dobili vsaj nekaj podatkov, je bila narejena manjša sonda ob temelju severovzhodne stene. Izkazalo se je, da je bila
large round stones (Fig. 77) with large unworked stones in the north corner. Here, a marl slab was also placed at the wall of the construction pit for support. Even though unworked stones were used, the interior face was nevertheless fairly flat. Some stones leaned against the wall of the construction pit. The space between the stones that did not touch the wall of the construction pit and the said wall was filled with earth and smaller stones.
The drainage wall in the northwest was only well preserved in the north corner, elsewhere it slid from its original position toward the interior of the house; only four rounded stones in front of the west corner may have remained in situ.
The southwest drainage wall survived as a few large flat unworked stones. The space between them and the wall of the construction pit was filled with earth and small stones.
Foundations: Only a 2.30 m long section of the northeast foundations survived, consisting of large and regularly aligned stones (Figs. 73, 74A). They were laid onto the levelled natural deposit of sand. The large slab and the flat unworked stone in the north corner of the drainage most probably also formed part of the foundations, suggested by the fact that the stones were all lying on the same level. The foundations in the east terminated in a large slab. The missing sections of the northeast foundations had already been removed during renovation; the same probably occurred with the foundations of the other three walls, as not a single stone remained in situ.
House interior: The lines of the foundations and the drainage walls suggest that the house had a single, roughly 11 m2 large room. Its floor was only partially investigated, as the decision to present the remains in situ led to the preservation of the ground surface of the second construction phase. In order to gain at least some data, a small trench was excavated beside the foundations of the northeast wall. The trench revealed that a layer of loam
A: faza 1

<S)

Sl. 74: Hiša 10. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 74: House 10. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
87
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
na gruščnato geološko osnovo nanesena plast ilovice, ki pa ni kazala znamenj požara. Nad njo se je vlekla tanka plast ruševin, to je mešanica zemlje, kamnitega drobirja in zdrobljene prežgane ilovice. Sicer pa so tudi temelj prekrivale ruševine, v njih so bili drobci železove žlindre.
for the floor was applied onto the gravelly natural deposit and showed no signs of a fire. The loam was covered by a thin layer of debris consisting of earth, small-sized rubble and pieces of daub. The foundations were also covered by debris that included bits of iron slag.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 73, 74B)
Hiša je bila obnovljena znotraj starega tlorisnega gabarita. Ruševine prve faze so bile povečini odstranjene, deloma tudi poravnane. Obnova je potekala po novih načrtih, zato se je tudi bivalna površina zmanjšala na 8,50 m2.
Drenaža: Na severovzhodni strani so drenažo premaknili na linijo notranjega roba temeljnega zidu prve gradbene faze (prim. sl. 74A in B). Dopolnili so jo s ploščami, postavljenimi ob notranje lice. Prostor med novo in staro drenažo je zapolnjevala s kamni pomešana zemlja, vmes so bili še koščki prežgane ilovice in drobci oglja.
Stavbišče se je zožilo tudi na severozahodni strani. Nova meja je potekala po robu podora stare drenaže, kjer so v ravni vrsti ležali štirje veliki kamni. Nasprotno pa je ostal drenažni zid jugozahodne stene večidel ne-
CONSTRUCTION PHASE 2 (FIGS. 73, 74B)
The renovated house did not exceed the first-phase ground plan. The debris of the first-phase house were for the most part removed and the rest levelled. The foundations and drainage walls of the second house were constructed anew, reducing the interior surface to 8.50 m2.
Drainage: The interior face of the northeast drainage wall was constructed on the first-phase foundations (cf. Figs. 74A and B), to which slabs were added against the interior face. The space between the old and the new drainage was filled with earth mixed with stones, as well as bits of daub and charcoal.
The construction area also shrunk in the northwest. The interior face of the new drainage wall consisted of four large slabs laid in a straight line along the edge of the debris of the old drainage wall. To the contrary, the drainage wall in the southwest was reused in roughly
88
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 76: Hiša 10. Pogled z jugovzhoda. Fig. 76: House 10. View from the southeast.
Sl. 77: Hiša 10. Severovzhodni drenažni in temeljni zid. Fig. 77: House 10. Northeast drainage wall and foundations.
Sl. 78: Hiša 10. Drenažni zid in temeljna plošča v zahodnem vogalu hiše; pogled z jugovzhoda.
Fig. 78: House 10. Drainage wall and the foundation slab in the west corner of the house; view from the southeast.
89
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
spremenjen. K njemu sta verjetno sodili tudi prevrnjeni plošči iz apnenca in laporja nedaleč od luknje, ki jo je naredila topovska granata.
Z drenažnim zidom je bila vsaj delno zaščitena tudi jugovzhodna stena hiše. To dokazujejo trije ploščati kamni iz apnenca, ki skupaj z drenažnim zidom severovzhodne stene tvorijo pravi kot.
Temelj: Za ležišče temeljnega praga prenovljene hiše so služile velike neobdelane plošče iz apnenca. Ohranilo se jih je šest (sl. 74B). Ob plošči v zahodnem vogalu je ležal 12 cm dolg kos zoglenelega lesa (sl. 78).
Notranjost: Hiša je imela ilovnat pod, ki se je najbolje ohranil v severnem kotu, v manjših ploskvah pa tudi ob severo- in jugozahodni steni. Površina je bila rdečerjavo prežgana, ponekod prepečena do trde skorje. Rdeče ožgana je bila tudi peščena geološka osnova.
Notranjost hiše je bila zapolnjena z ruševino, debelo do 0,40 m. V njej so bili sivorjava zemlja, kamni različnih dimenzij, odlomki prežgane ilovice in oglje. Vmes so ležali odlomki keramike in živalskih kosti. Zlasti nad podom so bile ruševine močno prežgane. Tu so ležali tudi večina bronastih predmetov in več drobcev stopljenega brona (t. 31C).
Najdbe: t. 31: 11-24.
the same form. The two collapsed slabs of limestone and marl, respectively, that were found near the hole made by a cannonball, probably belonged to this wall as well.
The southeast wall of the house was also, at least in part, protected with a drainage wall. This is suggested by three flat pieces of limestone that ran in a line perpendicular to the northeast drainage wall.
Foundations: The sleeper beams of the new house were laid onto large unworked slabs of limestone. Six of them survived (Fig. 74B). A 12 cm long piece of charred wood was found along the slab in the west corner (Fig. 78).
House interior: The house had a loam floor that survived best in the north corner, in smaller patches also along the northwest and southwest walls. The surface was burnt and red-brown in colour, in places burnt to a hard crust. The sandy natural deposit was also red burnt.
The interior of the house was filled with debris up to 40 m thick. It consisted of grey-brown earth, variously sized stones, pieces of daub and charcoal, mixed with pottery sherds and animal bones. The debris showed particularly strong traces of fire immediately above the floor; it is also the part of the debris that yielded most bronze objects and several pieces of melted bronze (Pl. 31C).
Small finds: Pl. 31:11-24.
HIŠA 11
Lega: kvadrat D-E 10 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša je bila orientirana v smeri SV-JZ in dobro ohranjena. Stala je vzporedno s hišami 7, 8 in 9, vendar pa je bil njen nivo bistveno nižji. Vkopali so jo namreč v pobočje, zato so bila njena tla na koti 188,90 m (v primerjavi s hišo 8 za 1,60 m globlje). Stavba je imela dve fazi. Od starejše je ostalo na svojih mestih le nekaj temeljnih kamnov, mlajša pa se je ohranila skoraj v celoti (sl. 79). Imela je tri prostore s skupno površino 31,5 m2.
Gradbena jama: Gradbena jama je bila na vseh štirih straneh vkopana v zbito plast ledeniške morene. Ker je bilo pobočje zmerno nagnjeno, je bila na severovzhodni strani globoka čez 1,70 m, medtem ko je na nasprotni, jugozahodni strani vkop segal 0,80 m globoko. To je bilo moč razbrati iz višine drenažnega zidu. Stene gradbene jame so bile poševne, le na severovzhodni strani, kjer je bila globina največja, je bil vkop stopničast.
Na tistih mestih, kjer ni bilo drenažnih zidov, je bila gradbena jama vse do hišnih sten zapolnjena z rahlo naloženim kamnito-peščeno-zemljenim polnilom, ki je nadomeščalo suhozidno drenažo. V zasipu so prevladovali lomljenci, oblice iz ledeniške morene (premer do 30 cm) in posamezne lapornate plošče. Večje kamenje je bilo zloženo ob stene gradbene jame. Polnilo je bilo do 30 cm globoko rdečerjavo prežgano. V njem so se pojavljali ostanki starejšega objekta. Tako so ob seve-
HOUSE 11
Location: Grid Squares D-E 10 (App. 1).
Preservation: The house had a NE-SW orientation and was well preserved. It stood parallel to Houses 7, 8 and 9, but at a much lower altitude. It was dug into the slope on all four sides, with the bottom of the construction pit at an altitude of 188.90 m asl (1.60 m deeper than House 8). The house had two construction phases. Only a few foundation stones survived of the first phase, while the second-phase house was excellently preserved (Fig. 79). It had three rooms covering a total surface of 31.5 m2.
Construction pit: The construction pit was dug into a compact layer of moraine till. The slope was gentle and the depth of the pit measured over 1.70 m in the northeast and 0.80 m in the southwest. These depths were established on the basis of the height of the drainage wall. The walls of the construction pit were mainly inclined, but stepped in the northeast where depth was greatest.
In the sections without drainage walls, the space between the walls of the house and the walls of the construction pit was filled with stones, sand and earth that acted as a substitute for the drywall drainage. The fill was not compact and mainly consisted of unworked stones, cobbles from the moraine till (up to 30 cm in diam.) and individual marl slabs. Larger stones were laid along the walls of the construction pit. The fill was burnt to a red-brown colour to the depth of 30 cm. It included the remains of the earlier house; large pieces
90
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 79: Hiša 11. Pogled z jugozahoda. Fig. 79: House 11. View from the southwest.
rovzhodni steni ležali večji kosi glinastih plošč (dva sta bila okrašena z narezanim rebrom - t. 32:2, 3), odlomek ustja lončene posode, živalske kosti ter na dnu gradbene jame železno dleto (t. 32:1) in kos kamnitih žrmelj. Vse to kaže, da je bila gradbena jama ob prenovi poglobljena in vsaj v spodnjem delu vkopana tudi v ruševine prve gradbene faze hiše.
Najdbe: t. 32: 1-3.
of terracotta plaques (two decorated with cordons with oblique incisions - Pl. 32: 2, 3), a rim fragment of a ceramic vessel and animal bones were found along the northeast wall, while an iron chisel (Pl. 32:1) and a piece of a stone quern was recovered on the bottom of the construction pit. This shows that the construction pit was deepened during renovation and was dug, at least in its lower part, into the debris of the first-phase house.
Small finds: Pl. 32:1-3.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 80, 81A)
Temelj: Kot že rečeno, se je od prve gradbene faze ohranilo zelo malo gradbenih elementov. Omenimo lahko le ostanke temelja na območju severnega vogala hiše. Od severovzhodne stene so ostali na svojih mestih štirje ploščati lomljenci iz volčanskega apnenca in od severozahodne stene prav tako štirje. Slednjim bi lahko dodali še osamljeni ploščat kamen, ki je najverjetneje tvoril zahodni vogal hiše (sl. 81A). Vsi kamni so bili položeni na morenski pesek v eni sami legi. Ob notranji strani temeljnih kamnov so bile krpice rumenkaste ilovice, boren ostanek hišnega poda. Na zunanji strani temeljnega niza severozahodne stene so bili ob temeljnih
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 80, 81A)
Foundations: As mentioned above, very little survived of the first-phase house. There are the remains of the foundations in the area of the north corner: four flat pieces of Volce limestone survived in situ of the northeast wall and another four of the northwest wall; there was also an isolated flat stone that most likely formed the west corner (Fig. 81A). All these stones were laid onto moraine till in a single course. Small patches of yellowish loam survived along the interior face of the foundation stones that represented the scarce remains of the house floor. Found along the exterior face of the northwest foundations were flat unworked pieces of limestone set
91
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 11
x = -58 y = -15
B: profil A1-A2
189,00
C: profil B1-B2
B1
189,00
Sl. 80: Hiša 11. Tloris in profila. M. = 1:50. Fig. 80: House 11. Ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
92
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 81: Hiša 11. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 81: House 11. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
kamnih pokonci postavljeni ploščati lomljenci apnenca. Morda bi jih lahko označili za ostanek drenaže, ki je bila sicer v celoti odstranjena ob prenovi hiše.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 80, 81B)
Drenaža: Stavba tudi po temeljiti prenovi v večjem delu ni imela posebej zgrajene drenaže, saj je njeno funkcijo nadomeščalo kamnito-peščeno zasutje gradbene jame. S pravimi drenažnimi zidovi imamo opraviti zgolj v jugozahodni tretjini hiše. Obdajali so zahodni in južni vogal, njihov sestavni del je bil tudi s kamni obdan vhod v stavbo (sl. 79, 80).
Suhi zid drenaže se je na zahodni strani začel ob temelju severozahodne stene, vendar je bil za 0,50 m odmaknjen od njenega notranjega roba. Obkrožal je zahodni vogal hiše in se končal ob zidcu, ki je zame-jeval vhod. Prav v tem predelu drenaža ni bila več v celoti ohranjena, saj jo je presekal izkop za električno napeljavo. Sicer pa je bil zid na zahodni strani visok še 1,05 m, medtem ko je njegova debelina znašala do 0,40 m, odvisno od velikosti kamnov. Zgrajen je bil iz ploščatega kamenja, ki so ga vgradili tako, da so se kamni prekrivali. Notranje lice je bilo lepo poravnano. Zid je imel še devet dobro prepoznavnih leg (sl. 82). Postavili so ga na peščena tla ledeniške morene.
upright; these may represent the remains of the drainage wall that was otherwise completely removed during renovation.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 80, 81B)
Drainage: Even after a complete renovation, the house was not provided with a drainage wall that would enclose the whole of the building. It was the stony-sandy fill of the construction pit that served this purpose and drainage walls were only found in the southwest third of the house; they enclosed the west and south corners, as well as a projecting entrance (Figs. 79, 80).
The drainage drywall ran parallel with the northwest foundations in the length of 0.50 m, after which it continued to the west corner of the house, made a quarter turn and ended at the low wall that delimited the entrance. The drainage wall around the entrance was not completely preserved as it was interrupted by a trench for electricity cables. The wall in the west survived up to 1.05 m in height and up to 0.40 m in thickness, depending on the size of individual stones. It was constructed of overlapping flat stones. The interior face was flat. The wall had nine clearly discernible courses (Fig. 82) and was laid onto the moraine till. The drainage wall also enclosed the south corner of the
93
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Drenažni zid je obdajal tudi južni vogal hiše. Bil je nekoliko nižji, saj se je ohranil do 0,65 m visoko. Pri dnu so bili vanj vgrajeni večji lomljenci, nad njimi pa še sedem leg kamnov manjših dimenzij. Tudi ta del drenaže je stal na morenskem grušču, deloma pa tudi na prežganih ruševinah starejše stavbe. V njih je bil večji kos rdeče ožgane ilovice.
Vhod: Sestavni del obeh drenaž sta bila tudi zidca, ki sta zamejevala vhod. Levi je bil 1,15 m dolg in 0,47 m širok, narejen je bil iz štirih leg kamnov, tako da je znašala njegova višina 0,60 m. Na desni strani vhoda je na svojem mestu ostala manjša, pokonci postavljena skala (dimenzije 70 x 54 x 33 cm). Po višini je bila poravnana z vrhnjo ploščo levega zidca. Na obeh kamnitih podstavkih sta najverjetneje stala lesena stebra vhodnega nadstreška. Hodnik je bil širok 0,95 m.
Temelj: Ob prenovi so nove temelje nekoliko odmaknili od starega tlorisnega gabarita in prostor poglobili. Temelj severozahodne stene je bil dolg 5,30 m in širok do 0,35 m. Zgradili so ga iz podolgovatih, ploščato lo-mljenih apnenčastih kamnov, ki so bili zloženi v največ treh legah. Vrhnja ploskev zidu je bila skrbno poravnana. Višinska razlika med kamni je znašala le nekaj centimetrov. Plošča ob zahodnem zaključku zidu, ki je bila za 12 cm nižja od nosilne ploskve temelja (189,04), je bila namreč že podlaga za temeljni prag predelne stene, ki je ločevala osrednji prostor od preddverja.
Podobno je bil narejen tudi temelj severovzhodne stene. Postavljen je bil na slabo poravnane ruševine prve faze hiše. Njegova dolžina je znašala 4,60 m, širok je bil od 0,24 do 0,49 m. Vanj so bili vgrajeni ploščati lomljenci različnih velikosti in debelin, zloženi v dveh oziroma treh legah. Zid je imel je dokaj poravnano nosilno površino, ki je bila za 13 cm nagnjena od severnega proti vzhodnemu vogalu. Višinske razlike med posameznimi kamni razen dveh izjem niso bile večje od petih centimetrov. V primerjavi z obema stranskima zidovoma je bil ta temelj tudi bolj masiven. Praznine med kamni so bile zapolnjene z drobirjem in v spodnjem delu prevlečene z rumenkasto ilovico, ki je bila na temelj potegnjena iz hišnih tal. Ta ilovnat premaz je bil na nekaterih mestih opečnato rdeče prežgan. Ožgana sta bila tudi ilovica in grušč med kamni na nosilni površini temelja, ki sta to ploskev deloma prekrivala v nekaj centimetrov debelem sloju.
Temelj jugovzhodne stene je bil od vseh najbolj šibek. Njegova dolžina je znašala 5,25 m, širok je bil od 0,13 do 0,30 m. Narejen je bil iz ene same lege kamnov, položenih na peščeno osnovo tesno ob steno gradbene jame. Z izjemo štirih večjih plošč so bili vsi drugi kamni manjših dimenzij, zato so bili na nekaj mestih zloženi tudi v dve legi. Pred južnim vogalom je bil del temeljnega zidu uničen, vendar je bil njegov potek jasen. Segal je do večje apnenčaste plošče, ki pa je bila že podlaga temeljnemu pragu predelne stene.
Stena, ki je ločevala osrednji prostor od preddverja, ni imela sklenjenega temelja. Namesto njega je v liniji
house. It was slightly lower, surviving to the height of up to 0.65 m. At the bottom, it consisted of large unworked stones followed upwards by seven courses of smaller stones. This part of the drainage wall was laid in part onto the moraine till and in part onto the burnt debris of the earlier house. This debris revealed a large piece of burnt loam.
Entrance: The drainage walls included low walls that lined the entrance on both sides. The left wall was 1.15 m long, 0.47 m wide and composed of four courses of stones in the height of 0.60 m. Of the right wall, a single stone remained in situ; it was a small upright rock that measured 70 x 54 x 33 cm. Its top was at the same level as the top slab of the left wall. The two low walls lined a 0.95 m wide passage and most likely held wooden supports of a projecting roof.
Foundations: The new foundations were laid along the interior face of the earlier foundations and the construction pit was deepened. The foundations of the northwest wall were 5.30 m long and up to 0.35 m wide. They were constructed of oblong and flat unworked stones, at most three courses high. The bedding surface of the foundations was carefully levelled, with individual stones only differing a few centimetres in altitude. The slab at the west end of the foundations, which was 12 cm lower than the bedding surface of the foundations (189.04), served as the bedding for the sleeper beam of the partition wall that separated the main room from the anteroom.
The foundations of the northeast wall were made in a similar way. They were constructed on top of the poorly levelled debris of the Phase 1 house, and measured 4.60 m in length and from 0.24 m to 0.49 m in width. They were composed of two or three courses of variously large flat unworked stones. The bedding surface was fairly flat, with only two stones exceeding 5 cm of difference in altitude, and inclined towards the east, with 13 cm of difference in altitude between the north and the east corners. In comparison with the northwest and southeast walls, this foundation wall was more solid; the gaps between stones were filled with small-sized rubble. The yellow loam that formed the floor of the house was also applied onto the lower part of the wall. This loam coat was burnt brick red to red in some places. Also burnt was the several-centimetre thick layer of loam and rubble that partially covered the bedding surface of the foundations.
The foundations of the southeast wall were the weakest of all. They measured 5.25 m in length, from 0.13 m to 0.30 m in thickness and were composed of a single course of stones laid onto a sandy bedding and touching the wall of the construction pit. With the exception of four large slabs, all stones were small and hence in places laid in two courses. Part of the wall before the south corner was destroyed, but its course was nevertheless clear. The wall terminated at a large limestone slab that served as the bedding for the sleeper beam of the partition wall.
94
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
in bolj ali manj v istem nivoju ležalo pet ploščatih lo-mljencev: dva na zaključkih temeljev severozahodne in jugovzhodne stene ter trije v osi vhoda. Na slednjih je ležal ostanek zoglenelega temeljnega praga, ki je segal še naprej proti zahodnemu vogalu. Potek predelne stene sta opredeljevali še dve liniji močno prežganih ilovnatih tal vzhodno od omenjenih kamnov in zoglenelega lesa. Očitno gre za ostanek talne obloge, ki je bila z obeh strani dvignjena ob temeljni prag. Med linijama prežgane ilovice so namreč ležali drobci oglja.
Lesene stene: Konstrukcija severovzhodne stene je bila v spodnjem delu dobro ohranjena (sl. 80C, 83). Stala je
Sl. 82: Hiša 11. Jugozahodni drenažni zid. Fig. 82: House 11. Southwest drainage wall.
The foundations of the wall that separated the main room from the anteroom did not form an uninterrupted line. They consisted of five flat unworked stones that stood in line and roughly at the same level: two were at both ends of the wall and three in the line of the entrance. The last three also bore the remains of a charred sleeper beam that continued towards the west corner. Two parallel strips of heavily burnt loam floor east of these stones and the charred sleeper beam indicated the course of the partition wall. The strips of loam are the remains of the house floor applied up the sleeper beam from both sides, as suggested by the bits of charcoal found between the strips of loam.
Wooden walls: The northeast wall was well preserved in the lower part and thus revealed its construction (Figs. 80C, 83). The wooden wall stood on 0.25 to 0.32 m high foundations with the upper surface covered with a layer of loam to provide a levelled bedding; the loam was red burnt in fire. The charred sleeper beam (5.40 x 0.26 x 0.10 m) of oak wood did not survive as a whole, but did reveal important construction details. One of these is a 15 cm deep and oblique mortise for the post in the east corner (Post 4 - Figs. 83, 84), carved with
GRADBENI IZVIDI
Sl. 84: Hiša 11. Vogalna soha št. 4 v vzhodnem vogalu hiše. Fig. 84: House 11. Post 4 in the east corner of the house.
na 0,25 do 0,32 m visokem temeljnem zidu, ki je imel zaradi izravnave vrhnjo ploskev prevlečeno s plastjo ilovice. Ta je bila zaradi požara rdeče prežgana. Zoglenel temeljni prag (5,40 x 0,26 x 0,10 m) iz hrastovega lesa ni bil več v celoti ohranjen, imel pa je prepoznavno strukturo, v kateri so bili vidni nekateri pomembni konstrukcijski detajli. Tako je bilo vanj v vzhodnem vogalu z ostrim orodjem poševno izsekano 15 cm globoko ležišče za vogalno soho (št. 4 - sl. 83, 84). Podoben, le nekoliko plitvejši izsek se je ohranil tudi na mestu, kjer je stala ena od vmesnih soh (št. 2 - sl. 85). Pomemben konstrukcijski detajl je bil ugotovljen tudi v severnem vogalu. Tu je segal temeljni prag za 20 cm čez linijo zidu, iz česar je moč sklepati, da sta bila praga severovzhodne in severozahodne stene povezana s križno zvezo (sl. 80A).
Razen temeljnega praga so se od severovzhodne stene ohranile še štiri sohe (sl. 80C, 83). Dve sta stali v vogalih hiše (št. 1 v severnem, št. 4 v vzhodnem) in dve vmes. Razdalje med njimi so bile različne: 1,25 m (med prvo in drugo), 1,47 m (med drugo in tretjo) ter 1,57 m (med tretjo in četrto). Od omenjenih soh so na svojih mestih ostale tri, ena (št. 3) pa je bila prelomljena in prevrnjena, tako da je iz profila molela le njena stojna ploskev (velikost
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 85: Hiša 11. Vmesna soha št. 2 v severovzhodni steni hiše. Fig. 85: House 11. Intermediary Post 2 in the northeast wall of the house.
a sharp tool. A similar, but shallower mortise held one of the intermediary posts (Post 2 - Fig. 85). In the north corner, the northeast sleeper beam projected from the line of the northwest sleeper beam by 20 cm, indicating a cross-lapped joint (Fig. 80A).
Apart from the sleeper beam, four posts also survived of the northeast wall (Figs. 80C, 83). Two were corner posts (Post 1 in the north, Post 4 in the east corner) and the other two intermediary posts. The distances between them varied: 1.25 m (between Posts 1 and 2), 1.47 m (between Posts 2 and 3) and 1.57 m (between Posts 3 and 4). Three of the posts survived in situ, one (Post 3) fell down and broke so that only its standing surface (measuring 23 x 13 cm) jutted from the cross section. The other three posts had a square section with 20 or 22 cm long sides.
The exterior side of the posts revealed the remains of a charred lining made of up to 6 cm thick boards. Two boards (Figs. 83, 86) survived between the north corner Post 1 and the adjacent intermediary Post 2. The section between Posts 2 and 3 was almost completely destroyed, with only few fragments remaining. Three boards were found in situ in the east corner (Figs. 83, 84) and reached
96
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
23 x 13 cm). Preostale tri sohe so imele kvadratni presek z 20 x 20 cm oziroma 22 x 22 cm dolgimi stranicami.
Na zunanji strani soh so se ohranili deli zoglenelega opaža, ki je bil narejen iz obtesanih plohov, debelih do 6 cm. Med severno vogalno soho (št. 1) in prvo sosednjo (št. 2) sta bili ohranjeni dve deski (sl. 83, 86). Skoraj povsem uničen je bil odsek med vmesnima sohama 2 in 3, saj je od opaža ostalo le nekaj fragmentov. Boljše je bilo v vzhodnem vogalu. Na svojih mestih so bile tri deske (sl. 83, 84). Segale so za vogalno soho, kako so bile nanjo pritrjene, pa ni bilo moč ugotoviti.
Pred drugo vmesno soho je bil odkrit kos poševno usmerjenega zoglenelega lesa, ki se je stikal s temeljnim pragom (sl. 83, 87). Glede na usmerjenost (približen kot 45°) ga lahko s precejšnjo verjetnostjo označimo za ostanek spodnje ročice, ki je povezovala temeljni prag in soho v severnem vogalu.
Temeljni zid severozahodne stene je bil za okoli deset centimetrov nižji od temelja severovzhodne stene. Najverjetneje zaradi križanja temeljnih pragov, da so v severnem vogalu lažje naredili križni spah. Da je bila pri gradnji uporabljena prav ta lesna zveza, dokazuje temeljni prag, ki je podobno kot greda severovzhodne stene za 15 cm molel čez linijo zidu. Sicer pa je bil temeljni prag
behind the corner post, but it was impossible to determined how they were attached to it.
Not far north from Post 2, an oblique piece of charred wood was found that rested on the sleeper beam (Figs. 83, 87). Based on its angle (roughly 45°), we may with great probability determine it as the remains of a bottom brace that connected the sleeper beam and the north corner post.
The foundations of the northwest wall were approximately 10 cm lower than those of the northeast wall. This difference was probably made with the intention of facilitating the cross-lapped joint of the sleeper beams in the north corner. The northwest sleeper beam projected from the line of the northeast sleeper beam by 15 cm. The northwest sleeper beam was very well preserved. It was made of oak wood. The best surviving piece measured 3.40 m in length, 25 cm in width and as much as 8 cm in thickness notwithstanding compression.
Parts of the wall construction fell into the interior of the house after a fire; several beams were thus found lying perpendicular to the foundations and the sleeper beam (Figs. 80A, 88). Three of the beams (marked Posts 5-7) were fairly reliably identified as posts, two (Posts 6 and 7) with corresponding bedding on the sleeper
97
GRADBENI IZVIDI
Sl. 87: Hiša 11. Spodnja ročica in vmesna soha št. 2 v severovzhodni steni hiše.
Fig. 87: House 11. Bottom brace and intermediary Post 2 in the northeast wall of the house.
severozahodne stene zelo dobro ohranjen. Narejen je bil iz hrastovega lesa. Najbolje ohranjen kos je bil dolg 3,40 m, širok 25 cm in kljub stisnjenosti še vedno debel 8 cm.
Deli stenske konstrukcije so se po požaru prevrnili v notranjost hiše, kjer je pravokotno na temeljni zid oziroma prag ležalo več tramov (sl. 80A, 88). Trije med njimi (označeni s št. 5-7) so bili s precejšnjo verjetnostjo prepoznani za sohe. Za dve (št. 6 in 7) so se v temeljnem pragu ohranile sledi stojišča (obris utora oziroma odlomljenega čepa). Razdalje med sohami so bile skoraj enake: 1,3 m (med št. 1 v severnem vogalu in št. 5), 1,0 m (med št. 5 in št. 6) ter 1,1 m (med št. 6 in št. 7). Tudi severozahodna stena je bila narejena iz lesenih plohov, ki pa se večinoma niso ohranili. Izjemi sta kos med prevrnjenima sohama 5 in 6 ter ostanek plohov na zunanji strani sohe 1 v severnem vogalu. Slednji so dokumentirani na risbi profila (sl. 83, 89). Spodnji ploh je imel narejen izrez, da je lahko premoščal severovzhodni temeljni prag, ki je štrlel iz pročelja stavbe (sl. 90).
Tudi temelj jugovzhodne stene je bil za 11 cm nižji od temelja severovzhodne stene. Na njem je ležal zoglenel temeljni prag, dolg 2,70 m in širok do 18 cm. Na koncu je bil obtesan v čep in z njim povezan s soho vzhodnega vogala. Od nosilne konstrukcije lesene stene sta se ohranili še dve vmesni zogleneli sohi. Prva (št. 8) je bila na svojem mestu, ostanek druge pa je bilo moč
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 88: Hiša 11. Temeljni prag in zogleneli ostanki severozahodne stene hiše.
Fig. 88: House 11. Sleeper beam and charred remains of the northwest wall of the house.
beam (outline of a mortise or a broken-off tenon). The distances between the posts were almost equal: 1.3 m (between Post 1 in the north corner and Post 5), 1.0 m (between Posts 5 and 6) and 1.1 m (between Posts 6 and 7). The northwest wall was also lined with wooden boards, but they did not survive with the exception of a piece between Posts 5 and 6, as well as the remains of boards on the exterior side of Post 1 in the north corner. The last mentioned remains are documented in the drawing of the cross section (Figs. 83, 89). The bottom board had a mortise with which it fitted onto the projecting part of the northeast sleeper beam (Fig. 90).
The foundations of the southeast wall were 11 cm lower than the foundations of the northeast wall. They held a charred sleeper beam in the length of 2.70 m and the width of up to 18 cm. Its east terminal was shaped into a tenon that fitted into the east corner post. The load-bearing construction further included two charred intermediary posts. The first (Post 8) was in situ, the remains of the other (Post 9) survived as a piece of charred wood that fell into the interior of the house after a fire. The distances between Posts 4, 8 and 9 measured 0.85 and 0.90 m, respectively. Post 8 surviving in situ was 30 cm wide (Fig. 91) and was inserted into a 10 cm deep mortise hewn into the sleeper beam from the exterior side. The exterior side of this post revealed
98
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 89: Hiša 11. Ploh in vogalna soha št. 1 v severnem vogalu hiše.
Fig. 89: House 11. Board and Post 1 in the north corner of the house.
Sl. 90: Hiša 11. Ploh z izrezom za temeljni prag v severnem vogalu hiše.
Fig. 90: House 11. Board with a mortise for the sleeper beam in the north corner of the house.
Sl. 91: Hiša 11. Temeljni prag, vogalna soha št. 4 in vmesna soha št. 8 v jugovzhodni steni hiše. Fig. 91: House 11. Sleeper beam, corner Post 4 and intermediary Post 8 in the southeast wall of the house.
prepoznati iz kosa zoglenelega lesa, ki se je po požaru prevrnil v notranjost hiše (št. 9). Razdalji med vogalno in obema vmesnima sohama sta znašali 0,85 oziroma 0,90 m. Soha 8, ki je ostala na svojem mestu, je bila široka 30 cm (sl. 91). Vstavljena je bila v 10 cm globok utor, ki so ga z zunanje strani izsekali v temeljni prag. Na zunanji
wooden lining in the shape of scarce remains of four boards measuring between 14 and 20 cm in width.
House interior: The house had three rooms: the main room and the anteroom, as well as a small square structure to the left of the entrance (Figs. 79, 80A). The main room was square in plan with 4.65 m long sides. Its interior
99
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
strani sohe je bil lesen opaž, kar je bilo razbrati iz skromnih ostankov štirih plohov, širokih med 14 in 20 cm.
Notranjost hiše: Hiša je imela tri prostore: glavnega in preddverje, v katerem je bil na levi strani vhoda še manjši kvadraten objekt (sl. 79, 80A). Osrednji prostor je bil pravilne kvadratne oblike s stranicami 4,65 m. Njegova uporabna površina je torej znašala 21,6 m2. Tla v njem so bila narejena iz phane rumenkaste ilovice. Plast, debela do 5 cm, se je najbolje ohranila v osrednjem delu prostora, medtem ko je bila ob stenah povečini iztrgana. Kljub temu je bilo moč ugotoviti, da je bil ilovnat nanos ob temeljih znatno odebeljen in dvignjen ob temeljni zid. Z njim so zapolnili tudi špranje med kamni. Tla niso bila ožgana, čeprav so na njih ležali zogleneli deli stenske konstrukcije in zaplate prežgane ilovice. Izjema je bil le ozek pas ob temeljnem pragu jugozahodne stene, ki je ločevala glavni prostor od preddverja.
Nadaljnja poglobitev jugovzhodne polovice glavnega prostora (linija izkopa je na tlorisu označena s črto) je pokazala, da so bila pod pravkar opisano hodno površino še ena tla. Prekrivala jih je tanka sivočrna plast oglja in pepela, zaradi gorenja so bila opečnato rdeče ožgana. Odkritje še ene hodne površine s sledovi gorenja kaže na to, da je stavba doživela dva požara. Obseg prvega je težko določiti, saj je bila pogoriščna plast v glavnem odstranjena, tla pa obnovljena z novim do 5 cm debelim nanosom iz phane ilovice.44 Tudi najdbe so bile na obeh hodnih površinah zelo skromne. Na spodnji je ležal odlomek bronaste verižice (t. 32: 4), na zgornji pa med drugim del steklene jagode (t. 32: 5). V vzhodni polovici prostora sta bili v spodnja tla vgrajeni dve večji apnenčasti plošči.
Preddverje hiše se je po načinu gradnje razlikovalo od glavnega prostora. Zamejeno je bilo zgolj z drenažnim zidom, ki je oklepal 10 m2 veliko površino, razdeljeno na dva dela: na desni strani je bil vhodni prostor oziroma veža, levo od njega pa manjši kvadraten objekt. V vežo, veliko 4,7 m2, se je vstopalo skozi odprtino v jugozahodni steni drenaže, ki sta jo obdajala dva zidca. Vhod je dobil tako obliko krajšega hodnika. Tla v veži so bila iz phane rumenkaste ilovice, položene na poravnano peščeno osnovo. Nanos je bil najdebelejši ob steni glavnega prostora, kjer je bil dvignjen do nivoja temeljnega praga. Na tem mestu je bil tudi močno prežgan, zato je imel opečnato rdečo barvo. Tla v vhodnem prostoru so bila za dobrih 10 cm višja od hodne površine glavnega prostora.
Tudi objekt v levi polovici preddverja je oklepala drenaža (sl. 80A, 92). Od vhodnega dela ga je ločeval zid, od katerega so se poleg obeh vogalnih plošč ohranili še štirje vmesni kamni. Velikost objekta so določale štiri velike vogalne plošče. Razdalje med njimi so znašale natančno 1,5 m, tako da je imel prostor 2,25 m2 velik tloris. Temeljni pragovi se niso ohranili, zato ne vemo, kakšna je bila vrhnja konstrukcija. So pa na peščeni zemlji tik nad gruščem ledeniške morene ležali ostanki
44 Morda so spodnja tla pripadala prvi gradbeni fazi, trdnih dokazov ta takšno trditev pa seveda ni.
surface measured 21.6 m2. The floor was made of beaten yellowish loam. The loam floor was up to 5 cm thick and survived best in the central part of the room, while most of it along the walls was missing. It was, however, possible to establish that the layer of loam was considerably thicker at the foundations and raised onto the foundation stones. The loam was also used to fill the gaps between the stones. The floor was not burnt with the exception of a narrow band along the sleeper beam for the southwest wall that separated the main room from the anteroom. Recovered on the floor were charred remains of wall construction and patches of burnt daub.
The excavation area was deepened in the southeast half of the main room interior to investigate the remains under the Phase 2 floor (the outline of the deepened part is marked with a line on the plan). This revealed another floor, which was covered with a thin grey-black layer of charcoal and ash, burnt brick red to red in a fire. The second floor, also with traces of fire, shows that there were two fires in the house. It is difficult to estimate the extent of the first one, as the fire debris was for the most part cleared and a new, up to 5 cm thick floor of beaten loam laid.44 None of the two floors revealed many small finds. The lower floor yielded a fragment of a small bronze chain (Pl. 32: 4), the upper one revealed a fragment of a glass bead (Pl. 32: 5) and several other objects. Built into the lower floor in the east half of the room were two large limestone slabs.
The structure in front of the main room was built in a different manner. It was enclosed with the drainage wall and covered a 10 m2 large space divided into two parts: the anteroom to the right and a small square structure to the left. The anteroom covered a 4.7 m2 large surface and was accessed via the opening in the southwest drainage wall delimited by a low wall on each side. The entrance thus appeared as a short corridor. The floor in the anteroom was made ofbeaten loam laid onto levelled sandy bedding. The loam was thicker along the wall that separated the anteroom from the main room, where it was raised to the level of the sleeper beam. Here it was also heavily burnt and thus brick red to red in colour. The floor in the anteroom was over 10 cm higher than that in the main room.
The structure to the left of the anteroom was also enclosed with the drainage wall (Figs. 80A, 92). It was separated from the anteroom by a wall, surviving as two corner slabs and four stones in between. The size of the structure can be estimated from the four large corner slabs. The distances between them measured exactly 1.5 m, enclosing a 2.25 m2 large space. The sleeper beams did not survive, preventing us from knowing the construction of the superstructure. The excavations did reveal, however, the remains of four charred boards lying on the sandy bedding just above the moraine till,
44 The lower floor may have belonged to the first construction phase, but we lack solid evidence to corroborate such an assumption.
100
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 92: Hiša 11. Vogalne plošče in ostanki zoglenelega poda v zahodni polovici preddverja; pogled z vzhoda. Fig. 92: House 11. Corner slabs and charred remains of the floor in the west part of the entrance area; view from the east.
štirih zoglenelih plohov, od katerih je bil najbolje ohranjen širok 28 cm. Očitno gre za ostanek nekdanjega poda, ki je zgorel v požaru.
Analiza lesa je pokazala, da so za gradnjo hiše 11 uporabili hrast. Tej drevesni vrsti je pripadalo kar 53 vzorcev, le eden (krajša deska) je bil iz jelovega lesa.
Stavbne ruševine: Ruševine so bile skoraj v celoti omejene na tloris hiše. Prav zaradi takšne lege lahko rečemo, da so nastale s porušenjem njene druge faze. Njihova debelina ni bila povsod enaka: najdebelejše so bile ob severovzhodni steni (okoli 1,70 m), od tod naprej pa so strmo upadale in se na južni strani stanjšale na okoli 0,50 m. Po sestavi in predvsem po izraziti prežganosti so se dobro ločile od polnila gradbene jame. Razmejeval ju je rob rdečerjavo prežgane ilovice in koščkov oglja, na jugovzhodni strani pa tudi zoglenel les. Ruševine so bile tudi bistveno bolj čvrsto naložene. Med ožganim kamenjem in sivočrno zemljo ter rdeče ožganim peskom so ležali fragmenti bronastih in železnih predmetov, odlomki prežgane ilovice, kosi glinastih svitkov, lončene črepinje in živalske kosti (t. 32:6-25). V zahodnem in južnem kotu se je na požarno ruševino hiše prevrnil tudi del suhozidne drenaže.
Hišna tla je prekrivala do 20 cm debela plast peska. Ob temeljih in na mestih, kjer je bila na tleh večja količina zgorelega in zoglenelega lesa, je bil ta pesek rdečkasto prežgan. Ponekod je bil povsem čist, drugod pa pomešan z rjavkasto zemljo. Vmes so bili koščki železove žlindre, odlomki prežgane ilovice in fragmenti keramike.
Najdbe: t. 32: 4-25.
the best preserved of which was 28 cm wide. These are interpreted as the remains of the floor that burnt in a fire.
Analysis of the wood showed that oak was used to construct House 11. As many as 53 samples were of this wood and only one sample (of a short board) belonged to fir wood.
House debris: The debris was found almost exclusively within the outline of the house, which suggests that it represented the remains of the second-phase house. The layer of debris was thickest along the northeast wall (around 1.70 m), from whence it thinned considerably to roughly 0.50 cm in the south. It was clearly distinguishable from the fill of the construction pit in the composition, but even more in the different intensity of burning. The debris and the fill were separated by a line of red-brown burnt clay daub and pieces of charcoal, in the southeast also charred wood. The debris was also considerably more compact. It consisted ofburnt stones, grey-black earth and red burnt sand, and yielded pieces of clay daub, fragments ofbronze and iron artefacts, clay rings, pottery sherds and animal bones (Pl. 32:6-25). In the west and south corners, part of the drywall drainage collapsed onto the fire debris.
The house floor was covered by an up to 20 cm thick layer of sand. The sand was burnt to a reddish colour along the foundations and in the places with larger quantities of burnt and charred wood. The sand was in places mixed with brownish earth, and also contained pieces of iron slag, fragments of clay daub and ceramic sherds.
Small finds: Pl. 32: 4-25.
101
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 12
Lega: kvadrat E-F 10 (pril. 1).
Ohranjenost: Od hiše se je ohranilo le območje severnega vogala, saj so jo močno poškodovali novodobni vkopi. Imela je dve gradbeni fazi. Od prve so ostali na svojem mestu del temelja, jama in ruševinski zasip v njej, od druge faze pa prav tako del temelja, hodna površina (?) in stavbna ruševina.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 93A-C)
Temelj: Od temelja je bil ohranjen 1,15 m dolg odsek, zložen iz šestih ploščatih neobdelanih lomljencev iz apnenca, ki so imeli lepo poravnano zgornjo površino (sl. 93A in C).
Jama: Pravokotna jama z zaobljenimi vogali (dolžina 3,90 m, širina 1,66 m, globina do 32 cm) je imela banjasto dno (sl. 93B). Vkopana je bila v sterilno rjavordečo ilovico. Njene stene in robovi so bili z izjemo jugozahodne strani sivordeče prežgani. Da je bil ogenj v zgornjem delu jame razmeroma močan, dokazuje okolica, saj je bila ilovica na nekaterih mestih prežgana še 20 cm od robov. Nižje moč ognja ni bila tako velika. Dno jame namreč ni bilo ožgano.
Jama je bila zasuta s stavbnimi ruševinami. Sestavljala jih je mešanica zemlje, drobnega kamenja in zdrobljene prežgane ilovice, vmes so bili tudi živalske kosti, redki odlomki keramike ter bronasti fragmenti nedoločljivih oblik. Izjema je spiralni zaključek stranske ploščice večdelne samostrelne peresovine certoške fibule (t. 33: 1).
Ob severnem vogalu jame je bila ovalna kotanjasta jama (premer 75 cm, globina 22 cm), vkopana v sterilno geološko osnovo. Zapolnjena je bila z zemljo, v kateri so bili manjši lomljenci.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 93A in D)
Drenaža: Drugi fazi hiše sta pripadali dve vzporedni vrsti ploščatih kamnov iz apnenca na severovzhodni strani stavbišča. Zunanja, precej neurejena, je bila postavljena ob rob gradbene jame, ki je bila vkopana v ilovnato osnovo oziroma v ruševino prve gradbene faze. Niz kamnov je bil dolg 1,40 m. K njemu so sodili še dva manjša lomljenca onkraj novodobnega jarka in vrsta sedmih ploščatih kamnov, položenih na rob zasutja velike jame z banjastim dnom (sl. 93A in D). Glede na lego bi lahko vse skupaj označili za ostanek nekdanje drenaže.
Temelj: Temelj hiše je bil od pravkar opisane vrste kamnov odmaknjen za 20 cm. Od njega je ostala vrsta urejeno zloženih, pretežno manjših ploščatih lomljencev. Del zidu sta bila morda tudi dva iz prvotne lege prema-
HOUSE 12
Location: Grid Squares E-F 10 (App. 1).
Preservation: Only the north corner of the house survived, the rest was heavily damaged by modern-period cuts. The house had two construction phases. The remains of the first phase surviving in situ consisted of part of the foundations, a pit and debris fill, and of the second phase part of the foundations, the ground surface (?) and house debris.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Fig. 93A-C)
Foundations: A 1.15 m long section of the foundations survived, composed of six flat unworked pieces of limestone with the upper surfaces forming a levelled bedding surface (Fig. 93A and C).
Pit: The pit was rectangular in plan with rounded corners (l. 3.90, w. 1.66 m, depth up to 32 cm), it was also rounded in cross section (Fig. 93B). It was dug into sterile brown-red loam. With the exception of the southwest side, its walls and edges were burnt to a grey-red colour. The fire in the upper part of the pit must have been fairly fierce, as suggested by the loam around the edges being burnt up to 20 cm from the edge. Lower down, the fire was less intense and the bottom showed no signs of a fire.
The pit was filled with house debris composed of earth mixed with small stones and crushed loam daub, but also animal bones, rare pottery sherds and mostly amorphous bronze fragments. The bronze fragments included the spiral terminal of the side plate from a multipart crossbow spring of a Certosa fibula (Pl. 33: 1).
Found at the north corner of the rectangular pit was another, much smaller pit. It was oval in plan, rounded in cross section (diam. 75 cm, depth 22 cm) and dug into the sterile natural deposit. Its fill consisted of earth with smaller flat and unworked stones.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Fig. 93A and D)
Drainage: The remains of the second-phase house included two parallel lines of flat pieces of limestone along the northeast wall of the construction pit. The outer line was fairly irregular and laid along the edge of the construction pit dug into the natural deposit and the debris of the first phase. The line of stones was 1.40 m long and included two smaller flat unworked stones, found on the other side of the modern-period cut, and a line of seven flat stones laid on the edge of the fill of the large rectangular pit (Fig. 93A and D). Considering its position, the whole may be interpreted as the remains of the northeast drainage wall.
Foundations: The inner line of stones constituted the remains of the foundations that were laid 20 cm from
102
GRADBENI IZVIDI	SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 12
B: profil A1-A2
A1 0
C: faza 1
D: faza 2
ccû'VG a

(S)

o

¿?
J»
^poCpD i

O
„ & "
Sl. 93: Hiša 12. Tloris in profil. A,B: M. = 1:50; C,D: M. = 1:100. Fig. 93: House 12. Ground plan and cross section. A,B: scale = 1:50; C,D: scale = 1:100.
103
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
knjena ploščata kamna v severnem delu stavbišča. Med temeljnimi kamni sta ležala dva različno usmerjena kosa zoglenelih gred. Ostanek temeljnega praga je bil iz hrasta, pravokotno na temelj ležeči kos pa iz jelovega lesa.
Ruševine: Stavbišče je prekrival okoli 0,50 m debel sloj ruševin. V sivočrni zemlji so ležali prežgano kamenje, živalske kosti, odlomljeni deli glinastih svitkov, keramika in brezoblični drobci brona. V ruševinah je bila tudi prežgana in zdrobljena ilovica, ki se je pojavljala v poldrugi meter širokem pasu jugozahodno od linije zgoraj opisanega temelja. Na nekaterih kosih so bili vidni odtisi brun in protja. Morda gre za ostanek severozahodne stene, od katere pa se ni ohranila nobena druga sled.
Najdbe: t. 33: 2-17.
HIŠA 13
Lega: kvadrat B 4-5 (pril. 1).
Ohranjenost: Od hiše se je ohranil le severni vogal s krajšima odsekoma temeljev. Drugi deli so bili uničeni s kasnejšimi terenskimi posegi.
Gradbena jama: Stavbišče za hišo so pripravili z vkopom gradbene jame v grušč ledeniške morene. Meje vkopa so bile zelo dobro razpoznavne. Stena je bila sprva zelo poševna, nato pa je postala navpična. Okoli severnega vogala je bil izkop polkrožno razširjen. Na tisti strani, kjer se je gradbena jama najbolj zajedla v pobočje, je bila globoka skoraj 0,50 m.
Drenaža: Temelj je bil najverjetneje zavarovan s slabo grajenim drenažnim zidom, ki pa se je ohranil le ob severnem vogalu hiše (sl. 95). Tu so bili kamni zloženi ob zaokrožen vkop gradbene jame. K drenaži so verjetno sodili tudi pokonci postavljeni ploščati lomljenci ob obeh temeljih.
Temelj: Temelja hiše sta bila od roba gradbene jame odmaknjena od 20 do 30 cm (sl. 94A). Od severovzhodnega zidu je ostalo na svojih mestih sedem lomljencev iz apnenca, položenih na grušč v eni sami legi. Po višini so bili povsem poravnani (sl. 94D). Temelju je pripadal tudi osmi, za 30 cm odmaknjen ploščat apnenčast kamen.
Od temelja severozahodne stene je bilo v originalni legi ohranjenih pet ploščatih lomljencev. Del tega zidu je bila tudi plošča v severnem vogalu. Temeljni zid severozahodne stene je bil namreč za 5 cm nižji od temelja severovzhodne stene. Na vogalni plošči se je ohranil zoglenel ostanek okrogle sohe iz nagnoja. Bruno je še imelo skorjo.
Notranjost hiše: V hiši sta bili odkriti dve jami. Njuna obrisa sta se pokazala šele 10 cm pod domnevnim nivojem hišnega tlaka, zato sta bila dobro vidna le v profilu (sl. 94C). Prva jama je bila okrogle oblike
the drainage wall. The remains consisted of a regular line of mostly small and flat unworked stones. The two flat stones north of this, no longer in situ, may also have formed part of the foundations. Found between the foundation stones were two variously oriented pieces of charred beams. The piece of a sleeper beam was of oak, while the perpendicular piece of a beam was of fir.
Debris: The construction area was covered with an up to 0.50 m thick layer of debris. It consisted of grey-black earth, burnt stones, animal bones, fragments of clay rings, pottery sherds and amorphous pieces of bronze. The debris also included burnt and crushed loam daub that appeared in a roughly 1.5 m wide strip southwest of the foundations. Some of the daub pieces bore the impressions of timbers and branches. They may represent the only remains of the northwest wall.
Small finds: Pl. 33: 2-17.
HOUSE 13
Location: Grid Squares B 4-5 (App. 1).
Preservation: Only the north corner with short sections of the northwest and northeast foundations survived. Other parts were destroyed during later interventions.
Construction pit: The construction pit was dug into the moraine till. The borders of the pit were clearly discernible. The wall was inclined at the top and became vertical towards the bottom. The north corner was enlarged and rounded. The pit was almost 0.50 m deep in the part dug furthest into the slope.
Drainage: The foundations were most likely protected with a poorly constructed drainage wall, which only survived in the north corner (Fig. 95). The stones were laid along the rounded corner of the construction pit. The upright flat unworked stones along the northwest and northeast foundations probably also formed part of the drainage wall.
Foundations: The foundations were laid 20 to 30 cm from the wall of the construction pit (Fig. 94A). Of the northeast foundations, seven unworked pieces of limestone remained in situ, laid onto the moraine till in a single course. They provided a levelled bedding surface (Fig. 94D). The eighth flat piece of limestone was found 30 cm away.
Of the northwest foundations, five flat unworked stones remained in situ. The slab in the north corner also formed part of this wall. These foundations were 5 cm lower than the northeast foundations. The corner stone bore the charred remains of a round post of laburnum with surviving bark.
House interior: The house had two pits. Their outlines only appeared 10 cm under the presumed house floor and were therefore only clearly visible in the cross section (Fig. 94C). The first pit was round in plan (diam.
104
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 13
x = -36 y = 16
-V
B: profila
D: profil B1-B2
B1
C: profil A1-A2
A1
189,00
A2
2 m
189,00
Sl. 94: Hiša 13. Tloris in profila. M. = 1:50. Fig. 94: Hiša 13. Ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
(premer 0,85 m, ohranjena globina 36 cm). Vkopali so jo v grušč ledeniške morene. Zapolnjena je bila z rjavo humozno zemljo, v kateri so bili pri vrhu koščki oglja in prežgane ilovice, najverjetneje ostanek tal.
Druga jama je bila umeščena v severni kot hiše. Od sten je bila odmaknjena za okoli 20 cm. Imela je banjasto dno. Tudi ta jama je vkopana v grušč ledeniške morene, deloma je presekala tudi polnilo prve jame. Bila je torej mlajša. Njen premer je znašal 0,80 m in ohranjena globina 10 cm. Zasuta je bila s črnikasto zemljo, v kateri so bili prežgani drobci ilovice in redki
0.85 m, surv. depth 36 cm) and dug into the moraine till. It was filled with brown humus that also contained bits of charcoal and burnt loam daub or floor towards the top.
The second pit, also round in plan, was located in the north corner of the house. It was dug some 20 cm from either of two walls. The pit was rounded in cross section. It, too, was dug into the moraine till and partly cut the fill of the first pit, of an earlier date. It measured 0.80 m in diameter and 10 cm in surviving depth. It was filled with blackish earth that included bits of loam daub and rare pieces of charcoal. A group of rounded stones
105
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
koščki oglja. Na vrhu polnila je bila gruča zaobljenih kamnov. Sredi jame je ležal kupček razlomljenih bronastih ingotov in pogač v skupni teži 0,66 kg (sl. 96, t. 33: 18-20).
Ruševine: Severni kot hiše, ki se je edini ohranil, so zapolnjevale stavbne ruševine. Sestavljala jih je črnikasta zemlja s primešanimi oblicami in lomljenci, na katerih so bile sledi ognja. Vmes so ležali koščki oglja, zdrobljena prežgana ilovica, deli glinastih svitkov (t. 33: 21-23), črepinje in živalske kosti. Analiza oglja je pokazala prisotnost naslednjih vrst lesa: jelka, bukev, hrast, javor in jesen. Ruševine so prekrivale tudi temelj in obe jami.
Najdbe: t. 33: 18-23.
HIŠA 14
Lega: kvadrat F 15-16 (pril. 1).
Ohranjenost: Čeprav hiša ni bila najbolje ohranjena, so bile ugotovljene tri gradbene faze.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 97, 98)
Gradbena jama: Gradbena jama je bila zamejena z ostro ločnico med sterilnimi peski ledeniške morene in sivo ruševino hiše. V pobočje je bila vkopana s treh strani, na četrti (proti jugozahodu) se je iztekla v poravnano vhodno ploščad. Globina vkopa ni bila dokumentirana, sodeč po debelini ruševin, je znašala najmanj 35 cm.
fc ^ * ^
Sl. 96: Hiša 13. Bronasti ingoti iz jame 2.
Fig. 96: House 13. Bronze ingots from Pit 2.
Sl. 95: Hiša 13. Pogled z jugovzhoda. Fig. 95: House 13. View from the southeast.
was found on top of the fill. Found in the middle of the pit was a heap of broken bronze ingots in the total weight of 0.66 kg (Fig. 96, Pl. 33:18-20).
Debris: The only surviving, north corner of the house was filled with house debris. The debris consisted of blackish earth mixed with cobbles and unworked stones that showed signs of fire. Also in the debris were bits of charcoal, crushed and burnt loam daub, parts of clay rings (Pl. 33: 21-23), pottery sherds and animal bones. The analysis of charcoal revealed the presence of fir, beech, oak, maple and ash. The debris also covered the foundations and both pits.
Small finds: Pl. 33:18-23.
HOUSE 14
Location: Grid Squares F 15-16 (App. 1).
Preservation: The house was not well preserved, but its remains nevertheless revealed three construction phases.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 97, 98)
Construction pit: Its borders were clearly discernible as a line between the sterile sandy deposits of the moraine till and the grey house debris. The pit was dug into the slope on three sides, while on the fourth (southwest) side its bottom continued onto the levelled entrance platform.
106
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
x = 53
Sl. 97: Hiša 14. Tloris gradbene faze 1. A: M. = 1:50; B: M. = 1:100. Fig. 97: House 14. Ground plan of Construction Phase 1. A: scale = 1:50; B: scale = 1:100.
107
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Drenaža: Od drenažnega zidu je ostalo na svojih mestih le nekaj kamnov na severovzhodni strani gradbene jame. Od stene vkopa so bili odmaknjeni do 30 cm. Vmesni prostor je zapolnjevala siva mastna ilovica. Ob kamne, ki so bili postavljeni na trdno peščeno osnovo, je bila na notranji strani prislonjena večja prelomljena plošča iz apnenca (dolžina 75 cm, debelina 6 cm). Tako narejena drenaža se je ohranila v dolžini 1,40 m.
Morda bi lahko ostankom drenaže pripisali tudi skupino manjših lomljencev in oblic, s katerimi je bil obložen severni kot gradbene jame. Isto lahko rečemo za kamne nedaleč stran od severozahodne stene vkopa.
Temelj: Zelo slabo se je ohranil tudi temelj. Na severovzhodni strani sta ostala na svojih mestih dva ploščata kamna iz laporja in apnenca, položena na trdo peščeno podlago. Njuni zgornji ploskvi sta bili v isti višini, poravnana sta bila tudi notranja robova. V isti liniji sta ležala še dva manjša lomljenca iz apnenca. Glede na višino (190,72) bi lahko vsaj večjega označili za ostanek temelja.
Krajši odsek temelja se je ohranil tudi na severozahodni strani stavbe. Gre za pet plošč laporja v skupni dolžini 1,40 m.
Notranjost hiše: V notranjosti so se ohranili ostanki hišnih tal in ognjišče. Ilovnata tla so bila iz rumenkaste ilovice, nabite na peščeno geološko podlago. Najbolje se je ohranila manjša zaplata ob temeljnih kamnih severozahodne stene, ki je bila deloma opečnato rdeče prežgana.
Ob severovzhodno steno hiše je bilo postavljeno ognjišče (sl. 99). Imelo je okroglo obliko s premerom 0,90 m. Podlaga je bila narejena iz drobnih oblic in lomljencev, ki so bili v enem sloju strnjeno zloženi na sterilno osnovo iz mivke. Na to podlago je bila nato na-nesena do 6 cm debela plast ilovice. Razpokana kurilna ploskev, ki je imela nekdaj gladko površino, je bila zaradi
Sl. 98: Hiša 14. Gradbena faza 1; pogled z jugozahoda.
Fig. 98: House 14. Construction Phase 1; view from the
southwest.
The depth of the pit could not be reliably established, but it must have measured at least 35 cm in the deepest part.
Drainage: Only a few stones of the drainage wall were found in situ, on the northeast side of the construction pit. The stones were laid up to 30 cm from the wall of the construction pit. The space in between was backfilled with grey greasy loam. The stones were laid onto the hard sandy deposits and lined along the interior with a large broken limestone slab (l. 75 cm, th. 6 cm). The drainage survived in a 1.40 m long section.
The group of smaller unworked stones and cobbles that lined the north corner of the construction pit may also have formed part of the drainage. The same may be true of the stones lying not far from the group, beside the northwest wall of the construction pit.
Foundations: These were also very poorly preserved. Two flat stones of marl and limestone, respectively, remained in situ of the northeast foundations, laid onto the hard sandy deposit. Their top surfaces were levelled, their interior faces aligned. Two other, smaller and unworked stones were found in the same line further to the north. Considering their altitude (190.72 m), at least the larger one could be seen as the remains of the foundations.
A short section of the foundations was also preserved on the northwest side of the house. It comprised five marl slabs in the total length of 1.40 m.
House interior: It revealed the remains of the house floor and of a hearth. The floor was made of yellowish loam beaten onto the sandy natural deposit. A patch of it survived along the foundation stones of the northwest wall and was burnt brick red to red in colour.
The hearth was placed beside the northeast wall of the house (Fig. 99). It was round in plan and measured 0.90 m across. It had a bedding of small cobbles and unworked stones laid in a single layer onto the natural very fine sand. The top surface consisted of an up to 6 cm thick layer of loam. The cracked top surface had once been smooth. It turned brick red to brown through cooking. Three flat unworked stones separated the hearth from the foundations, which most probably represented the bottom course of a low wall that protected the wooden wall. A layer of burnt earth, ash, charcoal and pottery sherds covered the remains of the hearth and extended to the foundations and beyond the upright slabs of the drainage. The top surface of the hearth was roughly 10 cm below the floor.
Debris: It covered the interior of the house in the thickness of roughly 0.40 m. It consisted of compact, at places burnt stone rubble mixed with earth that included numerous bits of loam daub, charcoal and sherds.
Small finds: Pls. 34, 35.
108
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 99: Hiša 14. Ognjišče; pogled z jugovzhoda. Fig. 99: House 14. Hearth; view from the southeast.
kurjenja opečnato rdečerjavo prežgana. Ognjišče so od temeljev ločevali trije ploščati lomljenci, najverjetneje spodnja lega zidca, ki je varoval leseno steno. Sicer pa je ognjišče prekrivala plast ožgane zemlje, pepela, oglja in lončenih črepinj, ki se je širila do temelja pa tudi onkraj pokonci postavljene drenažne plošče. Površina ognjišča je bila slabih 10 cm nižja od nivoja hišnih tal.
Ruševina: Notranjost hiše so zapolnjevale stavbne ruševine. To je bila zbita, mestoma ožgana kamnita groblja, pomešana z zemljo, v kateri je ležalo polno drobcev prežgane ilovice, oglja in črepinj. Plast ruševin je bila debela okoli 0,40 m.
Najdbe: t. 34, 35.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 100)
Stavbišče in temelj: Stavbišče za novo hišo je bilo pomaknjeno proti jugovzhodu in so ga le deloma umestili na ruševine starejše faze (sl. 100B). Zanesljivo je bilo zamejeno na severovzhodni strani, kjer se je med gruščem ledeniške morene in sivo bivalno površino vlekel do 10 cm širok in 2 m dolg pas mastne rumenkaste ilovice. Temelj na tej strani ni bil ohranjen.
Nekoliko drugače je bilo na severozahodu. Tu se je širila ruševina prve gradbene faze, na njej je ležal bolj ali manj strnjen niz kamnov in oblic, ki jih lahko označimo kot ostanke temelja severozahodne stene. Kamni so bili namreč po višini poravnani, v istem nivoju sta na obeh koncih ležala večja trikotna plošča oziroma lomljenec. Upoštevajoč vse kamne, je bil zid dolg okoli 4,5 metra.
Roba stavbišča na jugozahodni strani ni bilo moč določiti, saj je hišne ostaline poškodovala eksplozija granate. Bolj pregledna se zdi situacija na jugovzhodu. Tu je bila odkrita kamnita struktura (morda ognjišče), ki je ležala na meji kulturne plasti in ledeniške morene. Od tu naprej proti jugovzhodu tloris hiše ni segal.
Notranjost hiše: Znotraj tako zarisanega tlorisa se je vlekla tanka kulturna plast, sestavljena iz sivorjave zemlje, v kateri so bili drobci oglja, prežgane ilovice, lončene črepinje in živalske kosti. To bi lahko bila nekdanja hodna površina oziroma nivo tik nad njo. Ilovnata tla namreč niso bila ugotovljena.
Ob jugovzhodnem robu stavbišča je stala že omenjena kamnita struktura, vendar pa njene namembnosti ni bilo moč docela pojasniti. Lahko bi šlo za ognjišče. Objekt je imel slabo zložen obod iz ploščato lomljenega kamenja, naloženega zelo neurejeno (tudi v dveh legah) do višine 0,40 m. Vrhnja ploskev je bila neporavnana.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Fig. 100)
Construction area and foundations: The new house was located towards the southeast and partially constructed on top of the debris of the first-phase house (Fig. 100B). Only the northeast border of its construction pit could be identified, in the shape of an up to 10 cm wide and 2 m long strip of greasy yellowish loam between the moraine till and the grey ground surface. The foundations were not preserved here.
In the northwest, where the house covered the debris of the first-phase house, excavations revealed a more or less unbroken line of stones and cobbles that may be seen as the remains of the foundations. The surviving section of the foundations was around 4.5 m long. The stones were levelled, the large triangular slab and the unworked stone at either end as well.
The southwest edge of the construction area could not be determined, as an exploding grenade damaged this part. In the southeast, excavations unearthed a stone structure, possibly a hearth, at the border between the cultural layer and the moraine till; the house did not reach beyond this.
House interior: Within the borders thus delimited, there was a thin cultural layer of grey-brown earth that included bits of charcoal, crushed loam daub, pottery sherds and animal bones. It may have represented the ground surface or the level just under it, as a loam floor was not found.
The stone structure along the southeast edge of the construction area could not be determined as to its function. It may have been a hearth. The edges were lined with flat unworked stones laid in a very unorderly manner (at places in two courses) to a height of 0.40 m. The top surface was uneven. Along the interior edge, the stones were
109
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
B
Sl. 100: Hiša 14. Tloris gradbene faze 2. A: M. = 1:50; B: M. = 1:100. Fig. 100: House 14. Ground plan of Construction Phase 2. A: scale = 1:50; B: scale = 1:100.
110
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Na notranji strani je bila ob kamne nanesena obloga iz sive mastne ilovice. Z ilovico je bilo obloženo tudi dno, plast pa je bila močno prežgana in zdrobljena. Na njej sta ležala fragment bronaste kačaste fibule in kos okrašene glinaste plošče (t. 36:1, 17).
Ruševine: Prostor znotraj stavbišča je prekrivala do 0,35 m debela plast peščene zemlje, polne zdrobljenega lepa, kosti in črepinj. Vmes je bil še fragment tulca železne sulične osti (t. 36: 4). Plast je segala tudi nad ruševino prve faze hiše. Očitno gre za nasutje, s katerim so poravnali teren in ga pripravili za gradnjo novega objekta, ki smo ga označili kot tretja faza hiše14.
Najdbe: t. 36: 1-17.
GRADBENA FAZA 3 (sl. 101)
Tloris: Nova stavba je bila pomaknjena v odnosu do predhodne za dober meter proti jugozahodu (sl. 101B). Stala je na poravnanih ruševinah druge gradbene faze, deloma je segala tudi na peščeno geološko osnovo. Pri umeščanju hiše so ohranili usmeritev obeh njenih predhodnic. Tloris opredeljujeta dva niza neurejeno zloženega kamenja različnih velikosti in oblik, ki pa sta se v kamniti gmoti ruševin jasno izrisovala.
Temelj: Temelj severovzhodne stene je bil dolg 5 m (sl. 101A). Narejen je bil iz lomljencev, ki so bili mestoma zloženi v dveh neurejenih vrstah oziroma legah. Vzporedno z njim je tekel še en, prav tako na ruševine postavljen zid, ki je imel poravnano zunanje lice.45 Oba zidova skupaj sta bila široka 0,90 m, med njima je bilo razsuto kamenje.
Razmeroma neurejeno zložen je bil tudi severozahodni temelj. Njegova ohranjena dolžina je znašala 5 m, širina pa ni bila povsod enaka, saj so bili vanj vgrajeni različno veliki kamni (do 0,50 m).
Nekako štiri metre od severnega vogala se je na severozahodni zid v pravokotni smeri navezovala vrsta sedmih kamnov. Najverjetneje gre za ostanek vmesnega zidu, ki je notranjost objekta delil na dva dela.
Na jugovzhodni strani temelj ni bil ohranjen. Tu je mejo objekta določala ostra linija, ki je ločevala moreno od kamnite ruševine. Na peščeni osnovi so ležali tudi trije večji ploščati lomljenci. Njihov položaj se je dobro ujemal z linijo omenjenega vmesnega zidu.
Notranjost hiše: Notranjost objekta je bila zapolnjena z ruševino iz kamenja in rjave peščene zemlje. Vmes so bili še lončene črepinje, drobci prežgane ilovice in številne živalske kosti. Na severovzhodu so ruševine prekrivale oba tamkajšnja zidova, proti jugozahodu so segale le do vmesnega zidu.
V ruševinah, vendar že zunaj objekta, je bilo najdenih nekaj bronastih predmetov (t. 36:18-22).
45 Del zidu je uničila granata v prvi svetovni vojni, zato je možno, da je segal vse do severnega vogala objekta.
coated with grey greasy loam; this was also used to coat the bottom, with the loam heavily burnt and crushed. A fragment of a serpentine fibula and a piece of a decorated terracotta plaque were found on top (Pl. 36:1, 17).
Debris: The construction area was covered by an up to 0.35 m thick layer of sandy earth that yielded a great amount of crushed daub, bones and sherds, as well as a fragment of an iron spearhead socket (Pl. 36: 4). This layer extended to the northeast above the debris of the first-phase house. It was subsequently levelled and thus prepared for the construction of a new building marked as the third phase of House 14.
Small finds: Pl. 36:1-17.
CONSTRUCTION PHASE 3 (Fig. 101)
Ground plan: The third house partly overlapped the earlier one and was constructed over a metre further to the southwest (Fig. 101B). It was built onto the levelled debris of the second-phase house in one part and dug into the natural deposit of sand elsewhere. It respected the orientation of its two predecessors. The plan was discernible from two sections of irregularly laid stones of various shapes and sizes clearly distinguishable from the stone debris.
Foundations: The northeast foundations survived in the length of 5 m (Fig. 101A). They were constructed of unworked stones laid in places in two irregular courses. Another wall, also laid onto the levelled debris, ran parallel to it further to the south and had a straight exterior face.45 The thickness of the two walls together measured 0.90 m and the space between them was filled with rubble.
The northwest foundations were also laid in a relatively irregular manner. They measured 5 m in surviving length, while the thickness varied depending on the width (up to 0.50 m) of individual stones in them.
Roughly 4 m from the north corner, a line of seven stones was found perpendicular to the northwest wall. These are probably the remains of the foundations for the partition wall dividing the house interior into two rooms.
The southeast foundations did not survive. The edge of the house was here marked by a sharp line that separated the moraine till from the stone debris. Three flat unworked stones were found lying on the natural deposit of sand. Their position corresponded well with the line of the above-mentioned foundations of the partition wall.
House interior: It was filled with debris consisting of stones and brown sandy earth. The debris included ceramic sherds, bits of loam daub and numerous animal bones. In the northeast, the debris covered both walls, but only reached to the partition wall in the southwest.
The debris recovered outside the house yielded several bronze artefacts (Pl. 36:18-22).
45 It is possible that the wall reached to the north corner of the house as this part was destroyed by a grenade in WW I.
111
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
112
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 15
Lega: kvadrat C 4 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša je bila odkrita na lokaciji, predvideni za gradnjo nove osnovne šole. Imela je tri gradbene faze. Zaradi odlične ohranjenosti se je ponudila možnost, da se njene ostaline predstavijo in situ, in sicer znotraj tlorisa novega šolskega poslopja. Odločeno je bilo, da se predstavi njena druga, najbolje ohranjena gradbena faza, kar je zahtevalo kompromise pri poteku raziskav. Prva (najstarejša) faza ni bila raziskana v celoti, saj bi to terjalo večje posege in rušenje dobro ohranjenih delov mlajše stavbe. Ključna območja so bila zato raziskana z manjšimi sondami, s katerimi je bilo moč zadovoljivo pojasniti gradbene detajle in stratigrafske odnose. Nekoliko lažja je bila odločitev pri najmlajši (tretji) gradbeni fazi. Ker je šlo zgolj za ostanke nekdanjih zidov, so bili po dokumentiranju odstranjeni.
HOUSE 15
Location: Grid Square C 4 (App. 1).
Preservation: The house was excavated in the area intended for the construction of the primary school. It had three construction phases. It was excellently preserved, which led to it being presented in situ and incorporated into the new school. Of the three phases, the remains of the best preserved second phase were presented. This decision, however, meant that certain compromises had to be made during excavation. The first (earliest) phase was not investigated in its entirety, as this would necessitate the removal of well-preserved parts of the later building. Key areas were therefore selected and investigated with small test pits that afforded a sufficient understanding of the constructional details and stratigraphic relationships. The situation with the remains of the last (third) phase was less complex; these only comprised scarce remains of walls, which were documented and then removed.
GRADBENA FAZA 1 (pril. 2, sl. 102A)
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana v geološko osnovo, ki je bila tudi v tem predelu naselja ledeniška morena z grušči, mivko in konglomeratom, vmes so se pojavljali še večji zaobljeni kamni. Meja vkopa je bila dobro prepoznavna le na severni strani. Na zahodu se je namreč stavbišče prepletalo s sosednjim objektom (hišo 15A), na nasprotni strani pa linije ni bilo več mogoče določiti, ker so gradbeno jamo v drugi fazi razširili daleč proti vzhodu. Z vkopom v pobočje je bila ustvarjena obsežna terasa, odprta proti jugu, kjer je tekla pot in kjer je bil tudi dostop k stavbi.
Drenaža: Severni drenažni zid je bil zgrajen kot suhi zid. V prvi gradbeni fazi je bil dolg 6,40 m in visok do 1,05 m (sl. 102A). Njegova debelina je znašala do 35 cm, odvisno od širine vanj vgrajenih kamnov. Zid je bil postavljen poševno, sledeč nagibu vkopa gradbene jame (sl. 103). Na nekaterih mestih so bili kamni naslonjeni na steno, povečini pa so bili od nje vendarle odmaknjeni (tudi do 25 cm), zato je bil vmesni prostor zapolnjen z gruščnatim polnilom. Drenaža je bila narejena zelo kakovostno. Pri gradnji so uporabili izbrane, sicer neobdelane lomljence apnenca, redkeje tudi oblice iz morene različnih velikosti in oblik. Kamni so bili zloženi zelo natančno drug vrh drugega v stebriče (pril. 2C; sl. 104). Stebriči med seboj niso bili povezani. Notranje lice tako zgrajenega drenažnega zidu je bilo poravnano. Zelo natančno je bil na trdno peščeno osnovo položen temelj drenaže, za katerega so uporabili enakomerno velike lomljence in ploščate oblice.
Pregradni zid: Na zahodni strani je bil postavljen tako imenovani pregradni zid, ki je ločeval stavbišči hiš 15 in 15A (pril. 2D, sl. 105). Postavljen je bil na 30 cm debel sloj poravnanih stavbnih ruševin (prežgana pešče-
CONSTRUCTION PHASE 1 (App. 2, Fig. 102A)
Construction pit: It was dug into the natural deposit that consisted of rubble, very fine sand and conglomerate of the moraine till, with the odd large and rounded stone. The edges of the pit were only clearly discernible in the north. In the west, the construction area overlapped with that of the adjacent building (House 15A), while in the east the edge could not be determined as the construction pit was later, for the second phase, considerably extended eastwards. The construction area being dug into the slope created a vast terrace opened to the south, where the entrance to the building was positioned and where one could access the path that ran through the settlement.
Drainage: The north drainage drywall of the first phase was 6.40 m long, up to 1.05 m high (Fig. 102A) and up to 35 cm thick, depending on the width of the stones built into it. The drywall was inclined, similarly as the wall of the construction pit (Fig. 103). In some places, individual stones leaned against the wall, but most were separated from it (up to 25 cm) and the space in between backfilled with rubble. The drainage wall was very carefully constructed, using select, but unworked pieces of limestone and rare variously sized cobbles from the moraine till. The stones were stacked one on top of the other to form separate columns (App. 2C; Fig. 104). The interior face was straight. The bottom course of the drywall was very carefully laid onto the hard natural deposit of sand and consisted of equally large unworked stones and flat cobbles.
Dividing wall: The wall built alongside the west wall of the house served to separate House 15 from House 15A (App. 2D, Fig. 105). It was built onto a 30 cm thick layer of levelled house debris (consisting of
113
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: faza 1
Sl. 102: Hiša 15. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2; C: gradbena faza 3. M. = 1:100. Fig. 102: House 15. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2; C: Construction Phase 3. Scale = 1:100.
114
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 103: Hiša 15. Profil severnega drenažnega zidu; pogled z vzhoda.
Fig. 103: House 15. Cross section of the north drainage wall; view from the east.
na zemlja, do apna prežgano kamenje, koščki prežgane ilovice, oglje, živalske kosti, deli glinastih svitkov), ki so prekrivale temelj in tla prve gradbene faze hiše 15A (pril. 2E, sl. 106). Pri gradnji so uporabili večje neobdelane kvadre laporja, lomljence iz apnenca ter oblice. Vmes je bila trdo nabita peščena ilovica. Na stičišču s severnim drenažnim zidom, s katerim je oklepal pravi kot, je bil pregradni zid visok 0,90 m, na južni strani pa le še 0,45 m. Njegova širina je znašala do 0,55 m. Zid je imel dobro poravnano vzhodno lice, torej tisto stran, ki je bila obrnjena proti hiši 15. Ob zid so bile prislonjene velike plošče laporja, ki jih lahko brez zadržkov označimo za ostanek drenaže. Zahodno lice (proti ruševinam hiše 15A) je bilo precej bolj vegasto, saj ga ob gradnji niso skrbneje poravnali.
Temelj: Temelj južne stene je bil narejen iz večjih ploščatih lomljencev (velikost do 42 x 23 cm), ki so bili položeni v eni legi in v eni vrsti na geološko osnovo. Kamni so imeli skrbno poravnan notranji rob, na zunanji strani so bili obnje položeni manjši lomljenci. Temelj je bil skoraj vodoraven. Izjema je bila le zaključna plošča ob presledku, ki je bila nekaj centimetrov nižja

Sl. 104: Hiša 15. Severni drenažni zid; pogled z juga.
Fig. 104: House 15. North drainage wall; view from the south.
Sl. 105: Hiša 15. Pregradni zid; pogled z vzhoda. Fig. 105: House 15. Partition wall; view from the east.
sandy earth, stones burnt to the point of being reduced to lime, crushed loam daub, charcoal, animal bones, fragments of clay rings) that covered the foundations and the floor of the first construction phase of House 15A (App. 2E, Fig. 106). The wall was built of large unworked rectangular stones of marl, unworked pieces of limestone and cobbles, with the interspaces packed with sandy loam. At the contact with the north drainage wall, perpendicular to it, the dividing wall survived to the height of 0.90 m, while at its south end it was only 0.45 m high. It was up to 0.55 m thick. The east face, towards House 15, was straight. The large marl slabs leaning against the wall were identified as the remains of the drainage. The west face, towards the debris of House 15A, was rather irregular.
Foundations: The south foundations were constructed of large and flat unworked stones (measuring
115
GRADBENI IZVIDI
Sl. 106: Hiša 15. Profil pregradnega zidu; pogled z juga. Fig. 106: House 15. Cross section of the partition wall; view from the south.
in poravnana s ploščo jugozahodnega vogala hiše. Ker med njima ni bilo drugih kamnov, je bila 0,70 m široka vrzel opredeljena kot vhod v stavbo, obe plošči pa kot podlagi za lesena podboja vrat. Na vzhodni strani se je temelj zaključil z večjim podolgovatim vogalnim kamnom, ki je bil obrnjen v smeri vzhodnega hišnega temelja. Dokumentiran je na sl. 102A. Po višini je bil dobro poravnan s preostalimi kamni južnega temelja (182,18 m). Večja plošča je ležala tudi na stiku temeljev južne in predelne stene. Tik ob temelju, vendar že zunaj stavbe, je iz tal štrlel večji obrušen skalnat blok. Njegov vrh je bil poravnan z višino nasutja ulice pred stavbo.
Severni temelj se je slabše ohranil. Na svojih mestih so ostali le kamni zahodnega prostora hiše, položeni v eni legi in eni vrsti na raščena tla. Del temelja pred severozahodnim vogalom je manjkal, očitno zaradi manjšega podora, ki je na tem mestu poškodoval tudi drenažo. Na spoju s predelno steno je bil v temelj vgrajen ploščat kvader, v smeri proti drenaži pa še večji lomljenec. Očitno je služil kot podlaga za temeljni prag predelne stene, ki je na spoju segal čez linijo severnega zidu. Vzhodno od predelne stene kamni temelja niso ostali na svojih prvotnih mestih. To je pokazal profil, iz katerega je bilo mogoče razbrati, da je bil temelj na tem odseku ob prenovi hiše popravljen. Kamni so namreč delno stali na prežganem tlaku, zato je na dlani, da
SETTLEMENT STRUCTURES
up to 42 x 23 cm) laid in a single course and a single line onto the natural deposit. The interior face was straight, with additional smaller unworked stones laid along the exterior face. The bedding surface was almost flat, the only exception was the last stone before the gap or opening towards the southwest corner of the building; this stone was several centimetres lower, but at the same height as the corner stone. The absence of stones suggests that the 0.70 m wide gap represented the entrance into the building and the two stones at either end represented the bases that held wooden door posts. In the east, the south foundations terminated in a large oblong corner stone positioned perpendicularly, i.e. in line of the east foundations, as can be seen on Fig. 102A. This stone was levelled with the other stones of the south foundations (182.18 m). A large slab was also found at the junction of the south and partition walls. Beside the foundations on the exterior side, a large worn cuboid rock projected from the ground. Its top was levelled with the street in front of the house.
The north foundations were less well preserved; only the stones of the west room remained in situ, laid in a single course and a single line onto the bedrock. Part of the foundations before the northwest corner was missing, apparently due to collapsed stones that also damaged the drainage wall in this part. At the junction with the partition wall, a flat rectangular stone was built into the foundations, with another large unworked stone positioned next to it towards the drainage wall. The latter stone presumably served as the bedding for the sleeper beam of the partition wall that projected from the line of the north wall. The stones to the east of the partition wall were not in situ. This was revealed by the cross section, which showed repair of this section of the wall. The stones in part stood on the burnt floor, which is evidence of them belonging to Construction Phase 2 (App. 2G). Another, rather messy line of stones was laid between the foundations and the drainage wall, the appearance of which was rather that of a backfill.
The west foundations were also composed of a single line of stones, laid in a single course onto the natural deposit of stone rubble. The stones were smaller (up to 30 x 18 cm), but carefully levelled to form a bedding surface, with the differences between individual stones not exceeding 2 cm! The wall had several gaps. It terminated at both corners with large slabs.
The foundations of the partition wall were composed of small unworked pieces of limestone and marl, as well as cobbles from the moraine till. The stones were laid in a single course and a single line. A large slab formed the junction between the foundations of the partition and of the exterior walls.
The east foundations did not survive and had been removed while levelling the terrain for a new house (Phase 2). Their course could nevertheless be determined on the basis of the large stone in the southeast
116
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
pripadajo drugi gradbeni fazi (pril. 2G). Med temelj in drenažo je bila zložena še ena, precej neurejena vrsta kamnov, ki pa je dajala videz polnila, zato je ne kaže interpretirati kot del zidu.
Tudi zahodni temelj je bil narejen iz ene vrste kamnov, položenih v eni legi na gruščnato podlago. Bili so manjših dimenzij (velikost do 30 x 18 cm), imeli pa so skrbno poravnane zgornje ploskve. Razlike so znašale do 2 cm! V zidu je bilo nekaj vrzeli. V severozahodnem in jugozahodnem vogalu se je zaključil z velikima ploščama.
Za temelj predelne stene so bili uporabljeni majhni lomljenci iz apnenca in laporja ter oblice iz morene. Kamni so bili položeni v eni legi in eni vrsti. Na stiku s severnim in južnim temeljem se je temelj predelne stene navezoval na večji kamniti plošči.
Vzhodni temelj se ni ohranil. Odstranili so ga med prenovo hiše (gradbena faza 2), ker je bil v napoto pri niveliranju tal. Njegov položaj je bilo moč določiti z lego večje vogalne plošče v južnem temelju (sl. 102A) ter po obrisu izruvanega temeljnega kamna, ki se je dobro videl v profilu manjše sonde, s katero so presekali strukture pod nivojem prežganih ilovnatih tal druge gradbene faze.
Notranjost hiše: Notranjost hiše je delila predelna stena. Večji prostor (7,5 m2) je bil na zahodni strani, manjši (5,3 m2) pa na vzhodu. Tla so bila narejena iz rumenkaste ilovice, nanesene na mivko in pesek ledeniške morene. V zahodnem prostoru so bila slabo ohranjena, saj so se večje ploskve že odluščile od podlage. Tla v vzhodnem prostoru pa so ležala pod bivalno površino mlajše stavbe. Da bi ugotovili stratigrafski odnos med obema hodnima površinama, je bilo potrebno sondiranje. Profil ene od manjših sond, s katerima so bila raziskana nasutja,46 je pokazal, da je bil ilovnat nanos spodnjih tal (faza 1), ki je ležal na gruščnati moreni, debel 3-4 cm. Plast nabite ilovice je bila nekoliko močnejša le ob iztrganih kamnih vzhodnega zidu, kjer je dosegla debelino do 7 cm. Površina tal je bila zaradi požara ožgana in sive barve. Prekrivale so jo do 15 cm debele ruševine: najprej tanka plast pepela, nato ožgan pesek, nazadnje pa še peščena poravnava, na katero so bila nabita ilovnata tla obnovljene hiše (faza 2 - glej pril. 2G, sl. 107).
Sl. 107: Hiša 15. Srednji prostor; stratigrafski odnos med hodnima površinama prve in druge gradbene faze. Fig. 107: House 15. Central room; stratigraphic relationship between the flo ors of the first and second construction phases.
corner (Fig. 102A) and the impression of a missing foundation stone in the cross section of one of the trenches that investigated the structures under the burnt floor of the second phase.
House interior: The house was divided in two rooms with a partition wall: a larger one (7.5 m2) in the west and a smaller one (5.3 m2) in the east. The floor in both rooms was made ofyellowish loam applied onto the very fine and coarser sand of the moraine till. The floor in the west room was poorly preserved, with larger parts becoming detached from the bedding. The floor in the east room was unearthed under the ground surface of the later house. The exact stratigraphic relationship between the two ground surfaces was investigated with a test pit. The cross section of one of these46 showed that the loamy layer of the lower floor (Phase 1) was laid onto the moraine till and measured 3-4 cm in thickness. The layer of beaten loam was slightly thicker, up to 7 cm, only along the missing stones of the east wall. The surface of the floor was burnt in a fire and turned grey. It was covered by up to 15 cm thick debris: first a thin layer of ash, followed by burnt sand and finally a sandy levelling that served as the bedding for the loamy floor of Phase 2 (see App. 2G, Fig. 107).
GRADBENA FAZA 2 (pril. 2, sl. 102B)
Gradbena jama: Po uničujočem požaru so hišo obnovili in povečali, tako da je imela tri prostore (sl. 102B). Gradbeno jamo so za 6,50 m podaljšali proti vzhodu in jo za okoli 20 cm razširili v pobočje. Tako je bil pripravljen enovit 12,60 m dolg in 3,50 m širok prostor s površino 44 m2. Na južni strani je bil odprt proti ulici.
46 Položaja sond sta označena na sl. 102A.
CONSTRUCTION PHASE 2 (App. 2, Fig. 102B)
Construction pit: Following a destructive fire, the house was renovated and enlarged to comprise three rooms (Fig. 102B). The construction pit was extended 6.50 m towards the east and around 20 cm further into the slope. This created a 12.60 m long and 3.50 m wide
46 The location of the test pits is marked on Fig. 102A.
117
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Drenaža: V zahodnem delu stavbišča sta ostala na svojem mestu pregradni in drenažni zid prve gradbene faze (glej sl. 102A in B). Ker smo ju že predstavili, opisa na tem mestu ne kaže ponavljati. Omenimo naj le to, da je bil severni drenažni zid tik pred severozahodnim kotom deloma podrt in da je ostala na razdalji dobrega metra na svojem mestu le spodnja lega masivnih kamnov (pril. 2C). Skupaj z zidom je v notranjost stavbe zdrsnilo tudi polnilo, to je rjava zemlja, pomešana z gruščem in drobci prežgane ilovice. Vzrok za podor, ki se je zgodil po uničenju stavbe, so bili najbrž slabo prepleteni kamniti stebriči, iz katerih je bil zgrajen zid.
Drenažo v razširjenem (vzhodnem) delu stavbišča pa so morali zgraditi na novo. Kot je dobro razvidno iz risbe profila (pril. 2C), kamnov niso več zlagali v stebri-če. Zanimiva je tudi ugotovitev, da temelj podaljšanega drenažnega zidu ni bil v istem nivoju, ampak je bila na liniji 6,20 m (merjeno od severozahodnega kota) 12 cm visoka stopnica, od tu najprej so se tla do severovzhodnega roba gradbene jame postopoma dvignila za dobrih 20 cm. Prav zaradi nagnjenosti podlage, ki je visela od vzhoda proti zahodu, sta bila v tej smeri nagnjena tudi temelj in tla povečane hiše. Novi odsek drenažnega zidu je bil zgrajen v neurejenih legah iz lomljenega apnenca. Vanj so bili vgrajeni tudi večji kamni, ki so se med seboj prekrivali. To je povečevalo njegovo trdnost.
Na vzhodni strani stavbišča je bil 3,60 m dolg drenažni zid ohranjen do 0,60 m visoko (pril. 2F). V južnem delu je bil zgrajen s stebriči (štirje so bili ohranjeni), v katere so bili drug vrh drugega zloženi kvadrasti lomljenci iz apnenca. Preostali del je bil narejen iz neurejenih leg večinoma zaobljenih kamnov. Ob drenažni zid so bile prislonjene lapornate plošče. Dve sta ostali na svojih prvotnih mestih, druge so se prevrnile in so ležale vzdolž vzhodnega temelja stavbe.
Temelj: Temelji prve gradbene faze so bili, kjer se je le dalo, vključeni v obnovljeno hišo. Tako so ostali na svojih mestih tudi kamni južnega temelja, vendar pa so jih vzhodno od predelne stene (med x = 44 in x = 42) prekrili z dodatno lego ploščatih lomljencev (prim. sl. 102A in B). Položeni so bili v dveh vrstah, podobno kot v novem, podaljšanem območju hiše, le da so tam ležali neposredno na geološki podlagi. Notranje lice zidu so sestavljali večji, zunanje pa prav majhni kamni iz apnenca in laporja. Temelj je bil na tem odseku videti krhek in slabo nosilen. Na stičišču s predelnima stenama sta bili vanj vgrajeni večji kamniti plošči.
Tudi severni temelj prve gradbene faze je bil vključen v gabarit prenovljene hiše, vendar le na 3,0 m dolgem odseku med severozahodnim vogalom in veliko ploščo na stiku s temeljem za predelno steno. Od tu naprej so temelj obnovili oziroma postavili na novo. Dokaz so štirje nivojsko poravnani veliki kamni (med x = 44,30 in x = 42,80), ki so bili deloma položeni na ožgana ilovnata tla in v stavbne ruševine prve gradbene faze (glej pril. 2G). Naprej proti vzhodu je bil temelj občutno slabši. Vanj so
space, covering a surface of 44 m2. It opened to the street in the south.
Drainage: In the west, both the dividing and the drainage walls from the first phase were reused (see Fig. 102A and B). They have already been described above. We should mention, however, that part of the north drainage wall just before the northwest corner collapsed and only the bottom course of large stones remained in situ, in the length of just over a metre (App. 2C). Together with the wall, part of the backfill of brown earth, rubble and bits of loam daub also slid into the interior of the house. The reason for the collapse, which occurred after the house had been destroyed, was probably in the poor interconnection of individual stacks of stones that made up the wall.
The drainage in the extended east part was constructed anew. As clearly visible from the cross section (App. 2C), the stones were no longer stacked in columns. The bottom course of the extended drainage was not levelled with the existing part of the wall, but had a 12 cm high step located 6.20 m from the northwest corner, after which the bottom of the construction pit gradually rose for just over 20 cm to the northeast corner. The foundations and the floor followed the slanted bottom of the construction pit in an E-W direction. The new section of the drainage wall was constructed of irregular courses of unworked stones and included larger overlapping stones that increased the stability of the construction.
The east drainage wall measured 3.60 m in length and survived to the height of up to 0.60 m (App. 2F). In its southern part, it was constructed of columns (four of which survived) of rectangular unworked pieces of limestone. The other part was constructed of irregular courses of mainly rounded stones. Marl slabs lined the drainage wall; two were found in situ, others fell over and were found along the east foundations.
Foundations: Wherever possible, the first-phase foundations were reused for the renovated house. The stones of the south foundations thus remained in the same place; they were added a course of flat unworked stones (cf. Fig. 102A and B) east of the partition wall (between x = 44 and x = 42). They were laid in two parallel lines, similarly as in the extended part of the new house; the only difference is that the stones in the extension were laid directly onto the natural deposits. The interior line consisted of larger and the exterior line of smaller pieces of limestone and marl. The foundations in this part looked weak and not suitable for bearing great loads. A large stone slab was included into the foundations at the junction with each of the two partition walls.
Also reused were the north foundations, but only the 3.0 m long section between the northwest corner and the large slab at the junction with the partition wall. From there on, foundations were constructed anew, as evidenced by the four levelled large stones (between x = 44.30 and x = 42.80) laid onto the burnt loam floor
118
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
bili vgrajeni le še manjši ploščati lomljenci iz apnenca in laporja, ki so bili deloma ugreznjeni pod nivo hišnih tal. Izjema so bile tri večje kamnite plošče: prva pri x = 40,40 m, druga na stiku s temeljem vzhodne predelne stene in tretja v severovzhodnem vogalu. Vsi kamni so ležali na geološki osnovi. Na novo postavljen odsek zidu je bil torej dolg 8,10 m in širok do 0,25 m, kolikor so pač merili največji vanj vgrajeni kamni. Ker je bil postavljen na nagnjeno podlago, je višinska razlika med vzhodnim in zahodnim koncem znašala dobrih 30 cm. Med temeljem in drenažo je bila še ena vrsta nivojsko neporavnanih lomljencev in oblic, ki jih lahko s precejšnjo verjetnostjo označimo za polnilo oziroma del ruševin.
Zelo kvalitetno je bil zgrajen tudi vzhodni temelj. Kamni so bili položeni na geološko osnovo v eni legi, ki je imela proti notranjosti stavbe natančno poravnan rob. Temelj je bil narejen iz ploščatih lomljencev laporja in apnenca. V obeh vogalih se je zaključil z večjima ploščama.
Za zahodni temelj in temelj zahodne predelne stene so uporabili kamne, ki so bili na tem mestu že v prvi gradbeni fazi, zato zidov ni treba še enkrat opisovati. Nov je bil temelj vzhodne predelne stene. Postavili so ga na tanko plast poravnanih ruševin. Narejen je bil iz dveh razmaknjenih vrst kamnov iz laporja in apnenca. Vmes so bile tudi oblice. Kamni so ležali v eni legi in so segali do obeh velikih plošč, ki sta bili na stičiščih vgrajeni v severni in južni temelj hiše.
Lesene stene: Hiša je bila zgrajena iz lesa, ta je ob požaru zgorel, se prevrnil v njeno notranjost ali pa je ostal na kamnih temeljev. Gre za ostanke temeljnih pragov, pokončnih soh in plohov lesenega poda (pril. 2A, sl. 108). Na severnem temelju je bil prag v precej strnjenem kosu dolg 2,80 m. Njegovi ostanki so segali tudi onkraj zahodne predelne stene. Na njem (deloma pa tudi ob njem) je v neenakomernih razmikih ležalo več kosov prečno usmerj enega lesa. Kateremu delu hišne konstrukcije so pripadali, ni povsem jasno. Da bi šlo za ostanke vertikalnih soh, je namreč malo verjetno, saj so bile razdalje med njimi premajhne. Temeljni prag se je v manjših, nesklenjenih segmentih ohranil tudi na kamnih zahodne stene.
Zanimiva je bila situacija v jugovzhodnem kotu zahodnega prostora. Tu je na kamnih južnega zidu ležal 1,4 m dolg kos temeljnega praga, ob njem pa še gmota zoglenelega lesa, v kateri so bili posamezni kosi obrnjeni v različne smeri. Gre namreč za mesto, kjer so se križali konstrukcijski deli južne in predelne stene. Vmes sta bila ostanek pokončne sohe in kos ploha, ki je ležal na prečni gredi. Nanjo je lahko padel le iz južne stene. Sodeč po skromnem ostanku zoglenelega lesa, ki je ležal na zunanji strani južne stene, je temeljni prag zahodne predelne stene segal čez linijo kamnov južnega zidu. Podobno razmerje vzdolžnega in prečnega temeljnega praga je bilo ugotovljeno tudi na severni strani hiše. Analiza oglja je pokazala, da so za temeljne grede uporabili hrast, medtem ko je bil ploh iz jelovega lesa.
and the house debris of the first phase (see App. 2G). Further to the east, the foundations were considerably less carefully constructed and only comprised small and flat unworked pieces of limestone and marl, partially sunk below the level of the floor. The exception was three large slabs: the first one at x = 40.40 m, the second one at the junction with the foundations of the east partition wall and the third one in the northeast corner. All of the stones were laid onto the natural deposits. The newly constructed section was 8.10 m long and up to 0.25 m thick, with the thickness depending on the size of individual stones. Being laid onto a slanted bottom of the construction pit, the difference in altitude between the east and the west corners was over 30 cm. Another line of unlevelled cobbles and unworked stones was found between the foundations and the drainage wall, these can very probably be seen either as fill or debris.
The east foundations were also well built. The stones were laid onto the natural deposits in a single course with a straight interior face. The foundations consisted of flat unworked pieces of marl and limestone. They terminated in both corners with large slabs.
The west foundations and the foundations for the west partition wall were reused from the first phase, only the foundations of the east partition wall were constructed anew. They were laid onto a thin layer of levelled debris and composed of two parallel lines of marl and limestone pieces with the odd cobble in between. They had a single course and terminated at both ends at the large slabs built into the junctions with the north and south foundations.
Wooden walls: The wooden elements of the house were burnt in a fire and either collapsed into the interior or remained on its stone bedding. These elements were sleeper beams, posts and floor boards (App. 2A, Fig. 108). The sleeper beam on the north foundations survived in the length of 2.80 m, with its remains reaching beyond the west partition wall. On top of the beam (and partly beside it), there were several unevenly distributed pieces of perpendicularly positioned wooden elements. It is not quite clear as to their exact function; it is not likely that they represented the remains of intermediary posts, as they were found quite close to one another. In shorter, broken stretches, the sleeper beam also survived on the foundations of the west wall.
In the southern corner of the west room, a 1.4 m long piece of a sleeper beam was lying on the stones of the south foundations and beside it a mass of charred wood that consisted of individual pieces with different orientations. It is the remains of the construction elements of the west partition and south walls that intersected on this spot. These included the remains of a post and a board, the latter lying on a transverse beam; it could only have fallen onto the beam from the south wall. Based on the small piece of charred wood recovered on the exterior side of the south wall, the sleeper beam of the west partition wall projected from the line of the south foundations. A
119
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 108: Hiša 15. Gradbena faza 2, ostanki zoglenelega lesa v zahodnem prostoru hiše; pogled z juga. Fig. 108: House 15. Construction Phase 2, remains of charred wood in the west room; view from the south.
Sl. 109: Hiša 15. Gradbena faza 2, ostanki zoglenelega lesa v zahodnem prostoru hiše; pogled z zahoda. Fig. 109: House 15. Construction Phase 2, remains of charred wood in the west room; view from the west.
120
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Lesen pod: Iz jelovega lesa so bili tudi ostanki petih plohov, ki so ležali poravnani drug zraven drugega v zahodnem prostoru hiše. Gre za ostanke lesenega poda, na katerega se je kasneje posul drenažni zid (sl. 109). Pod je bil položen čez uničena tla oziroma poravnane ruševine prve gradbene faze. Nivojsko je bil dobro poravnan z obnovljenimi ilovnatimi tlemi osrednjega prostora (182,13 m).
Zoglenel les se je deloma ohranil tudi v srednjem in vzhodnem prostoru hiše (pril. 2A). Tako je na severnem temelju (vzhodno od predelne stene) ležal 0,80 m dolg ostanek temeljnega praga in na njem kos vertikalne sohe. Dva večja kosa zoglenelega lesa sta se ohranila na južnem temelju: prvi je ležal zahodno od predelne stene (dolžina 0,60 m), drugi pa na temelju vzhodnega prostora (dolžina 0,62 m). Ob prvem je bilo več prečno ležečih kosov. Ostanki temeljnega praga vzhodne stene večinoma niso ležali na kamnih, ampak pred njimi v notranjost hiše. Vmes je bil prečno postavljen kos, najverjetneje del sohe. Manjši prameni oglja so bili odkriti tudi med kamni vzhodne predelne stene.
Na koncu moramo omeniti še dva stikajoča se tramiča, ki sta ležala na prežganih ilovnatih tleh tik ob predelni steni v vzhodnem prostoru hiše. Kot med njima
similar perpendicular junction of two sleeper beams was also observed in the northern part of the house. Charcoal analysis has shown that the sleeper beams were made of oak and the board of fir wood.
Wooden floor: Fir wood was also used to make the five boards lying next to one another in the west room of the house. These are the remains of a wooden floor, onto which the drainage wall later collapsed (Fig. 109). The boards were laid onto the levelled debris of the firstphase house. They were levelled with the renovated loam floor of the central room (182.13 m).
Charred wood remains were also found in the central and east rooms of the house (App. 2A). A 0.80 m long pieces of a sleeper beam was lying on the north foundations (east of the partition wall and on top of it a piece of a post). Two larger pieces of charred wood survived on the south foundations: one to the west of the partition wall (l. 0.60 m) and the other further to the east (l. 0.62 m). Several perpendicular pieces were found along the first piece. The remains of the sleeper beam of the east wall were mainly found beside the foundations in the interior of the house. They included a perpendicular piece, most probably part of a post. Smaller strips of charcoal were also found among the foundation stones of the east partition wall.
The remains of two connected beams were found on the burnt loam floor beside the partition wall in the east room. They were attached at a 70° angle, suggesting the joint of a post and a brace that ensured the stability of one of the walls.
Charcoal analyses have shown that the sleeper beam of the south wall of the central room and the sleeper beam of the west partition wall were of oak. Different wood was used for the sleeper beams of the east room; the sleeper beam of the south wall was made of fir, while the piece found on the north foundations also belonged to coniferous wood. The charred remains of the east wall and of both beams (the post and the brace) were not sampled.
House interior: The house had three rooms (Fig. 111): the large central one measured 11.15 m2, the west one 7.5 m2 and the east one 6.10 m2. The floor in the west room was made of wooden boards, in the central and east rooms of beaten loam. The loam in the east room was applied onto the natural deposit and in the central room onto the levelled first-phase debris (for the relationship of the first- and second-phase ground surfaces see App. 2G and Fig. 107). The floors in the central and east rooms were not completely horizontal, but slightly and evenly inclined westwards; the difference in altitude was just over 30 cm.
Sl. 110: Hiša 15. Druga gradbena faza po odstranitvi ruševin in pregradnega zidu, v ozadju je hiša 15A; pogled z vzhoda. Fig. 110: House 15. Second construction phase after removing the debris and the partition wall, with House 15A in the background; view from the east.
121
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 111: Hiša 15. Druga gradbena faza po odstranitvi ruševin; pogled z juga. Fig. 111: House 15. Second construction phase after removing the debris; view from the south.
je znašal 70°. Očitno gre za spoj sohe in ročice, torej lesno zvezo, ki je zagotavljala stabilnost ene od sten.
Analize zoglenelega lesa so pokazale, da sta bila temeljni prag južne stene srednjega prostora in prag zahodne predelne stene iz hrasta. Za temeljne pragove vzhodnega prostora so uporabili drugačen les. Greda na južnem zidu je bila namreč jelova, za iglavec je bil prepoznan tudi kos, ki je ležal na severnem zidu. Zogleneli ostanki vzhodne stene in obeh tramičev niso bili vzorčeni.
Notranjost hiše: Hiša je imela tri prostore (sl. 111). Srednji je meril 11,15 m2. Oba stranska prostora sta bila manjša: površina zahodnega je znašala 7,5 m2, tistega na vzhodu pa 6,10 m2. Pod zahodnega prostora je bil lesen, tla preostalih dveh prostorov pa iz naphane ilovice. V vzhodnem prostoru so jo nabili na geološko podlago, v osrednjem pa na poravnane ruševine prve gradbene faze (za razmerje obeh hodnih površin glej pril. 2G in sl. 107). Tla v osrednjem in vzhodnem prostoru niso bila vodoravna, ampak so enakomerno visela proti zahodu. Višinska razlika je znašala nekaj čez 30 cm. Tla so bila zaradi posedanja valovita in na več mestih odluščena od podlage (sl. 112). Nanos ilovice je bil debel okoli 2,5 cm. Ob stenah je bila plast nekoliko debelejša (med 4,5 in 9,0 cm), saj so z njo delno oblekli tudi temeljne kamne. Ker je hišo uničil požar, so bila tla sivo-rjavo-rdeče
Due to subsidence, the floor was wavy and detached from the bedding in several places (Fig. 112). The loam coat was roughly 2.5 cm thick and slightly thicker (between 4.5 and 9.0 cm) as it was raised to partially cover the foundation stones along the walls. The house being destroyed in a fire, the loam floor turned grey-brown-red in colour. It was covered by a thin, but compact layer of greyish ash. The house must have been emptied before the fire as it revealed no finds during excavation.
House debris: The interior of the house was filled with debris. This was thickest along the drainage walls and thinned towards the south, mainly ending at the south foundations. The debris consisted of the burnt stones of the collapsed drainage, fragments of marl slabs, small-sized rubble, larger pieces of charred wood, bits of iron slag, charcoal and loam daub burnt to a red-yellow colour. The daub survived in larger pieces along the drainage and the north foundations, elsewhere only in small bits. The debris along the east and north walls of the house contained lumps of stones burnt to the degree of turning to lime. The small finds in the debris consisted of ceramic sherds, clay rings, terracotta plaques and of a quern, but also several metal finds: two fragmented ingots, a fragmented finger ring, a mount, a small ring, the foot of a fibula and a button with an incised edge
122
GRADBENI IZVIDI	SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 112: Hiša 15. Gradbena faza 2, vzhodni prostor po odstranitvi ruševin; pogled z juga. Fig. 112: House 15. Construction Phase 2, east room after removing the debris; view from the south.
prežgana. Prekrival jih je tanek, vendar kompakten sloj sivkastega pepela. Hišo so pred požarom izpraznili, zato v njej ni bilo najdb.
Stavbne ruševine: Notranjost hiše je bila zatrpana z ruševinami. Najdebelejše so bile ob drenaži, proti jugu so se postopoma tanjšale in se v glavnem končale ob južnem temelju. Čezenj so segale le na nekaj mestih. V ruševinah so ležali ožgano kamenje porušene dre-naže, odlomki plošč laporja, kamnit drobir, večji kosi zoglenelega lesa, koščki železove žlindre, drobci oglja in rdečerumeno prežgana ilovica. Ta je bila ob drenaži in ob severnem temelju ohranjena v kompaktnih kosih, drugod pa večinoma zdrobljena. Posebnost ruševin so bili sprimki do apna prežganega kamenja, ki so ležali ob vzhodni in severni steni hiše. V ruševinah so bile najdbe: poleg črepinj, svitkov in delov okrašenih glinastih plošč še fragment žrmelj in nekaj kovinskih predmetov - dva fragmentirana ingota, fragmentiran prstan, okov, obroček, noga fibule in narezan gumb (t. 37: 1-6). Zadnja dva predmeta sta ležala na dnu špranje med zahodno steno hiše in pregradnim zidom, zato ni izključeno, da sta tja prišla že v času prve gradbene faze.
Najdbe: t. 37, t. 38, t. 39: 1-6.
(Pl. 37: 1-6). The last two artefacts were found on the bottom of the slit between the west wall of the house and the dividing wall, it is therefore possible that they came there already during the first construction phase.
Small finds: Pl. 37, Pl. 38, Pl. 39:1-6.
CONSTRUCTION PHASE 3 (Fig. 102C)
Preservation: The house of the third phase was constructed roughly on the same spot as the house of the second phase, but not much of it survived: the outline of the construction pit, a short section of the foundations and part of the charred wooden pieces of the wall construction (Fig. 102C).
Construction pit: The construction area for the new house was prepared by levelling the debris of the Phase 2 house and extending the construction pit less than a metre to the north. The pit was dug up to 0.20 m into the moraine till and had inclined walls. This created a 9.30 m long and 4.70 m wide space (roughly 44 m2) for the construction of the new house.
Foundations and wooden wall parts: The walls of the house were built up to 0.60 m from the walls of the construction pit, with the space in between serving the
123
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
GRADBENA FAZA 3 (sl. 102C)
Ohranjenost: Od tretje hiše, ki je stala približno na istem mestu, so se ohranili borni ostanki: obris gradbene jame, krajši odsek temelja ter deli zoglenele stenske konstrukcije (sl. 102C).
Gradbena jama: Da bi pripravili stavbišče, so graditelji ruševine uničene hiše (faza 2) poravnali, gradbeno jamo pa za slab meter razširili proti severu. Poševen vkop v ledeniško moreno je bil globok do 0,20 m. S tem je bil ustvarjen 9,30 m dolg in 4,70 m širok prostor (površina okoli 44 m2), na katerem so postavili novo stavbo.
Temelj in leseni deli sten: Objekt je bil odmaknjen od sten gradbene jame. Tako je bil ustvarjen do 0,60 m širok prostor, ki je nadomestil drenažni zid. Na vzhodni strani sta bili ohranjeni vogalni plošči, na katerih je počivala lesena konstrukcija. Plošča v severovzhodnem vogalu je bila položena na trdno geološko osnovo, tista na jugovzhodu pa na poravnane 0,60 m debele ruševine druge gradbene faze. Od vzhodne lesene stene so se ohranili kosi zoglenelega temeljnega praga (dolžina nekaj nad 2 m). Ob njem so ležali skromni ostanki pokončnih soh. Temeljni prag se je ohranil tudi na severni strani hiše. S presledki je meril 2,3 m. Ob njem so ležali krajši kosi prečno ležečega lesa, ki jih moramo prav tako označiti za ostanke soh. Stik obeh pragov se je ohranil v severovzhodnem vogalu hiše. Severni prag je segal čez vzhodnega, zato je na dlani, da je bil pri gradnji uporabljen križni spah.
Tretji gradbeni fazi je zelo verjetno pripadala vrsta ploščatih lomljencev ob zahodnem robu gradbene jame. Ležali so natančno nad temeljem zahodne predelne stene prve in druge gradbene faze (sl. 102C), od katerega jih je ločila 0,75 m debela plast ruševin. Ali gre zgolj za naključje, ne vemo, zanesljivo pa lahko rečemo, da zidova nista bila funkcionalno povezana. V tako zamejenem objektu, dolgem 8,30 m in širokem 3,80 m, je bilo na voljo okoli 30 m2 bivalne površine.
Zahodno, že zunaj tlorisa tretje faze, vendar na istem nivoju (182,90 m), je bila sivočrna lisa prežgane ilovnate zemlje. V njej so ležali odlomki žrmelj (sl. 102C in 113).
Stavbne ruševine: Ostanke objekta so prekrivale 0,25 m debele ruševine. V njih sta bila kamnit drobir in sivočrna zemlja s fragmenti zoglenelega lesa in prežganih ilovnatih tal. Vmes so ležali odlomki lončenih črepinj.
Najdbe: t. 39: 7-9.
Sl. 113: Hiša 15. Gradbena faza 3; fragmenti žrmelj (foto T. Lauko, NMS).
Fig. 113: House 15. Construction Phase 3, fragments of quern stones (photo T. Lauko, NMS).
purposes of drainage. In the east, both corner slabs of the foundations survived that held the wooden superstructure. The slab in the northeast corner was laid onto the hard natural deposit and the slab in the southeast corner onto the levelled, 0.60 m thick debris of Phase 2. The east wall survived as pieces of a charred sleeper beam (in the length of just over 2 m). Lying next to it were scarce remains of posts. The sleeper beam of the north wall also survived and measured 2.3 m with an interruption. Found beside it were short, perpendicular pieces of wooden elements, also the remains of posts. The northeast corner revealed the joint between two sleeper beams, with the north one above the east one in a cross-lapped joint.
The line of flat unworked stones along the west wall of the construction pit probably also belonged to Phase 3. The stones were laid on top of the foundations of the west partition wall used in the first and second construction phases (Fig. 102C), but separated by a 0.75 m thick layer of debris. It is not possible to say whether this was a mere coincidence, but it is clear that the two walls were not functionally related. The house was thus 8.30 m long and 3.80 m wide, and afforded around 30 m2 of interior surface.
To the west and outside the Phase 3 house, though at the same altitude (182.90 m), excavations revealed a grey-black patch of burnt loamy earth that yielded fragments of querns (Figs. 102C and 113).
House debris: The remains of the house were covered by 0.25 m thick debris. It consisted of small-sized rubble and grey-black earth with fragments of charred wood and crushed loam daub or floor, with the odd pottery sherd.
Small finds: Pl. 39: 7-9.
124
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 15A
Lega: kvadrat B-C 3-4 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša je bila odkrita na lokaciji, predvideni za gradnjo nove osnovne šole in telovadnice. Ostaline sta na pobočju prekrivala debel erozijski nanos in travniški humus, na poravnani terasi pa okoli 0,50 m debela ornica. Hiša je imela tri gradbene faze. Najbolje je bila ohranjena prva gradbena faza, od katere smo lahko dokumentirali drenažo iz lapornatih plošč, temelje obodnih in predelnih sten, v notranjosti pa dve kurišči in delovno jamo. Razmeroma številni so bili tudi zogleneli deli lesenih sten in kosi prežgane ilovice. Od druge gradbene faze je ostal na svojem mestu del temelja južne stene. Tretja gradbena faza je bila najslabše ohranjena. Dokumentirana sta bila le dva krajša odseka zidu, ki pa se ju ni dalo povezati v zaključen objekt.
HOUSE 15A
Location: Grid Squares B-C 3-4 (App. 1).
Preservation: The house was excavated in the area intended for the new school and gymnasium at Most na Soči. The remains of the house on the slope were covered by a thick erosion deposit and grassland humus, while those on the terrace were overlain by a roughly 0.50 thick ploughsoil. The house had three construction phases. Those of Phase 1 survived best, consisting of a drainage of marl slabs, foundations of exterior and partition walls, as well as two hearths and a work pit in the interior. There were also numerous parts of charred wooden walls and pieces of burnt loam daub. Of Phase 2, only part of the southwest foundations remained in situ. Phase 3 was preserved poorest, preventing us from determining the whole plan of the house; only two short sections of walls were documented.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 114A, 115A)
Gradbena jama: Stavbišče je bilo urejeno na približno 34 m2 velikem prostoru. Gradbena jama je bila na severni strani vkopana v ledeniško moreno, ki sta jo na tem predelu sestavljala mivka in zrnat pesek. Stena vkopa je bila poševna, ohranjena globina je znašala 0,95 m. Na zahodni strani je bil vkop plitvejši in se je stikal z gradbeno jamo hiše 22A. Zelo plitev je bil tudi vkop za južno steno. Na vzhodni strani se rob gradbene jame ni ohranil. Uničili so ga s postavitvijo pregradnega zidu, ko so gradili hišo 15.
Drenaža: Drenaža je bila narejena iz neobdelanih, po obliki in velikosti različnih plošč laporja in apnenca. Obloga je bila različno ohranjena, še najbolje ob zahodni steni. Tu so v jugozahodnem vogalu v izvirni legi stali trije lomljenci iz apnenca, naprej proti severu pa so bile plošče večinoma iz laporja, ki so se ali prevrnile čez kamne temelja ali pa so bile nagnjene proti notranjosti hiše (glej sl. 121 skrajno levo).
Severozahodni vogal hiše sta obdajali dve lapornati plošči. Nagnjeni sta bili proti stavbi. Ob severni steni je na svojem mestu ostala le še ena večja lapornata plošča, medtem ko je bila tista v severovzhodnem vogalu nagnjena nad temelj. Zavarovan je bil tudi južni zid, vendar je na prvotnih mestih ostalo le nekaj lapornatih plošč. So pa razlomljeni kosi plošč ležali med ruševinami v notranjosti stavbe.
Na severni in zahodni strani je bil prostor med drenažnimi ploščami in steno gradbene jame zapolnjen z zemljo, peskom in zaobljenim kamenjem, ki ga je treba prav tako označiti za sestavni del drenaže. Na mestih, kjer je bila drenaža nagnjena ali prevrnjena, se je v notranjost hiše razsulo tudi polnilo gradbene jame.
Temelj: Za gradnjo temeljev so uporabili ploščate lomljence iz apnenca različnih velikosti in oblik. Po-
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 114A, 115A)
Construction pit: The construction area covered a roughly 34 m2 large surface. The construction pit was dug into the moraine till in the north, composed of very fine and coarse sand. The wall of the pit was inclined and measured 0.95 m in surviving depth. In the west, the pit became shallower and touched the construction pit of House 22A. The pit was shallow in the south as well. In the east, the edge of the pit had been destroyed with the construction of the dividing wall for House 15.
Drainage: It was constructed of unworked marl and limestone slabs of different shapes and sizes. It survived to various degrees, best along the west wall. Here, three unworked pieces of limestone stood in situ in the southwest corner, while further to the north the slabs were mostly of marl that either fell over the foundations or were tilted towards the interior (see Fig. 121 far left).
The northwest corner of the house was lined with two marl slabs, tilted towards the house. A single large marl slab remained in situ along the north wall, while the slab in the northeast corner tilted over the foundations. The south wall was also protected with drainage, but only a few marl slabs remained in situ. There were, however, broken pieces of slabs found in the debris in the interior of the house.
The space between the drainage slabs and the wall of the construction pit in the north and the west was backfilled with earth, sand and rounded stones, which should also be considered as drainage. In the places where the drainage was either tilted or had collapsed, the backfill of the construction pit also fell into the interior of the house.
Foundations: These were composed of flat and un-worked limestone pieces of different shapes and sizes. They were laid in a single course and a single line into
125
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 15A (faza 1)
x = -54	x = -52	x = -50	x = -48
y = -8	y = -8	y = -8	y = -8
B: hiša 15A (faza 2)
Sl. 114: Hiša 15A. A: tloris gradbene faze 1; B: tloris gradbene faze 2. M. = 1:50. Fig 114: House 15A. A: ground plan of Construction Phase 1; B: ground plan of Construction Phase 2. Scale = 1:50.
126
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: faza 1

B: faza 2

C: faza 3

(S)
SI. 115: Hiša 15A. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2; C: gradbena faza 3. M. = 1:100. Fig. 115: House 15A. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2; C: Construction Phase 3. Scale = 1:100.
127
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 116: Hiša 15A. Prva gradbena faza; pogled z juga. Fig. 116: House15A. First construction phase; view from the south.
loženi so bili v eni legi in v eni vrsti v plitvo ležišče, ki so ga vkopali v geološko osnovo. Temelj vzhodne stene je imel poravnano nosilno ploskev, vanj je bila v severovzhodnem vogalu vključena tudi večja, iz ledeniške morene štrleča okrogla skala. Temelj južne stene je bil za 12 cm nagnjen proti vzhodu. V obeh vogalih je bil nivojsko poravnan s temeljema stranskih sten. Vsi kamni v južnem zidu so bili prežgani. Proti vzhodu je skoraj v enakem nagibu visel tudi severni temelj. Zahodni temelj se je v vogalih zaključil z nekoliko večjima ploščatima kamnoma. Večja plošča je bila vgrajena tudi na stičišču severnega temelja s temeljem vzhodne predelne stene.
Iz ene vrste kamnov, ki so bili položeni v eni legi, sta bila zgrajena tudi temelja predelnih sten. Nivojsko bolje poravnan je bil zahodni zid. Na južni strani nista segala do obodnega zidu, tako da je bil med prostori okoli 0,70 m širok prehod.
Notranjost hiše: Obodni temelji so zamejevali 15 m2 velik prostor, ki je bil s predelnima stenama razdeljen na tri dele (sl. 116). Kje je bil vhod, ni bilo moč ugotoviti, saj v južnem temelju (s te strani je bil edini možni dostop) ni bilo izrazite vrzeli. Morda se je v hišo vstopalo skozi srednji prostor, in sicer na mestu, kjer kamni južnega temelja niso bili povsem sklenjeni. Tla so bila iz rume-norjave ilovice, nabite na poravnano geološko osnovo. Hodna površina ni bila povsem ravna, ampak se je skladno z nagibom severnega in južnega temelja rahlo
a shallow groove dug into the natural deposit. The east foundations had a levelled bedding surface and included a large round rock jutting out from the moraine till in the northeast corner of the house. The south foundations descended towards the east, with a 12 cm difference in altitude. In both corners, they were levelled with the foundations of the two shorter walls. All stones in the southwest wall were burnt. The north wall was also inclined, with a roughly equal difference in altitude. The west foundations terminated in the corners with slightly larger flat stones. A large slab was built into the junction of the north exterior foundations and the east partition foundations.
The foundations of both partition walls were also built in a single course and a single line of stones. Neither of them reached to the south foundations, leaving a roughly 0.70 m wide passage between the rooms. The west foundations were levelled more carefully.
House interior: The exterior foundations enclosed a 15 m2 large space divided into three rooms (Fig. 116). It was not possible to locate the entrance, as the south foundations (the only side where access was possible) revealed no apparent gaps. The entrance may have led straight into the central room, as suggested by the broken line of the foundation stones. The floor was made of beaten yellow-brown loam applied onto the levelled natural deposit. The ground surface was not completely horizontal, but descended gently from west to east in
128
GRADBENI IZVIDI
Sl. 117: Hiša 15A. Prva gradbena faza, zahodni prostor; pogled z juga.
Fig. 117: House 15A. First construction phase, west room; view from the south.
spuščala od zahoda proti vzhodu. Ilovica je segala vse do temeljev, z njo so zapolnili tudi špranje med kamni. Ilovnata tla so se ohranila le na nekaj mestih: v nekoliko večji zaplati okoli ognjišča v zahodnem prostoru, sicer pa le tu in tam ob kamnih temeljnih zidov. Nanos je bil debel 3-4 cm, ob zidovih, kjer je bil dvignjen ob kamne, pa je dosegel debelino 8 cm. Ostanki ilovnatih tal so bili zaradi požara močno prežgani.
V	zaho dnem prostoru (sl. 117) je bilo v tla vdelano okroglo ognjišče (premer 0,70 m). Imelo je podlago iz oblih kamnov in majhnih oblic, zloženih v enem sloju. Čeznje je bil nanesen do 4,5 cm debel premaz ilovice, katerega površina je bila rdečkasto zapečena (sl. 118). Kurilna ploskev je bila poravnana s površino tal.
Podobno narejeno ognjišče (premer 0,60 m) je bilo tudi v srednjem prostoru (sl. 119). Tudi tu je bila podlaga narejena iz oblih kamnov, ki so bili trdno nabiti v gruščnato geološko osnovo. Prekrivala jih je mešanica ilovice in lapornatega drobirja (debelina do 5 cm), ki je bila rdečkasto prežgana. Nanos se je ohranil le med kamni podlage, kurilna ploskev, ki je bila v nivoju hišnih tal, pa je bila uničena. Ognjišče je obdajal pas zbitega lapornatega drobirja.
V	srednjem prostoru je bila tesno ob temelju vzhodne predelne stene vkopana ovalna jama, ki je imela ko-tanjasto dno (globina 20 cm). Zapolnjevale so jo stavbne ruševine: zemlja, manjši kamni, koščki prežgane ilovice, drobci oglja, grude žlindre in živalske kosti. V polnilu jame sta bila tudi fragment bronaste igle in brusni kamen (t. 40: 2, 11). Ob jami oziroma na vrhu zasutja so ležale črepinje lonca (t. 42: 5). Od predmetov, najdenih na tleh srednjega prostora hiše, moramo omeniti še
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 118: Hiša 15A. Prva gradbena faza, ognjišče v zahodnem prostoru; pogled z juga.
Fig. 118: House 15A. First construction phase, hearth in the west room; view from the south.
correspondence with the inclination of the north and south foundations. The loam touched the foundation stones and was also used to fill the gaps between them. The loam floor only survived in places: a large patch was found around the hearth in the west room, smaller patches were unearthed at places along the foundations. The loam coat was 3-4 cm thick, it was thicker (up to 8 cm) along the foundations where it was raised onto the foundation stones. The loam floor remains were heavily burnt.
The west room (Fig. 117) had a round hearth built into the floor (diam. 0.70 m). It had a bedding of round stones and small cobbles laid in a single course. The top surface was an up to 4.5 cm thick coat of loam with a red burnt surface (Fig. 118). The top surface was levelled with the floor.
The central room (Fig. 119) had a similarly constructed hearth (diam. 0.60 m). Here as well, the bedding was made of round stones beaten into the natural deposit of gravel. The top surface was a mixture of loam and small-sized marl rubble (up to 5 cm thick) that was red burnt through the use of fire. The top surface only survived between the stones of the bedding. It was levelled with the floor. The hearth was surrounded by a strip of compact and small-sized marl rubble.
In the central room, a pit of an oval plan and rounded cross section (depth 20 cm) was dug next to the east partition wall. Its fill consisted of house debris: earth, small stones, crushed loam daub, bits of charcoal, lumps of slag and animal bones. It also yielded a fragment of a bronze pin and a whetstone (Pl. 40:2, 11). Beside the pit and on top of its fill, excavations revealed the sherds
129
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 119: Hiša 15A. Prva gradbena faza, srednji prostor; pogled z juga.
Fig. 119: House 15A. First construction phase, central room; view from the south.
fragment bronastega trikotnega obeska (t. 40: 5 - ležal je v severovzhodnem kotu), žrmlje in brusni kamen (sl. 120) ter kos neobdelanega jelenovega roga. Na temelju vzhodne predelne stene je bil najden odlomek rdeče--črno barvanega pitosa (t. 41: 1).
V južni polovici vzhodnega prostora je ležal velik kup upognjenih, povečini okrašenih plošč iz prežgane gline. Gre za dele oboda velikega silosa, ki je propadel v požaru (glej sl. 121 skrajno desno). V drugi gradbeni fazi je ostanke delno prekril tako imenovani pregradni zid.
Lesene stene: Zogleneli ostanki lesenih sten so se na nekaj mestih ohranili v večjih kosih (sl. 114A). Večinoma so ležali v ruševinah, deloma pa tudi neposredno na zdrobljenih ostankih ilovnatih tal. Konstrukcijskih detajlov iz njihovih leg ni bilo moč rekonstruirati. Izjemi sta bila del temeljnega praga na prehodu iz zahodnega v srednji prostor in zoglenel les v kotu vzhodnega prostora, ki je ležal v vzporednih linijah, zato ga lahko zanesljivo označimo za ostanek plohov stenskega opaža. Zanimivi so bili tudi rezultati analize oglja. Od triindvajsetih vzorcev jih je namreč osemnajst pripadalo iglavcem (rdeči bor, jelka, iglavec), po dvakrat je bila ugotovljena prisotnost bukve in hrasta, en kos je bil iz brestovega lesa.
Stavbne ruševine: Zogleneli deli stene so bili mestoma prekriti z zemljeno-peščenim polnilom, ki se je posulo iz gradbene jame. Notranjost hiše je poleg zoglenelega lesa zapolnjevala do 30 cm debela plast ruševin (sl. 121). V njih so bili prežgano kamenje, zemlja,
Sl. 120: Hiša 15A. Prva gradbena faza, žrmlje in brusni kamen iz srednjega prostora (foto T. Lauko, NMS). Fig. 120: House 15A. First construction phase, quern and whetstone from the central room (photo T. Lauko, NMS).
of a jar (Pl. 42: 5). The finds recovered from the floor of the central room include a fragment of a bronze triangular pendant (Pl. 40: 5 - found in the east corner), a quern and a whetstone (Fig. 120), as well as a piece of unworked red deer antler. There was also a fragment of a black-on-red painted pithos found on the foundations of the east partition wall (Pl. 41: 1).
The southern half of the east room revealed a large heap of bent, predominantly decorated pieces of the walls of a large ceramic container destroyed in a fire (see Fig. 121 far right). These remains were partially covered in the second phase by the dividing wall.
Wooden walls: Large pieces of charred wooden walls survived in some places (Fig. 114A). They were mostly found within the debris, partly also directly on the crushed remains of the loam floor. We could not, however, discern any constructional details from their positions, with the exception of the sleeper beam at the west partition wall and parallel lines of charred wood pieces in the corner of the east room that represented the remains of wall panelling. The analysis of the wood samples gave interesting results: eighteen of the twenty-three samples belonged to coniferous trees (Scots pine, fir), two belonged to beech and oak, respectively, and one to elm wood.
House debris: The charred remains of wood were in places covered by the fill of earth and sand that had slid from the construction pit. Apart from that, the interior of the house revealed an up to 30 cm thick layer of debris (Fig. 121). It contained burnt stones, earth, crushed loam
130
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 121: Hiša 15A. Ruševine prve gradbene faze in pregradni zid; pogled z juga. Fig. 121: House 15A. Debris of the first construction phase and the partition wall; view from the south.
prežgana ilovica (tudi večji kosi), ostanki okrašenih glinastih plošč, železen nož, fragment bronaste pločevine, fragment bronaste sekire (t. 40: 7-9), črepinje posod in živalske kosti.
Najdbe: t. 40-52.
daub (also large pieces), remains of decorated terracotta plaques, an iron knife, a piece of sheet bronze, a fragment of a bronze axe (Pl. 40: 7-9), pottery sherds and animal bones.
Small finds: Pls. 40-52.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 114B, 115B)
Od druge gradbene faze je ostal na svojem mestu le del temelja južne stene. Temu bi morali dodati še tako imenovani pregradni zid, ki so ga sicer postavili ob gradnji hiše 15, vendar pa je kasneje razmejeval obe stavbišči (hiši 15 in 15A - glej sl. 115B).
Pregradni zid: Po požaru so ruševine poravnali in na vzhodni strani postavili zid. Ker smo ga podrobneje predstavili pri opisu hiše 15 (k njej je tudi sodil), bo na tem mestu dovolj, če ponovimo znane podatke (glej str. 113). Postavljen je bil točno nad vzhodni temelj prve gradbene faze hiše 15A (primerjaj sl. 115A in B). Od nje je bil torej mlajši, zgradili pa so ga iz večjih kvadrov laporja, neobdelanih lomljencev apnenca ter oblic. Med kamni je bila nabita peščena ilovica. Zid je imel zgledno poravnano vzhodno lice, proti zahodu, kjer so bile ruševine, pa je bil urejen manj natančno. Širok je bil do 55 cm. Z njim so torej zamejili stavbišče
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 114B, 115B)
Only part of the south foundations of this phase remained in situ. To it, we should add the dividing wall otherwise constructed together with House 15, but serving later to separate the two construction areas (Houses 15 and 15A - see Fig. 115B).
Dividing wall: Following a fire, the debris was levelled and a wall constructed to the east. This is described in detail above, together with House 15 (see p. 113) and only a summary is given here. It was constructed directly above the first-phase east foundations of House 15A (cf. Fig. 115A and B); it thus postdated these foundations. It was constructed of large rectangular pieces of marl, unworked pieces of limestone and cobbles, with sandy loam packed in between the stones. The wall had a fairly straight east face, while the west face, towards the debris, was less carefully constructed. It was up to 55 cm thick and served to delimit the construction area of House 15.
131
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 122: Hiša 15A. Druga gradbena faza; glinaste krogle (foto T. Lauko, NMS). Fig. 122: House 15A. Construction Phase 2; clay balls (photo T. Lauko, NMS).
hiše 15. Kasneje so pozidali tudi območje ruševin hiše 15A. S tem je zid dobil novo funkcijo, saj je ločeval obe stavbišči.
Temelj: Od nove stavbe (hiša 15A - druga gradbena faza) se je kolikor toliko ohranil le južni temelj (sl. 114B). Gre za precej vegasto vrsto kamnov iz laporja, peščenjaka in apnenca, ki so bili položeni na slabo nosilno ruševinsko podlago. Temelj se je v jugovzhodnem vogalu začenjal z večjim blokom laporja, ob katerem je ležal ploščat lomljenec iz apnenca, ki bi lahko z nekaterimi bližnjimi kamni nakazoval linijo vzhodnega temelja. Ta je bil očitno zgrajen tik ob pregradnem zidu.
Na zahodni strani se je južni temelj zaključil z velikim blokom iz apnenca. Tu je bil vogal, kjer se je začenjal temelj zahodne stene. Od njega sta na svojih mestih ostala le dva manjša kamna, saj je bila velika prevrnjena lapornata plošča, ki je ležala v isti liniji, del uničene drenaže. V kotu, ki sta ga oklepala južni in zahodni temelj, je bila velika zaobljena skala, kakršne pogosto najdejo v ledeniški moreni. Na to mesto se je prikotalila po uničenju najstarejše hiše. Temelji druge gradbene faze so jo obšli po zunanji strani.
Na severni strani temelj ni bil ohranjen, vendar pa je bila linija, do katere je segal objekt, bolj ali manj jasna. Potekala je po dobro vidni meji ruševin in sterilne rumenkaste mastne ilovice. Tako zamejen objekt je meril 5 x 3 m, s čimer je bil ustvarjen okoli 15 m2 velik bivalni prostor. Ilovnata tla se z izjemo manjše zaplate niso ohranila.
Stavbne ruševine: Tudi drugo gradbeno fazo so prekrile ruševine iz lomljencev, rjave peščene zemlje in kamnitega drobirja. Naložene so bile zelo narahlo. Vmes je bilo precej koščkov prežgane ilovice in železove žlindre, drobcev oglja, črepinj in živalskih kosti. Omeniti kaže tudi glinaste krogle (sl. 122) ter kup oglja z ostanki treh krajših tramov, ki so ležali v domnevnem
Later, the area of the debris of House 15A was also built up, which gave the wall a new function, of separating two construction areas.
Foundations: As already mentioned above, only the south foundations (Fig. 114B) remained of the new house (House 15A - Construction Phase 2). They survived as a fairly irregular line of stones (of marl, sandstone and limestone), laid onto a not particularly stable bedding of debris. In the southeast corner, the foundations began with a large block of marl. To the north of it was a flat unworked piece of limestone, which might, together with some of the adjacent stones, indicate the line of the east foundations, constructed next to the dividing wall.
The south foundations terminated with a large block of limestone that stood in the corner with the west foundations. Of these, only two small stones remains in situ, while the large marl slab that stood in the same line rather represented the collapsed drainage wall. Inside the southwest corner there was a large rounded rock, such as were frequently found in the moraine till. It rolled to this spot after the earliest house had been destroyed.
The north foundations did not survive, but the edge of the house in this part was more or less clear, running along the discernible border between the debris and the sterile, yellowish and greasy loam. The house thus measured 5 x 3 m, affording a roughly 15 m2 large interior space. The house had a loam floor, but only a small patch of it survived.
House debris: The second-phase remains were also covered by debris of unworked stones, brown sandy earth and small-sized rubble. The debris was of a light consistency and included a great amount of burnt loam daub, iron slag, bits of charcoal, ceramic sherds and animal bones. Of the small finds, we should mention three clay balls (Fig. 122) and a heap of charcoal with the remains of three short beams lying in what was
132
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
severozahodnem kotu hiše (sl. 114B). Analiziran vzorec zoglenelega lesa je bil iz rdečega bora. V kupu oziroma zraven njega so bili najdeni bronasta trakasta fibula, sulica, štiri koničasta orodja iz železa, trije brusni kamni (t. 53:1-6,10-12), lupina lešnika in nekaj semen. Oglje z najdbami je ležalo na plasti iz phane rumenkaste ilovice, najverjetneje ostanku hišnih tal.
Najdbe: t. 53 in t. 54:1-5.
GRADBENA FAZA 3 (sl. 115C)
Od zadnje stavbe, ki je stala približno na istem mestu, so se ohranili borni ostanki. Ležali so v ruševinah okoli 40 cm nad nivojem druge gradbene faze (sl. 115C). Najprej naj omenimo vrsto velikih neobdelanih kamnov, postavljenih v humusno zemljo, ki so segali čez območji obeh stavbišč (hiše 15 in 15A). Podobno umeščena je bila tudi vrsta manjših lomljencev štiri metre severneje od tod. Osamljena in brez prave povezave je bila manjša skupina kamnov, nanizanih v smeri S-J, na zahodnem robu stavbišča. Vse to namerno zloženo kamenje ni moč povezati v logično celoto, je pa dokaz, da se je na tem mestu gradbena dejavnost odvijala tudi po uničenju druge hiše. Isto lahko rečemo za najdbe, med katerimi je zanimiv zlasti del kalupa (t. 54: 9).
Najdbe: t. 54: 6-14.
HIŠA 16
Lega: kvadrat B 3 (pril. 1).
Ohranjenost: Tudi hiša 16 je bila odkrita na območju, predvidenem za gradnjo nove osnovne šole in telovadnice. Raziskana je bila leta 1980. Imela je tri gradbene faze. Prvi dve sta bili dobro ohranjeni, od tretje pa sta ostala na svojih mestih le severovzhodni drenažni in temeljni zid.47
GRADBENA FAZA 1 (sl. 123A, 124A)
Gradbena jama: Širino stavbišča so pogojevali veliki kamniti bloki v ledeniški moreni.48 Gradbena jama je bila
47	Skromne stavbne strukture (dve krajši vrsti kamnov, požarne ruševine nekega lesenega objekta), ki so ležale še nekoliko višje, kažejo, da je bil prostor v uporabi tudi kasneje, vendar so bili ostanki preskromni, da bi lahko iz njih izluščili kolikor toliko zaključeno gradbeno fazo.
48	Območje, na katerem so postavili stavbo, je bilo obljudeno že prej. To dokazujeta dve manjši jami, vkopani v peščeno moreno, ki so ju prekrili zidovi prve gradbene faze.
presumably the northwest corner of the house (Fig. 114B). The analysed sample of wood showed it be Scots pine. In the heap and beside it, excavations unearthed a bronze band fibula, a spearhead, four pointed tools of iron, three whetstones (Pl. 53: 1-6, 10-12), a hazelnut shell and several seeds. The charcoal and the artefacts were found on top of the layer of beaten yellowish loam that probably represented the remains of the house floor.
Small finds: Pl. 53 and Pl. 54:1-5.
CONSTRUCTION PHASE 3 (Fig. 115C)
Very little remained of the last house constructed roughly on the same spot. Its remains were unearthed in the debris, around 40 cm above the level of the second-phase house (Fig. 115C). First we should mention a line of large unworked stones that straddled the dividing wall and thus reached in both construction areas (of House 15 and 15A). Some 4 m to the north, there was another line that reached into both construction areas, composed of smaller unworked stones. A third, perpendicular group of stones was found at the west edge of the construction area; it was isolated and without an apparent relation to the other remains. This group of stones was intentionally laid or arranged and, even though it cannot be tied in with the whole of the house, it is certainly evidence that building activity took place here after the destruction of the second-phase house. The same can be said of the small finds, which include a piece of a mould (Pl. 54: 9).
Small finds: Pl. 54: 6-14.
HOUSE 16
Location: Grid Square B 3 (App. 1).
Preservation: House 16 was excavated in the area intended for the new primary school and its gymnasium. The 1980 investigations revealed three construction phases. The first two were well preserved, while only the northeast drainage wall and foundations survived of the third phase.47
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 123A, 124A)
Construction pit: The width of the construction area was defined by the large rocks in the moraine till.48 The
47	The scarce building remains (two short lines of stones, fire debris of a wooden building) that were found further up show that the area was in use at a later time, but did not survive to the degree of allowing us to define a construction phase.
48	The construction area had already been inhabited earlier, as proven by two small pits dug into the moraine sand and covered by the walls of Phase I. The pits yielded no finds and are therefore not included in the analysis.
133
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
na severu vkopana v pobočje, na južni strani se je iztekla v poravnano teraso. Vkop je bil v peščeni podlagi oziroma konglomeratu dobro sledljiv in je na severu segal okoli 2 m globoko. Stavbišče je merilo 17 m2 (5 x 3,50 m), v kar je vštet tudi pol metra širok pas zunaj južne stene stavbe.
Drenaža: Pred severno steno gradbene jame je bil na raščena tla postavljen drenažni zid, od katerega so se ohranili le manjši deli iz ploščatega kamenja. Prekrivalo ga je polnilo gradbene jame (povečini oblo kamenje iz morene), ki se je po uničenju stavbe posulo v njeno notranjost. Vmes so ležali kosi prežgane ilovice in oglje. Na zahodni strani sta od drenaže ostala dva močno nagnjena kamna, ki sta bila prav tako zasuta z ostanki prežganih stavbnih ruševin. Na vzhodni strani drenažni zid ni bil več ohranjen. Skupaj s polnilom gradbene jame so ga odstranili ob poravnavi terena za novo stavbo (gradbena faza 2).
Temelj: Na tako urejeno stavbišče je bila postavljena hiša nekoliko deformiranega pravokotnega tlorisa. Imela je en prostor z okoli 10 m2 veliko bivalno površino (4,50 m x 2,20 m). Južni in zahodni temelj sta bila ohranjena v celoti, severni pa le v dolžini 3,20 m. Skupaj z vzhodnim temeljem so ga odstranili ob prenovi hiše.
Temelj severne stene se je v severozahodnem vogalu začel z večjo ploščo, ki je bila za 10 cm dvignjena nad sosednje kamne. Hkrati je bila za celo dolžino pomaknjena proti zahodu, tako da je, podobno kot plošča v jugozahodnem vogalu, molela čez linijo zidu. Obnjo je bil na zahodni strani prislonjen ploščat lomljenec, morda ostanek drenaže. Temelj je imel v nadaljevanju več nivojev. Najprej so bili vanj vgrajeni štirje masivni lomljenci, na katerih so zaradi izravnave ležali manjši ploščati kamni, verjetno del poravnave. V nadaljevanju je bil zid za 10 cm višji. Na svojih mestih so ostali trije masivni ploščati kamni: najprej vodoravno ležeč, nato pa še dva v peščeno osnovo pokonci postavljena debela lomljenca. Po krajšem presledku je bil v temelju ohranjen le še en kvadrast blok (185,34), preostali del zidu so odstranili ob prenovi stavbe. Njegova linija se je ohranila kot 25 cm širok pas temnejše zemljine, ki se je vlekel proti severovzhodnemu vogalu. V njem je bila še vidna lega enega od iztrganih temeljnih kamnov.
Temelj južne stene se je ohranil kot nivojsko poravnana vrsta kamnov, ki so bili v eni legi položeni na peščeno osnovo. Dolg je bil 4,80 m. V jugozahodnem vogalu je bila vanj vgrajena večja plošča, s podobnim kamnom se je zid zaključil tudi na jugovzhodni strani tik ob vseku gradbene jame v trd konglomerat. V zidu je bil 1 m širok presledek. Na obeh straneh sta ga zamejevali plošči. Presledek je bil opredeljen kot vhod v hišo.
Zahodni temelj je bil zložen iz ene vrste nivojsko skrbno poravnanih kamnov, položenih na peščeno osnovo. Imel je eno lego, pri njegovi gradnji so uporabili kamne manjših dimenzij. Zid je bil dolg 2,20 m.
Ker v jamah ni bilo najdb, ju nismo vključili v obravnavo.
construction pit was dug into the slope in the north, with its bottom in the south continuing onto the levelled terrace. The pit was clearly distinguishable from the natural deposit of sand and conglomerate, and reached around 2 m deep in the north. The construction area measured 17 m2 (5 x 3.50 m), which includes a half a metre wide strip outside the south wall of the house.
Drainage: At the north wall of the construction pit, the drainage wall was laid onto the natural deposit. Only short sections of flat stones remained of the wall, covered by the fill of the construction pit (mostly rounded stones from the moraine till) that slid into the interior after the destruction of the house. The fill included pieces of burnt loam daub and charcoal. In the west, two heavily tilted stones remained of the drainage, also covered by the remains of burnt house debris. In the east, the drainage wall did not survive; it was removed together with the fill of the construction pit while levelling the ground for the new building (Phase 2).
Foundations: The house was roughly rectangular in plan. It had a single room, measuring some 10 m2 in interior surface (4.50 m x 2.20 m). The south and west foundations survived almost complete. The north foundations only survived in the length of 3.20 m, as they were removed during later renovation together with the east foundations.
The north foundations began in the northwest corner with a large slab raised 10 cm above the adjacent stones. The slab did not lie in the actual northwest corner but further to the west and thus projected with the whole length from the line of the west foundations, similarly as the slab in the southwest corner. The northwest slab was lined with a flat unworked stone that may represent the remains of the drainage. The north foundations were constructed further to the east in several courses; the lower one consisted of four large unworked stones covered by smaller flat stones probably to level the bedding surface, as the foundations further to the east were laid at a 10 cm higher altitude. In the latter section, only three large flat stones remained in situ: first a horizontal one followed by two upright slabs laid onto the sandy natural deposit. After a short gap, there was another rectangular stone (185,34), while the rest of the wall had been removed during renovation. The line of the foundations was nevertheless discernible, as a 25 cm thick strip of darker earth running towards the northeast corner; the impression of one of the foundation stones was still visible.
The south foundations survived as a levelled line of stones laid in a single course onto the natural deposit of sand. These foundations were 4.80 m long. Large slabs were positioned in both corners (the construction pit in the south east corner was cut into the hard conglomerate), but also at either side of the 1 m wide gap interpreted as the entrance into the house.
134
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
O	1	2m
B: hiša 16 (faza 2)
x = -64	x = -62
y = -2	y = -2
Sl. 123: Hiša 16. A: gradbena faza 1, tloris; B: gradbena faza 2, tloris. M. = 1:50. Fig. 123: House 16. A: Construction Phase 1, ground plan; B: Construction Phase 2, ground plan. Scale = 1:50.
135
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: faza 1
wT *
V ^ * -
B: faza 2
, -«ta ' c s» . V •
C: faza 3


0 ° o"
0
SI. 124: Hiša 16. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2; C: gradbena faza 3. M. = 1:100. Fig. 124: House 16. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2; C: Construction Phase 3. Scale = 1:100.
136
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 125: Hiša 16. Gradbena faza 1, zahodna polovica hiše; pogled z juga.
Fig. 125: House 16. Construction Phase 1, west part of the house; view from the south.
Sl. 126: Hiša 16. Gradbena faza 1, ostanki lesenega čebra; pogled s severa.
Fig. 126: House 16. Construction Phase 1, remains of a wooden barrel; view from the north.
Vzhodni temelj je bil v celoti odstranjen ob prenovi hiše (gradbena faza 2).
Notranjost hiše: V notranjosti hiše so se ohranili ostanki zoglenelega poda, ognjišče in več predmetov za vsakdanjo rabo. Sodeč po ohranjenih ostankih, je bil pod narejen iz klanih desk, ki so bile tesno druga ob drugi položene na poravnano peščeno osnovo (sl. 125). Ta je bila po površju rdečkasto prežgana. Podložne lege niso bile ugotovljene. Analize oglja so pokazale, da so za tla uporabili les iglavcev. Od trinajstih vzorcev jih je
The west foundations were composed of a single line and a single course of carefully levelled stones laid onto the natural deposit of sand. The stones were smaller and the foundations 2.20 m long.
The east foundations were completely removed during the renovation of the house (Phase 2).
House interior: The interior revealed the remains of a charred wooden floor, a hearth and several household items. The floor was made of cleft boards laid tightly next to one another on the levelled natural deposit of sand (Fig. 125). The surface of this sand was burnt red. Excavations did not reveal underlying structures. Charcoal analyses have shown that coniferous tree was used for the floor boards; seven of the thirteen samples taken belonged to fir, two to pine, one to larch and three to further undeterminable conifers.
The hearth was located in the east half of the house. It was composed of the top surface of heavily burnt loam (diam. up to 0.70 m) with hardened edges that covered the bedding of small cobbles. The top surface was uneven. Not far from it, pieces of charred worked wood (Fig. 126) were found forming a circle (diam. 60-70 cm). The anthracological analysis has shown the presence of different tree species: Scots pine, beech and fir. The remains included small boards with a smooth surface and worked edges, with a tenon surviving in one of the boards. These are clearly the remains of a wooden barrel. The heap of charred wood also revealed a hazelwood stick, amorphous pieces of lead and two whetstones (Pl. 55: 16, 17). A beaker was unearthed beside the hearth on its north side, and a foot of a ceramic vessel on its south side (Pl. 55: 3, 13).
The remains of other household items were recovered in the west half of the house (Fig. 127). A quern (Fig. 128) was found beside the north foundations, while complete and fragmented clay rings lay in the centre of the room together with half of a stone ball (Fig. 128) and several animal bones. The beaker found overturned beside a clay ring contained a blue glass bead (Pl. 55:2, 4).
Debris: The debris that covered the above-mentioned finds mainly consisted of clay daub burnt to a grey-yellow-red colour, which was crushed for the most part with only a few larger pieces. The greatest quantity of daub was found in a half a metre wide strip along the walls of the house. It was covered by a layer of earth mixed with stones, charcoal, bones and ceramic sherds. A portion of the debris was also found beyond the west wall of the house.
Wooden wall remains: Charred remains of a wooden wall that had collapsed into the interior of the house survived in a narrow strip along the north foundations. They were found on a 20 cm thick debris layer full of burnt loam daub. The collapsed construction included round-sectioned posts and horizontal beams; the latter lay under the posts! The anthracological analysis has shown that mainly coniferous trees were used in the
137
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
sedem pripadalo jelki, dva boru in eden macesnu, trije pa so bili opredeljeni kot iglavci.
Ognjišče je bilo umeščeno v vzhodno polovico hiše. Gre za ploskev močno prežgane ilovice (premer do 0,70 m) z otrdelimi robovi, s katero je bila prevlečena plast drobnih oblic. Površje ognjišča je bilo nagubano. Nedaleč stran so v krogu (premer 60-70 cm) ležali kosi obdelanega zoglenelega lesa (sl. 126). Antrakolo-ška analiza je pokazala prisotnost različnih drevesnih vrst: rdečega bora, bukve in jelke. Med ostanki je bilo razpoznati tudi obdelane deščice z gladko površino in obrezanimi robovi. V eni od deščic je bil ohranjen čep. Očitno gre za dele lesenega čebra. V kupu zoglenelega lesa so bili še leskova palica, kosi amorfnega svinca in dva brusna kamna (t. 55:16, 17). Ob ognjišču je na severni strani ležal lonček, na jugu pa noga posode (t. 55:3,13).
Ostanki predmetov za vsakdanjo rabo so se ohranili tudi v zahodni polovici hiše (sl. 127). Ob severnem temelju so ležale žrmlje (sl. 128), sredi prostora pa celi in polomljeni glinasti svitki, ostanki lončenih posod, polovica kamnite krogle (sl. 128) ter nekaj živalskih kosti. V lončku, ki je ležal prevrnjen ob svitku, je bila najdena jagoda iz modrega stekla (t. 55:2, 4).
Ruševine: V ruševinah, ki so prekrile hišni inventar, je prevladovala sivo-rumeno-rdeče prežgana ilovica, ki je bila večinoma zdrobljena, ohranili pa so se tudi večji kosi. Največjo koncentracijo je bilo opaziti v polme-trskem pasu ob stenah hiše. Nad tem je bila mešanica zemlje, kamenja, oglja, kosti in keramike. Nekaj ruševin se je razsulo tudi zunaj tlorisa, onkraj zahodne stene hiše.
Ostanki lesene stene: Ob severnem temelju so se v ozkem pasu ohranili zogleneli deli v notranjost prostora prevrnjene lesene stene. Ležali so na 20 cm debeli plasti ruševin, polni koščkov prežgane ilovice. V podrti konstrukciji so bila razpoznavna pokončna in vzdolžna bruna okroglega preseka. Vzdolžna bruna so ležala pod sohami! Antrakološka analiza je pokazala, da so za gradnjo uporabili večinoma iglavce. Od skupno dvaindvajsetih vzorcev jih je namreč kar šestnajst pripadalo rdečemu boru, dva jelki, po eden pa smreki oziroma iglavcu, hrastu in bukvi. Zanimivo je tudi to, da je bilo v lesu kljub zoglenelosti še vedno zaznati črvivost.
Najdbe: t. 55-56.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 123B, 124B)
Gradbena jama: Po požaru so hišo obnovili, vendar skoraj v celoti zunaj tlorisa predhodnice (sl. 129). Na 15 cm debelih ruševinah, ki so jih poravnali s tanko plastjo peska, je stala le slaba četrtina nove stavbe, ves preostali del je bil zgrajen na raščenem svetu ledeniške morene. Hiša je bila tudi drugače orientirana, saj je bil tloris zasukan proti vzhodu. Gradbeno jamo so za 1,80 m pomaknili proti severu in za slaba 2 m proti vzhodu. Poševni vkop v pobočje je bil na severni strani globok
construction. Sixteen of the twenty-two samples belonged to Scots pine, two to fir, one to spruce or some other conifer, one to oak and one to beech wood. In spite of the charred condition of the wood, woodworm holes were still visible in it.
Small finds: Pls. 55-56.
Sl. 127: Hiša 16. Gradbena faza 1, ostanki inventarja; pogled z zahoda.
Fig. 127: House 16. Construction Phase 1, remains of household items; view from the west.
Sl. 128: Hiša 16. Gradbena faza 1, žrmlje in kamnita krogla (foto T. Lauko, NMS).
Fig. 128: House 16. Construction Phase 1, a quern and a stone ball (photo T. Lauko, NMS).
138
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 129: Hiša 16. Stratigrafski odnosi med gradbenimi fazami; pogled z juga. Fig. 129: House 16. Stratigraphic relationship between the construction phases; view from the south.
0,80 m, vendar to ni bila njegova prvotna globina, saj so zgornji del uničili ob gradnji tretje faze. Meje gradbene jame so bile v konglomeratu dobro vidne. Na južni strani se je jama iztekla v teraso.
Drenaža: Od drenažnih zidov so se ohranili borni ostanki. Še največ na severovzhodni strani, kjer smo jih lahko dokumentirali le v profilu pod temeljem tretje gradbene faze (sl. 131B). Na svojih mestih so namreč ostali kamni na dnu gradbene jame, ki so bili zloženi v slab suhi zid. Trije večji pokonci postavljeni lomljenci iz apnenca so obdajali tudi severozahodni temelj, in sicer v predelu, kjer je bila gradbena jama vkopana v peščene plasti ledeniške morene (sl. 123B). Nad temelj je bila močno nagnjena tudi edina lapornata drenažna plošča ob jugovzhodni steni. Stala je tik pred vzhodnim kotom gradbene jame.
Temelj: V stavbišče so postavili hišo kvadratnega tlorisa s stranicami 3,50 m. Vsi temeljni zidovi, razen jugozahodnega, so bili narejeni iz ene vrste kamnov, položenih v eni legi na poravnano peščeno osnovo (sl. 130).
Severovzhodni temelj je bil nivojsko dobro poravnan. V vzhodnem vogalu ga je s temeljem jugovzhodne stene povezovala večja trikotna plošča. Dobro poravnan je bil tudi jugovzhodni zid. V njem je bila na spoju s temeljem predelne stene 20 cm široka reža, v kateri so leža-
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 123B, 124B)
Construction pit: Following a fire, a new house was built that did not respect the position of the earlier one and less than a quarter of the two plans overlapped (Fig. 129). In the overlapping part, the house was constructed on the 15 cm thick debris covered with a thin levelling layer of sand, while the remaining three quarters of the house were constructed on the natural deposit of the moraine till. The second house also had a different orientation, turned slightly further to the east. The construction pit was dug 1.80 m further to the north direction and just under 2 m to the east. The walls of the construction pit were inclined. The pit survived to the depth of 0.80 m in the north, but the original depth was greater as the upper part of the pit was destroyed while building the Phase 3 house. The construction pit was clearly discernible in the conglomerate. In the south, the bottom of the pit continued onto the terrace.
Drainage: Very little remained of the house's drainage drywalls. The northeast drainage wall survived best, documented in cross section under the third-phase foundations (Fig. 131B). Only the shoddily constructed bottom course remained in situ. Three large and upright unworked pieces of limestone lined the northwest foundations, in the part where the construction pit was dug
139
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 130: Hiša 16. Gradbena faza 2; pogled z jugozahoda. Fig. 130: House 16. Construction Phase 2; view from the southwest.
li zogleneli ostanki temeljnega praga predelne stene. Po velikosti podobni ploščati lomljenci so bili vgrajeni tudi v temelj severozahodne stene, vendar le na razdalji dveh metrov, merjeno od severnega vogala. V nadaljevanju so pri gradnji uporabili znatno manjše ploščate kamne. Ker so zid postavili na poravnane, vendar v primerjavi s peščeno osnovo nestabilne ruševine prve gradbene faze, so bili kamni na tem delu nekoliko ugreznjeni.
Jugozahodni temeljni zid je bil s severozahodnim povezan z veliko apnenčasto vogalno ploščo. Deloma je stal na poravnanih ruševinah, v vzhodni polovici pa na trdni peščeni osnovi. V nasprotju s preostalimi zidovi so vanj vgradili dve vrsti kamnov. Njegova širina je znašala 30 cm, na mestih, kjer sta se vrsti razlezli, pa nekaj več. Del kamnov notranje vrste je bil iztrgan. V vzhodni polovici zidu je bila 0,60 m široka vrzel, ki jo lahko s precejšnjo verjetnostjo označimo za vhod.
Iz ene vrste kamnov, ki so jih položili na peščeno osnovo, je bil zgrajen temelj predelne stene. Tudi zanj so uporabili ploščate lomljence manjših dimenzij. Nekoliko večja sta bila le kamna na spojih z obodnima temeljema. Zid je bil nivojsko dobro poravnan. V temelju sta bila dva presledka: ožji (širina 0,32 m) na zahodni strani in širši (0,50 m) ob jugovzhodni steni hiše. Slednji je bil v isti osi kot presledek v jugozahodnem temelju. Očitno je bil tu prehod iz večjega v manjši prostor.
Ostanki lesenih sten: Na temeljnih kamnih so se ohranili zogleneli deli hrastovih gred (sl. 123B). Temeljni prag jugozahodne stene je bil v kosih ohranjen na razdalji 2,35 m. V zahodnem vogalu se je z dobro vidnim križnim spahom povezoval s pragom severozahodne stene. Prag slednje se je še bolje ohranil in je bil z dvema manjšima presledkoma dolg čez 2 m. Segal je vse do predelne stene. Manj zoglenelega lesa je ležalo na severovzhodnem temeljnem zidu. Med ostanki je bil tudi prečno postavljen kos, ki je očitno pripadal stenski sohi.
into the sandy layers of the moraine till (Fig. 123B). The single drainage slab of marl at the southeast wall was also tilted over the foundations; it stood just before the east corner of the construction pit.
Foundations: The house was square in plan, with sides measuring 3.50 m. With the exception of those in the southwest, the foundations were made of a single line and a single course of stones laid onto the levelled natural deposit of sand (Fig. 130).
The northeast foundations had a carefully levelled bedding surface and ended in the east corner with a large triangular slab. The southeast foundations also had a carefully levelled bedding surface. At the junction with the partition wall, it had a 20 cm wide gap that held the charred remains of the sleeper beam of the partition wall. Equally large flat unworked stones were also used for the northwest foundations, but only in the length of 2 m from the north corner. After that, the foundations were made up of considerably smaller flat stones. As the stones were laid onto the levelled, but less stable first-phase debris in comparison with the sandy deposits elsewhere, the stones subsided.
The southwest foundations were connected with those in the northwest by a large slab of limestone in the west corner. The foundations were partially laid onto the levelled debris and partly, in the east, onto the hard natural deposit of sand. They consisted of two parallel lines of stones. They were 30 cm thick for the most part, slightly thicker where the lines slid apart through time. Part of the stones of the interior line was missing. There was a 0.60 m wide gap in the east half of the foundations, which may represent the entrance.
The foundations for the partition wall were also composed of a single line of stones laid onto the natural deposit of sand. The stones were flat, unworked and small-sized, only the two at the junction with the exterior walls were slightly larger. The bedding surface was carefully levelled. It had two gaps: a narrower one (w. 0.32 m) in the west and a wider one (0.50 m) along the southeast wall of the house. The latter was on axis with the gap in the southwest foundations and must have held the entrance into the smaller room.
Wooden walls remains: Charred remains of oak beams survived on the foundation stones (Fig. 123B). The sleeper beam of the southwest wall survived in pieces in the length of 2.35 m. In the west corner, it was connected with a cross-lapped joint with the sleeper beam of the northwest wall. The latter was better preserved and survived, with two gaps, in the length of over 2.0 m to reach the partition wall. Less charred wood remained on the northeast foundations. It included a perpendicular piece that presumably belonged to a post.
Individual pieces of sleeper beams were also found on the foundations of the southeast and partition walls. Although poorly preserved, it was possible to establish that the sleeper beam of the partition wall projected 15
140
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Posamični deli zoglenelih temeljnih pragov so ležali tudi na temeljih jugovzhodne in predelne stene. Čeprav so bili slabo ohranjeni, je bilo vseeno razbrati, da je segal temeljni prag predelne stene na obeh koncih za okoli 15 cm čez liniji obodnih gred. V jugovzhodnem temelju je bilo zanj urejeno celo 20 cm široko, s kamnom podloženo ležišče. Ugotovljeni detajli so pomembni, saj kažejo, da so tudi na teh mestih uporabili križno zvezo. Analiza oglja je pokazala, da so bili vsi deli konstrukcije iz hrastovega lesa.
Notranjost hiše: Temelji so okvirjali 9 m2 veliko površino, ki jo je predelna stena delila na dva prostora: večjega (6 m2) v južnem in manjšega (2,7 m2) v severnem delu stavbe. Tla so bila v obeh prostorih narejena iz phane ilovice, ki je bila nanesena v 4 cm debelem sloju na poravnano geološko podlago. Izjema je bil zahodni kot stavbe, kjer so ilovico nabili na plast peska, s katerim so pred tem poravnali ruševine starejše gradbene faze. Tla so bila za 10 cm nižja od temeljev, vendar je bil ilovnat nanos ob kamnih dvignjen vse do nivoja temeljnih pragov. Sredi manjšega prostora je bila v peščeno osnovo vkopana okrogla jama s kotanjastim dnom (premer 52 cm, globina 19 cm). Njene robove so ojačali z nanosom ilovice. Ker je stavbo uničil požar, so bili močno prežgani. Prežgana so bila tudi ilovnata tla v obeh prostorih hiše. V severnem kotu manjšega prostora so na tleh ležali certoška fibula (t. 57: 1), kos okrašene glinaste plošče (t. 57:11) in razpadli koščki bronaste pločevine. V tem delu stavbe sta bila še bronast obroček in fragment svitka (t. 57:2, 15).
Ruševine: Notranjost hiše so zapolnjevale ruševine, ki so v ožjem prostoru segale do višine 0,90 m, proti jugu pa so se postopoma tanjšale in bile na južni strani stavbišča debele le še 20 cm. V njih so bili večji do apna prežgani kamni, zemlja, kosi železove žlindre in kamnit drobir. Vmes je bilo tudi nekaj oglja in manjši fragmenti okrašenih glinastih plošč. Z ruševinami (mešanico zemlje, koščkov oglja, prežgane ilovice in nekaj ožganih kamnov) je bila zapolnjena tudi jama.
Najdbe: t. 57:1-15.
GRADBENA FAZA 3 (sl. 124C, 131A in B)
Stavbišče: Po požaru so na istem mestu zgradili še tretjo hišo. Njeno stavbišče je bilo slab meter nad nivojem predhodnice (sl. 131B). Gradbeno jamo so pomaknili za 0,50 m proti severovzhodu in jo v tem delu vkopali v plast morene. Globoka je bila 0,35 m. Vkop je bil dobro viden, saj se je na severni in delno tudi vzhodni strani polnilo dobro ločilo od peščene okolice. Od stavbe se je ohranil le manjši del, vse ostalo je bilo uničeno že v preteklosti. Tloris hiše je bil v primerjavi z drugo fazo ponovno rahlo zamaknjen.
Drenaža: Drenažni zid je bil za 20-30 cm odmaknjen od stene gradbene jame (sl. 131A). Zgradili so ga iz ploščatih apnenčastih kamnov, vmes so bile posamične
cm from the sleeper beams of the exterior walls at both ends. Beside the southeast foundations, there was even a bedding prepared for it, in the form of a stone. These details reveal a cross-lapped joint at these junctions as well. Charcoal analysis has shown that all parts of the wooden construction were made of oak wood.
House interior: The foundations enclosed a 9 m2 large surface partitioned into two rooms: a larger one (6 m2) in the south and a smaller one (2.7 m2) in the north. The floor in both rooms was made of beaten loam applied in the thickness of 4 cm over the levelled natural deposit. The only exception was in the west corner, where the loam was applied onto a layer of sand that levelled the first-phase debris. The floor was 10 cm lower than the bedding surface of the foundations, but the loam was raised to reach the sleeper beams along the foundations. A pit of a round plan and rounded cross section (diam. 52 cm, depth 19 cm) was dug in the centre of the smaller room, into the sandy levelling layer. The edges were reinforced with a coat of loam, heavily burnt in a fire. Also burnt were the loam floors in both rooms. In the north corner of the smaller room, a Certosa fibula (Pl. 57: 1), a piece of a decorated terracotta plaque (Pl. 57: 11) and fragmented pieces of sheet bronze were found lying on the floor. This part of the house also revealed a small bronze ring and a fragment of a spindle whorl (Pl. 57: 2, 15).
Debris: The interior of the house was filled with debris, which reached to the height of 0.90 m in the smaller room and gradually thinned to 20 cm in the south. The debris consisted of large stones burnt to the degree of turning to lime, but also earth and small-sized stone rubble. It included several pieces of charcoal, bits of iron slags and small fragments of decorated terracotta plaques. The pit in the small room was also filled with debris (earth mixed with pieces of charcoal, loam daub and several burnt stones).
Small finds: Pl. 57:1-15.
CONSTRUCTION PHASE 3 (Figs. 124C, 131A and B)
Construction area: Following a fire, the house of Phase 3 was constructed roughly on the same spot as that of Phase 2, with the construction area prepared just under a metre above the level of the predecessor (Fig. 131B). The construction pit was moved 0.50 m towards the northeast and dug into the moraine till. The pit was 0.35 m deep. The outline of the pit was clearly discernible in the sandy surroundings in the north and partly the east sides. Only a small part of the house survived. The line of the drainage wall shows that the orientation again changed in relation to the house of the second phase.
Drainage: The drainage wall was constructed 20-30 cm from the wall of the construction pit (Fig. 131A). It was composed of flat pieces of limestone with the odd
141
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 16 (faza 3)
x = -64 y = 4
x = -62 y = 4
B: profil A1-A2
A1
A2
Sl. 131: Hiša 16. Gradbena faza 3; tloris in profil. M. = 1:50. Fig. 131: House 16. Construction Phase 3; ground plan and cross section. Scale = 1:50.
lapornate plošče. Ohranil se je v dveh legah, njegova višina je znašala do 0,40 m.
Temelj: Tesno ob drenažo je bil postavljen temelj, narejen iz ene vrste in ene lege kamnov. Na svojih prvotnih mestih so ostali le trije lomljenci: vogalna plošča iz apnenca ter v nadaljevanju proti severozahodu še tri plošče iz laporja. Temelju so morda pripadali tudi nekateri posamični drobni kamni ob drenažnem zidu.
Ruševine: Drenažni in temeljni zid so prekrivale ruševine, debele do 0,40 m. V njih je bila najdena fragmentirana certoška fibula (t. 57: 16). V ruševinah in deloma že zunaj objekta je bilo najdenih še nekaj drobnih najdb, ki pa jih ni bilo moč zanesljivo povezati z razvojnimi fazami hiše (t. 57:17-25).
marl slab in between. Two courses survived to the height of up to 0.40 m.
Foundations: The northeast foundations were constructed next to the drainage wall, of a single line and a single course of stones. Only four unworked stones remained in situ: the corner limestone slab followed by three marl slabs towards the northwest. Some of the small stones along the drainage wall may also have belonged to these foundations.
Debris: The drainage and foundations walls were covered by up to 0.40 m thick debris. They yielded a fragmented Certosa fibula (Pl. 57: 16). Several other small finds were found in the debris, partly already outside of the house, but these could not positively be connected with any of the house's construction phases (Pl. 57:17-25).
142
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 17
Lega: kvadrat A-B 4 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 17 je bila odkrita s sondo 38 na parceli za novo osnovno šolo in telovadnico. Z raziskavo sta bili ugotovljeni dve gradbeni fazi (južna in severna), ki sta se ohranili le v tistem predelu, kjer je bila terasa najgloblje vsekana v pobočje (sl. 132). Ker je izkop segal le do meje gradbene parcele za osnovno šolo, severni objekt ni bil raziskan v celoti.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 133, 134A)
Vrh stavbnih ostalin je bil tik pod travnatim površjem, zato sta se ohranila le severovzhodni temelj z drenažo in del severozahodnega drenažnega zidu. Preostali del hiše je bil uničen z obdelavo zemlje.
Gradbena jama: Stavbišče je bilo vkopano v ledeni-ško moreno, ki so jo v večjem delu sestavljale plasti peska z večjo skalo, le na zahodni strani je bil trd konglomerat. Stene jame so bile poševne in globoke do 0,80 m.
Drenaža: Večji del severovzhodnega drenažnega zidu je bil zgrajen iz podolgovatih lomljencev apnenca, oblic in lapornih plošč (sl. 133B). Vse to po velikosti in obliki zelo raznoliko gradivo je bilo zloženo v neurejenih vrstah, zato je ta del drenaže dajal vtis, kot da bi bil popravljan, ko je stavba že stala in je bilo med steno hiše in robom gradbene jame malo manipulativnega prostora (sl. 135). Bistveno drugače je bil zgrajen osrednji del drenažnega zidu. Tu so bili kamni zloženi v stebriče, deloma so se prekrivali, s čimer je bila zagotovljena trdnost. To je bil prvotni, zelo kakovostno zgrajen del zidu (sl. 136). Vzhodneje so bili v drenaži večinoma ohranjeni veliki zaobljeni kamni spodnje lege. Očitno je bil zid na tem predelu nekoliko nižji, saj je bilo od zahoda proti vzhodu nagnjeno tudi pobočje.
Drenaža severozahodne stene (ohranjena dolžina 1,60 m) je bila narejena iz različno velikih lomljencev apnenca, postavljenih tesno ob steno gradbene jame (odmik do 10 cm). Vmesni prostor je bil zapolnjen s svetlorjavo zemljo.
Temelj: Zelo fragmentarno se je ohranil le temelj severovzhodne stene. Narejen je bil iz ene vrste kamnov, položenih v eni legi na peščeno geološko osnovo. Pri gradnji so uporabili različno velike ploščate kamne. Zahodno od predelne stene jih je v strnjeni vrsti ležalo še šest, vogalni v severnem kotu se ni ohranil. Temelj je bil od drenaže ločen s pokončnimi ploščami. Vzhodno od predelne stene je bil temeljni niz slabše ohranjen. Prvi
Sl. 132: Hiša 17. Prva in druga gradbena faza; pogled z jugovzhoda.
Fig. 132: House 17. First and second construction phases; view from the southeast.
HOUSE 17
Location: Grid Squares A-B 4 (App. 1).
Preservation: House 17 was unearthed in Trench 38, in the area intended for the new primary school and gymnasium. Excavations revealed two construction phases (southern and northern), only surviving in the parts dug deepest into the slope (Fig. 132). Only the area up to the construction site for the primary school was investigated, leaving the northern house in part unexcavated.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 133, 134A)
The remains of the house were lying just under the grass. Because of this, only the northeast foundations with the associated drainage and part of the northwest drainage wall survived, while the rest of the house was destroyed through land cultivation.
Construction pit: It was dug into the moraine till, for the most part composed of layers of sand that included a large rock, but also hard conglomerate in the west. The walls of the pit were inclined and up to 0.80 m high.
Drainage: Most of the northeast drainage wall was composed of oblong unworked pieces of limestone, cobbles and marl slabs (Fig. 133B). The varied constituent parts were arranged in irregular lines, giving the impression that the wall was repaired when the house already stood and little space was available to work between the wall of the house and the wall of the construction pit (Fig. 135). The central part of this drainage wall showed a different picture. The stones here were stacked and partially overlapped to ensure stability; this is presumably the original, well-built part of the drainage wall (Fig. 136). To the east, the drainage mainly survived as larger rounded stones of the bottom course; the wall in this part was presumably slightly lower in correspondence with the inclination of the slope that descended towards the east.
The northwest drainage (surviving l. of 1.60 m) was composed of variously large unworked pieces of limestone laid very close to the wall of the construction
143
GRADBENI IZVIDI
A: hiša 17
SETTLEMENT STRUCTURES
B: profil A1-A2
191,00
C: profil B1-B2
D: profil C1-C2
E: profili
B1
191,00
B2
1
C1
191,50
:
C2
1
Sl. 133: Hiša 17. Tloris in profili. M. = 1:50. Fig. 133: House 17. Ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
144
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: faza 1
d^/PCf,^ ~~~
o o
CD
B: faza 2
„<> -qO
m m
Sl. 134: Hiša 17. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100.
Fig. 134: House 17. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
kamen je bil premaknjen, preostali pa po višini niso bili poravnani. Morda je bil vzrok za to granata, ki je v ta del hiše treščila v prvi svetovni vojni. Vzhodno od velikega ploščatega kamna, ki je deloma segal pod drenažo, je bil temeljni zid zgrajen iz dveh vrst kamnov. Njegova debelina je tako znašala do 0,45 m. Zid se je končal tik pred pokonci postavljeno drenažno ploščo, kjer je bil najverjetneje vzhodni vogal hiše.
Tudi kamni predelne stene so ležali na peščeni osnovi. Začenjala sta ga dva ploščata lomljenca, v nadaljevanju so se ohranili še trije kamni. Skupna dolžina je tako znašala 1,3 m.
Notranjost hiše: Bivalna površina je bila s predelno steno razdeljena na dva dela. Zahodni je bil širok 1,80 m, vzhodni pa okoli 4 m. Točne dimenzije ni bilo moč ugotoviti, saj je plošča v vzhodnem vogalu manjkala. Ob predelni steni je bila ovalna jama z banjastim dnom. Globoka je bila še 15 cm. Najverjetneje je bila vkopana
Sl. 135: Hiša 17. Drenažni in temeljni zidovi v severozahodnem delu hiše; pogled z jugozahoda.
Fig. 135: House 17. Drainage wall and foundations in the northwest part of the house; view from the southwest.
Sl. 136: Hiša 17. Osrednji del drenažnega zidu; pogled z jugozahoda.
Fig. 136: House 17. Central part of the drainage wall; view from the southwest.
pit (up to 10 cm of distance). The space in between was backfilled with light brown earth.
Foundations: Only the northeast foundations survived and even those in a fragmentary state. They were composed of a single line of stones laid in a single course onto the natural deposit of sand. The foundations were separated from the drainage wall with upright slabs. Variously large flat stones were used, six of them survived from the north corner to the partition wall, with the corner slab missing. The foundations east of the partition wall were not as well preserved, damaged by a World War I grenade that hit this area of the house. The first stone was displaced and the others did not form a levelled bedding surface. They included a large flat stone that in part went under the drainage wall. East of this stone, they were composed
145
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
iz nivoja hodne površine, ta se ni ohranila. Prvotna globina jame bi zato znašala okoli 30 cm. Zapolnjevala jo je rdečkastorjava prežgana zemlja, v kateri so bili odlomki keramike, ožgane živalske kosti, drobci lesnega oglja in prežgane ilovice. Na polnilo jame je zdrsnil kamen severovzhodnega temeljnega zidu. Druga in enako globoka jama je bila okroglega tlorisa. Zapolnjevala jo je sivočrna zemlja, pomešana z drobnimi kamni. Vmes so bili odlomki keramike in drobci oglja.
Najdbe: t. 58: 3.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 133,134B)
Zgornja hiša, od katere se je ohranil le del temelja in drenaže severovzhodne stene, je bila za okoli 3 m pomaknjena proti severovzhodu (sl. 132 in 133A). Stavbišče, ki je bilo 0,70 m višje od ohranjene drenaže spodnje hiše, je bilo vkopano v peščeno plast ledeniške morene. Vkop je bil prepoznaven le ob severovzhodni steni, ohranjena globina je znašala 0,40 m.
Drenaža: Drenažni zid je bil od stene gradbene jame odmaknjen okoli 20 cm. Vanj so vgradili oglate lomljence iz apnenca različnih velikosti. Ohranjeni sta bili dve razmeroma dobro poravnani legi (sl. 133D, 137). Prostor med zidom in steno gradbene jame je bil zapolnjen z zemljo in kamenjem.
Temelj: Temelj (ohranjena dolžina 2,45 m) je bil narejen iz ene vrste kamnov, ki so bili v eni legi položeni na peščeno geološko podlago. Od drenažnega zidu je bil odmaknjen za 18-45 cm. Vmes je bila zemlja. Temelj je imel poravnan notranji rob, nosilna ploskev pa je bila precej vegasta.
Ruševine: Tanka plast, ki je prekrila ostanke zidov, je bila iz črnosive zemlje. Vmes je ležalo nekaj črepinj in živalske kosti.
Najdbe: t. 58:1, 2.
Sl. 137: Hiša 17. Drenažni in temeljni zid druge gradbene faze; pogled z juga.
Fig. 137: House 17. Drainage wall and foundations of the second construction phase; view from the south.
of two lines of stones. The foundations were up to 0.45 m thick. They ended at the upright drainage slab that most probably marked the east corner of the house.
The foundations of the partition wall also stood on the sandy deposit. They began at the junction with the northeast foundations with two flat unworked stones, followed by three more stones. The surviving length of the partition foundations was 1.3 m.
House interior: The interior of the house was partitioned into two rooms. The west room was 1.80 m wide, the east one around 4 m. We could not establish the exact measurements, because the slab in the east corner was missing. A pit of oval plan and rounded section was unearthed along the partition wall in the east room. It survived to the depth of 15 cm, but must originally have been around 30 cm deep. It was most probably dug from the ground surface, which did not survive. It was filled with burnt reddish-brown earth that included ceramic sherds, burnt animal bones, bits of wood charcoal and loam daub. One of the stones from the northeast foundations slid onto the fill of the pit. Another, equally deep pit was found further to the east. It was round in plan and filled with grey-black earth mixed with small stones. The fill yielded ceramic sherds and bits of charcoal.
Small finds: Pl. 58: 3.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 133,134B)
Part of the foundations and drainage of the northeast wall survived of the upper house. The house was built some 3 m northeast of the first-phase house (Figs. 132 and 133A). The construction pit was dug into the sandy layer of the moraine till and was 0.70 m higher than the preserved drainage of the earlier house. The pit was clearly discernible in the northeast, with the surviving depth of 0.40 m.
Drainage: It was laid some 20 cm from the wall of the construction pit and composed of angular unworked stones of various sizes. Two relatively well levelled courses survived (Figs. 133D, 137). The space between the drainage wall and the wall of the construction pit was backfilled with earth and stones.
Foundations: They were composed of a single line and a single course of stones (surviving l. of 2.45 m) laid onto the natural deposit of sand. They were constructed 18-45 cm from the drainage wall and the space in between backfilled with earth. The interior face was flat, the bedding surface uneven.
Debris: The thin layer that covered the remains of the walls was of black-grey earth. It included a few sherds and animal bones.
Small finds: Pl. 58: 1, 2.
146
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HISA 18
HOUSE 18
Lega: kvadrat B 5 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 18 je bila odkrita s 35. sondo na območju gradbene parcele za novo osnovno šolo in telovadnico. Izkop je bil nato razširjen proti vzhodu in zahodu, zelo malo (za 0,50 m) smo ga podaljšali tudi na sever.49 S tem je bila dognana približna pozicija severne stene hiše, ne pa tudi njena struktura. Hiša je bila zelo slabo ohranjena. Ugotovljena je bila ena gradbena faza.
Sl. 138: Hiša 18. Pogled na stavbišče z vzhoda.
Fig. 138: House 18. Construction area; view from the east.
Location: Grid Square B 5 (App. 1).
Preservation: House 18 was excavated in Trench 35 in the area intended for the construction of the new primary school and gymnasium. The trench was subsequently extended east and west, very little (0.50 m) to the north.49 This allowed us to determine the approximate position of the north wall of the house, but not its structure. The house was very poorly preserved. Excavations established a single construction phase.
Construction pit: It was dug into the natural deposits of sand and conglomerate of the moraine till. The walls of the construction pit were clearly discernible in the east, but also in the conglomerate in the northwest corner. The construction pit (l. ca. 5.50 m, surviving w. 2 m) was dug into the slope, with the north wall measuring 0.90 m (Fig. 138).
Foundations: Very little remained of the house's foundations (Fig. 139). In the northeast, the corner slab was still in situ, laid onto the hard moraine till. It was lined in the exterior with small unworked pieces of limestone and two upright marl slabs (Fig. 140). These stones may represent the remains of the drainage. Found beside the corner slab was another flat stone, of the east foundations.
Part of the foundations also survived in the northwest, where two flat stones were found in situ. They were laid onto the natural deposit of sand in the part where the construction pit was extended into the hard conglomerate.
Debris: The remains of the foundations were covered by debris. It consisted of grey-brown earth mixed with a great amount of small-sized stone rubble, pieces of loam daub (also some with the impressions of cleft wood,
0
x = -25 y= 19
x = -23 y = 19
x = -21 y = 19
Sl. 139: Hiša 18. Tloris. M. = 1:50. Fig. 139: House 18. Ground plan. Scale = 1:50.
x = -19 y= 19
Večje razširitve ni dovolil lastnik zemljišča.
49 The owner of the plot did not allow for the trench to be extended further.
147
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana v peščene plasti in v konglomerat ledeniške morene. Rob vkopa je bil dobro sledljiv na vzhodni strani, z vsekom v konglomerat pa tudi v severozahodnem kotu. Stav-bišče (dolžina ca. 5,50 m, ohranjena širina 2 m) je bilo pomaknjeno daleč v pobočje, saj je bil vkop na severni strani globok 0,90 m (sl. 138).
Temelj: Od zidov so se ohranili borni ostanki (sl. 139). Na severovzhodni strani je bila še vedno na svojem mestu vogalna plošča, položena na trdno osnovo lede-niške morene. Proti steni gradbene jame so jo obložili z manjšimi lomljenci iz apnenca in dvema pokonci postavljenima ploščama laporja (sl. 140). Kamni so morda ostanek drenaže. Ob vogalni plošči je ležal še en ploščat kamen vzhodnega temelja hiše.
Del temelja se je ohranil tudi na severozahodni strani, kjer sta na svojih mestih prav tako ostala dva ploščata kamna. Ležala sta na peščeni geološki osnovi, in sicer v podaljšku vseka gradbene jame v trd konglomerat.
Ruševine: Ostanke temeljnih zidov so prekrivale ruševine. V sivorjavi zemlji je bilo veliko kamnitega drobirja, kosov prežgane ilovice (tudi takih z odtisi klanega lesa, z obdelano površino oziroma robovi ter z vrezanim okrasom), pa tudi številni odlomki glinastih svitkov, fragmenti keramike, živalske kosti in redki drobci oglja.
Najdbe: t. 58: 4-22.
Sl. 140: Hiša 18. Temeljna in drenažni kamni v vzhodnem kotu stavbišča; pogled z jugozahoda.
Fig. 140: House 18. Stones of the foundations and the drainage in the east corner of the construction area; view from the southwest.
some with a smoothed surface and edges, as well as incised decoration), numerous fragments of clay rings, ceramic sherds, animal bones and rare bits of charcoal. Small finds: Pl. 58: 4-22.
HIŠA 19
Lega: kvadrat C 6 (pril. 1).
Ohranjenost: Na nekaj čez 50 m2 veliki površini so bili dokumentirani podporni zid, drenaža in krajši odsek temeljnega zidu. Izkop je odkril tudi rimskodobni, z malto zidani zid, ki je dodobra načel železnodobne ostaline.
Podporni zid: Z vkopom gradbene jame v pobočne plasti morene je bil ustvarjen poravnan prostor, na katerega so postavili suhi zid iz odbranih ploščato lomljenih apnenčastih kamnov. Ohranila se je spodnja lega kamnov, le ob treh režah za stojke sta bili ohranjeni po dve (pril. 3A in B). Na teh predelih je bil zid visok do 0,35 m. Njegova debelina je bila odvisna od širine vgrajenega kamenja (največ 0,35 m), tako da je bil neenakomerno odmaknjen od stene gradbene jame. Na zahodni strani je zid zamejevala luknja za stojko, na vzhodu pa se je iztekel brez urejenega zaključka. Ob zidu je bilo na sivi peščeni zemlji nekaj razmetanih kamnov.
V zidu so bile tri reže, pod njimi pa v peščeno osnovo vkopane plitve kotanjaste poglobitve. Dve reži sta bili ohranjeni v celoti (sl. 141), tretja, na zahodnem koncu zidu, pa le do polovice. Vse tri reže so bile podobno narejene. Na obeh straneh so zložili ploščate lomljence, ki so se, kot že rečeno, ohranili v dveh legah. Kamni so segali nekaj centimetrov čez robove jam. Te
HOUSE 19
Location: Grid Square C 6 (App. 1).
Preservation: A retaining wall, drainage and a short section of the foundations were excavated in the area measuring just over 50 m2. It also revealed a mortar-bound wall from the Roman period that heavily damaged the Iron Age remains.
Retaining wall: The construction pit of the house was dug into the slope consisting of deposits of moraine till, thus creating a flat area onto which a drywall was constructed of select flat unworked pieces of limestone. For the most part only the bottom course of this wall survived, while two courses were laid at the recesses for postholes (Apps. 3A and B). Around the recesses, the wall survived up to 0.35 m high. Its thickness depended on the width of individual stones (up to 0.35 m), which caused it to be unevenly removed from the wall of the construction pit. It the west, the wall was delimited by a posthole, in the east it did not reveal a specially made termination. Several scattered stones were found on the grey sandy earth along the interior side of the wall.
There were three recesses in the wall that corresponded with shallow holes in the ground. Two were well preserved (Fig. 141), while only half of the third one, at the west end of the wall, survived. All three were made in a similar manner. Flat unworked stones were laid in two
148
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 141: Hiša 19. Reži za stojki v podpornem zidu; pogled z jugozahoda.
Fig. 141: House 19. Two recesses in the retaining wall; view from the southwest.
Sl. 142: Hiša 19. Drenažni zid; pogled z jugozahoda. Fig. 142: House 19. Drainage wall; view from the southwest.
so imele bolj ali manj kvadraten tloris in kotanjasto dno, zapolnjene so bile s peščeno zemljo. V polnilu luknje na zahodnem koncu zidu je bilo tudi nekaj kamnov, morda kamnitih zagozd. V reže so bile namreč vstavljene lesene stojke kvadratnega preseka s stranicami okoli 26 x 26 cm. Kamnom so se tesno prilegale, zato je bila gradnja ob režah še posebej natančna. Poglobitve pod zidom so omogočale večjo stabilnost stojk. Celotna gradnja je bila opredeljena kot podporni zid ob hiši 19. Na njem ni bilo sledov požara!
Okoli 0,80 m južno od podpornega zidu je bil v rimskem času zgrajen z malto vezan zid, ki je presekal oziroma uničil starejše strukture. Vzhodno od njega je na svojem mestu ostal le krajši niz kamnov, zloženih v tehniki suhega zida. Položeni so bili na dno gradbene jame, katere vkop se je v peščeni geološki osnovi dobro videl. Strukturi moramo po načinu gradnje pripisati železno dobno starost. Niz kamnov se je nadaljeval v neraziskani predel proti vzhodu.
Gradbena jama, drenaža in temelj: Gradbena jama, s katero so pripravili stavbišče za hišo 19, je bila pomaknjena proti zahodu in za 0,30 m južneje od jame za podporni zid. Rob vkopa se je dobro ločil od geološke osnove. Na poravnana peščena tla je bil ob vegasto steno gradbene jame prav tako vegasto postavljen drenažni zid (pril. 3A in sl. 142). Ohranila se je spodnja lega ploščatih lomljencev iz apnenca, le v srednjem delu, kjer je bila na dnu večja plošča, so ostale na svojih mestih tri lege kamnov (pril. 3C).
Vzporedno z drenažnim zidom je bila na peščeno osnovo položena vrsta ploščatih kamnov, ki so ostanek temelja.
Na obeh straneh temeljnih kamnov, zlasti pa južno od njih, so bile močno prežgane ruševine hiše. V rjavi
courses on both sides of the recess. The stones reached a few centimetres beyond the edges of the postholes. The holes were roughly square in plan and rounded in cross section, they were filled with sandy earth. The fill of the hole at the west end also contained a few stones, possibly serving as stone packing. The recesses served to hold wooden posts of a square cross section and sides measuring roughly 26 cm. The stones hugged the posts tightly, making it necessary for the construction in these areas to be very precise. The holes in the ground increased the stability of the posts. The structure was interpreted as the retaining wall of House 19. It revealed no traces of fire!
Some 0.80 m south of the retaining wall, a mortar-bound wall was put up in the Roman period, that either cut through or destroyed earlier structures. Only a short line of stones constructed in the drywall technique remained in situ to the east. They were laid onto the bottom of the construction pit clearly discernible in the natural deposit of sand. Because of the construction manner, the drywall was attributed to the Iron Age. The line of stones continued eastwards beyond the edge of the excavation area.
Construction pit, drainage and foundations: The construction pit was located to the west of the pit for the retaining wall and 0.30 m further to the south. It was clearly discernible in the natural deposits. An irregular drainage wall was then constructed onto the levelled sandy ground and along the uneven wall of the construction pit (App. 3A and Fig. 142). For the most part only the bottom course of flat unworked pieces of limestone survived, in the central part three courses that included a large slab at the bottom (App. 3C).
The line of flat stones laid parallel to the drainage wall and also onto the natural deposit of sand was interpreted as the remains of the foundations.
149
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
peščeni zemlji so ležali prežgano kamenje, kosi prežgane ilovice in črepinje posod. Najdbe: t. 59: 1-12.
Heavily burnt debris of the house was found on both sides of the foundations, even more south of them. They consisted of brown earth, burnt stones, pieces of clay daub and pottery sherds. Small finds: Pl. 59:1-12.
HIŠA 20
Lega: kvadrat C 5 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 20 je bila ohranjena le v najgloblje vkopanem delu, medtem ko je bila južna stranica vključno s pristopnim prostorom uničena z novodobnimi posegi. Poškodovala jo je tudi granata v prvi svetovni vojni, ki je padla v sredino objekta in razdejala ruševine.
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana v plasti ledeniške morene. Linija vkopa je bila jasno sle-dljiva na vseh treh straneh, saj se je s peskom pomešano zemljeno polnilo jasno ločilo od geološke osnove. V polnilu so bili tudi manjši kamni. Jama je bila globoka okoli 0,80 m. Tako pripravljeno stavbišče je bilo dolgo 5,20 m, ohranjena širina je znašala do 2,40 m.
Drenaža: S suhozidnimi drenažami so bile obložene severovzhodna, severozahodna in jugovzhodna stena gradbene jame (sl. 143, 144A). Drenažni zidovi so bili postavljeni na peščeno geološko osnovo. Severozahodni
HOUSE 20
Location: Grid Square C 5 (App. 1).
Preservation: House 20 only survived in the part dug deepest into the slope, while the other part, in the southwest that included the entrance area, was destroyed during modern interventions, but also by a World War I grenade that hit the centre of the house.
Construction pit: It was dug into the natural deposits of the moraine till. It was discernible on all three sides as a clear line between the fill of sand mixed with earth and small stones and the natural deposits. The pit was around 0.80 m deep. The construction area measured 5.20 m in length and up to 2.40 m in surviving width.
Drainage: The northeast, northwest and southeast walls of the construction pit were lined with drainage dry-walls (Figs. 143, 144A). The walls were constructed onto the sandy natural deposit. The northwest and southeast walls descended southwards, following the incline of the slope into which the construction pit was dug.
Sl. 143: Hiša 20 po odstranitvi stavbnih ruševin; pogled z jugozahoda. Fig. 143: House 20 after removing the debris; view from the southwest.
150
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 20
Sl. 144: Hiša 20. Tloris in profili. M. = 1:50. Fig. 144: House 20. Ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
151
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 145: Hiša 20. Severozahodni drenažni zid; pogled z jugovzhoda.
Fig. 145: House 20. Northwest drainage wall; view from the southeast.
in jugovzhodni zid sta se proti jugu nižala, sledeč nagibu pobočja, v katerega je bil postavljen objekt.
Severovzhodni drenažni zid je bil postavljen tik ob steno gradbene jame. Ker je bila ta poševna, je bil v vrhnjem delu od nje odmaknjen za 20 cm. Vmesni prostor so zasuli s peščeno zemljo. Zid je bil zgrajen iz odbranih ploščatih lomljencev volčanskega apnenca različnih velikosti in debelin (sl. 144E). Vmes so bile za poravnavo vstavljene plošče laporja. Kamni so bili zloženi s kombiniranjem stebričev in vzdolžnih leg, ki pa zaradi raznolikosti gradiva niso potekale v vodoravnih linijah. Je bilo pa skrbno poravnano lice zidu, zato so bile špranje med kamni zelo majhne. Prepoznavnih je bilo še devet leg. Zid je bil na vzhodni strani ohranjen do višine 0,55 m, na sredini in na zahodu pa 0,70 m. Na zahodni strani je bila v drenažo vključena večja zaobljena skala, zato so njeni obliki prilagodili tudi kamne zidu.
Drenaža severozahodne stene je bila položena na slabše poravnano peščeno osnovo, ki jo je prekrivala tanka plast zemlje z drobci oglja. Sledila je nagibu pobočja (sl. 144C, 145). Ohranjena je bila od 0,25 do 0,52 m visoko. Pri dnu so bili precej neurejeno vgrajeni večji kamni, nad njimi pa manjši lomljenci in oblice. Drenaža ni segala pod kamne temelja, bila je celo nekaj centimetrov višje od njih.
Podobno je bila narejena tudi drenaža jugovzhodne stene (sl. 144D). Ob spoju s severovzhodno drenažo se je ohranila 45 cm visoko, na drugi strani, kjer je ostala na svojem mestu le še spodnja lega kamnov, pa do 13 cm.
Temelj: Od temeljev so se ohranili le posamični ploščati kamni iz apnenca (sl. 144A). V severnem kotu se je severozahodni temelj začenjal ob veliki zaobljeni skali. Od drenaže je bil odmaknjen kar 20 cm, najbrž prav zaradi skale, ki je ovirala postavitev lesene stene. Oba temeljna kamna sta bila položena na tanko plast zemlje. Ta je na tem mestu prekrivala peščeno geološko osnovo. Tretji kamen, ki je ležal 0,90 m južneje, je bil že na pesku.
Sl. 146: Hiša 20. Ostanki zoglenelega lesa; pogled z jugovzhoda. Fig. 146: House 20. Remains of charred wood; view from the southeast.
The northeast drainage wall was laid directly beside the wall of the construction pit. The latter was inclined, which produced a 20 cm wide gap at the top of the vertical drywall. The space between the wall of the construction pit and the drywall was backfilled. The drywall was constructed of select flat and unworked pieces of Volce limestone that were of different sizes (Fig. 144E). It included marl slabs inserted for levelling purposes. The construction combined columns and courses, the latter not completely straight because of the differences in the size of the stones. The interior face of the wall was straight and very little space was left between individual stones. The wall survived a maximum of nine courses measuring 0.55 cm high in the east and 0.70 m in the centre and in the west. In the west, it incorporated a large rounded rock, with the adjacent stones adapted to its outline.
The drainage of the northwest wall was laid onto a poorly levelled sandy deposit covered by a thin layer of earth with bits of charcoal. The drainage traced the incline of the slope (Figs. 144C, 145). It was preserved 0.25-0.52 m high. The bottom course included large stones laid in an irregular manner, above them were small unworked stones and cobbles. The drainage wall
152
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 147: Hiša 20. Zoglenel les vzdolž severovzhodnega drena-žnega zidu; detajl lesne zveze. Pogled s severovzhoda. Fig. 147: House 20. Charred wood along the northeast drainage wall, detail of the wooden joint; view from the northeast.
Na peščeno podlago so bili položeni tudi trije ohranjeni temeljni kamni za severovzhodno steno. Njena celotna dolžina je torej znašala 4 metre. Če predpostavljamo, da je imela stavba kvadraten tloris, so zidovi oklepali uporabno površino, veliko okoli 14 m2.
Ostanki lesa: V notranjosti hiše so bili pod ruševinami odkriti ostanki zoglenelega lesa (sl. 146). Tako je na temelju severozahodne stene ležal 1,20 m dolg in do 0,21 m širok kos temeljnega praga, ki dokazuje, da je bila tudi v tej hiši zgornja konstrukcija iz lesa. V vzhodnem vogalu je bil na temeljnem kamnu ohranjen zoglenel del vogalne sohe, na kamniti plošči zraven pa še kos temeljne grede z utorom, v katerega je bil vstavljen pokončen ploh. Večji kosi zoglenelega lesa so bili odkriti tudi v sredini prostora. Gre za ostanke lesenega poda, položenega na geološko podlago. Precej zoglenelega lesa je ležalo vzdolž severovzhodne drenažne stene. Tu je bilo moč iz lege posameznih kosov razbrati pomemben konstrukcijski detajl, in sicer spah grede, sohe in ročice (sl. 147).
Ruševine: Ruševine so bile omejene na notranjost stavbnega tlorisa. Najdebelejše (do 0,80 m) so bile ob drenaži severovzhodne stene, nato so se postopoma tanjšale in bile v južnem delu skupaj z zidovi povsem odstranjene. V sredini bivalnega prostora so bile ugre-znjene v plitvo naravno kotanjo. Prekrivala jih je siva humozna zemlja, pomešana s kamnitim drobirjem, majhnimi lomljenci apnenca in kosi konglomerata. Vmes je ležal del žrmelj. Globlje se je nadaljevala rjavkasta zemlja s sledovi požara, ki so bili še posebej očitni v 0,50 m širokem pasu ob severovzhodni steni hiše. Ob zoglenelem lesu je treba omeniti skoraj do apna prežgano kamenje, prežgan pesek in kose prežgane ilovice. V ruševinah, 10 cm nad temeljem severnega vogala, je bilo najdeno železno orodje (t. 59:13).
did not reach under the foundation stones, but was rather laid a few centimetres higher.
The drainage in the southeast was similarly constructed (Fig. 144D). It survived 45 cm high at the junction with the northeast drainage wall, but only up to 13 cm high at the other end, where only the bottom course remained in situ.
Foundations: Only individual flat pieces of limestone remained of the foundations (Fig. 144A). In the north corner, the northwest foundations began at the large rounded rock incorporated into the drainage wall. The foundations were laid as much as 20 cm from the drainage wall, probably because of the rock that would have hindered the construction of the wooden superstructure. Three stones survived of the northwest foundations, the first two from the north corner laid onto the thin layer of earth that covered the natural deposits in this area. The third stone, found 0.90 m to the south, was already laid onto the sandy natural deposit.
The three surviving stones of the northeast foundations were also laid onto the sandy deposit. These foundations measured 4 m in length. If supposing a square plan, the house would have offered a roughly 14 m2 large interior space.
Remains of wood: The house interior revealed remains of charred wood under the debris (Fig. 146). A 1.20 m long and up to 0.21 m wide piece of a sleeper beam was found on top of the northwest foundations, providing evidence of a wooden superstructure in this house as well. In the east corner, a charred piece of the corner post was found on the corner stone, while the adjacent slab bore a piece of a sleeper beam with a mortise that held an upright board. A large piece of charred wood was also found in the centre of the room. It is the remains of the wooden floor laid onto the natural deposit. A fair amount of charred wood was also unearthed along the northeast drainage wall; the position of individual pieces revealed the joint of a beam, a post and a brace (Fig. 147).
Debris: It was limited to the interior of the house. It was thickest (up to 0.80 m) along the drainage of the northeast wall, then gradually thinned towards the south, where it was completely removed together with the walls of the house. It also filled a shallow natural depression in the centre of the house. The debris was covered by grey humus mixed with small-sized stone rubble, small pieces of limestone and pieces of conglomerate. The debris yielded a fragment of a quern. Under the debris was a layer of brownish earth with traces of fire that were particularly apparent in a 0.50 m wide strip along the northeast wall of the house. Apart from the charred wood, further evidence of a fire is provided by stones burnt almost to the degree of turning to lime, burnt sand and pieces of burnt loam daub. The debris also yielded iron tools 10 cm above the foundations in the north corner (Pl. 59:13).
153
GRADBENI IZVIDI
HIŠA 21
Lega: kvadrat C 7 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 21 je bila odkrita v 46. sondi, ki smo jo nato razširili proti vzhodu in zahodu. Ker je bil prostor pozidan tudi v rimskem obdobju, so se od stavbe ohranili skromni ostanki. Dokumentirani so bili le del temelja, ognjišče, luknja za stojko in pravokotna jama. Vse skupaj je prekrivala do 23 cm debela plast ruševin.
Temelj: Za ostanek temelja železnodobne hiše bi lahko s precej previdnosti označili vrsto manjših ploščatih kamnov, ki so ležali v istem nivoju (190,98) na peščeni geološki osnovi. Čeznje je bil pozidan rimski zid (sl. 148).
Ognjišče: Slab meter zahodno od temeljnih kamnov je bila 1,00 x 0,90 m velika površina močno rdečerumeno prežgane ilovice. V sredini je bila nanesena na podlago iz drobnih oblic (premer podlage ca. 0,7 m), proti robovom pa kar na peščeno geološko osnovo. Vse kaže, da imamo opraviti z ognjiščem in ostankom okoliških tal. Tla in ognjišče so bili v istem nivoju (190,86).
Luknja za stojko: Na jugovzhodni strani stavbišča je bila odkrita luknja za stojko. Imela je ovalno obliko. Vkopana je bila v peščeno osnovo, ohranjena globina je znašala 28 cm. Ob robovih luknje so bili štirje zagozdni
A: hiša 21
SETTLEMENT STRUCTURES
HOUSE 21
Location: Grid Square C 7 (App. 1).
Preservation: House 21 was unearthed in Trench 46, which was subsequently extended eastwards and westwards. The area was reused in the Roman period and the construction of a building largely destroyed the remains of House 21. Excavations revealed the remains of the foundations, a hearth, a posthole and a rectangular pit. These remains were covered by an up to 23 cm thick layer of debris.
Foundations: The short line of small flat stones found at the same altitude (190.98) on the natural deposit of sand can very tentatively be interpreted as the remains of the foundations of the Iron Age house. A Roman wall was built across these stones (Fig. 148).
Hearth: Less than a metre from the stones towards the west was a 1.00 x 0.90 m large surface of heavily, red-yellow burnt loam. In the centre, it was laid over a bedding (diam. ca. 0.7 m) of small cobbles, while its edges extended onto the sandy deposit. It is presumably the remains of a hearth and the surrounding floor which were found at the same altitude (190.86).
Posthole: It was unearthed in the southeast side of the construction area. It was oval in plan, dug into the
x= 12 y= 18
x= 18 y= 18

B: profil A1-A2
190,50
Sl. 148: Hiša 21. Tloris. M. = 1:50. Fig. 148: House 21. Ground plan. Scale = 1:50.
154
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
kamni (dva lapornata in dva iz apnenca), manjša plošča iz laporja je bila položena tudi na dno. Luknja je bila zapolnjena z rjavo zemljo.
Jama: Nekako sredi prostora med luknjo za stojko in ognjiščem je bila odkrita pravokotna jama s kotanjastim dnom. Vkopana je bila v peščeno osnovo, ohranjena globina je znašala 30 cm. Na dveh straneh so bili ob njena robova položeni različno veliki kamni. Notranji liniji obeh vrst sta bili poravnani. V spodnjem, sivem delu zasutja ni bilo kamenja in najdb. Prevladovalo je oglje, vmes je bil večji kos zoglenelega lesa.50 Vrhnji del jame je bil zatrpan z rjavo zemljo, kamnitim drobirjem in koščki prežgane ilovice. Vmes je bilo nekaj črepinj, glinasta svitka in del okrašene glinaste plošče (sl. 149 in t. 59:19-21). Najdena je bila tudi velika glinasta utež (21 x 8 cm), ki pa je bila tako slabo žgana, da se ni ohranila.
Ruševine: Ostaline hiše je prekrivala do 23 cm debela plast ruševin, vse drugo je bilo odneseno pri gradnji rimske stavbe in z novodobnimi posegi v zemljišče. V rjavi zemlji so bili kamni, koščki prežgane ilovice in oglja ter nekaj črepinj.
Najdbe: t. 59: 14-21.
50 Antrakološka analiza ni bila narejena.
sandy deposit and measured 28 cm in surviving depth. Four packing stones were found along the edges of the hole (two of marl and two of limestone, while a small slab of marl was placed on the bottom. The posthole was filled with brown earth.
Pit: It was found roughly at the midpoint between the posthole and the hearth. It was rectangular in plan and rounded in cross section. It was dug into the sandy deposit and measured 30 cm in surviving depth. Along the longer sides, it was lined with variously sized stones with straight interior faces. The lower part of the pit was filled with grey earth with a great amount of charcoal and a large piece of charred wood.50 The upper part was packed with brown earth, small-sized stone rubble, as well as crushed and burnt loam daub. This part yielded several sherds, two clay rings and part of a decorated terracotta plaque (Fig. 149 and Pl. 59: 19-21). Also recovered was a large clay weight (21 x 8 cm), but it was burnt to the point of disintegrating after discovery.
Debris: The remains of the house were covered by a layer of debris surviving in the thickness of up to 23 cm, the rest of it was later removed during the construction of the Roman-period building and during modern interventions. The debris consisted of brown earth mixed with stones, bits of burnt loam daub and charcoal, as well as several sherds.
Small finds: Pl. 59:14-21.
50 The wood has not been submitted for an anthracological analysis.
Sl. 149: Hiša 21. Okrašena glinasta plošča in svitek iz zasutja jame; pogled z jugozahoda. Fig. 149: House 21. Decorated terracotta plaque and clay ring from the fill of the pit; view from the southwest.
155
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 22
Lega: kvadrat B 3 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 22 je bila odkrita na območju, ki je bilo namenjeno gradnji nove osnovne šole. Kolikor toliko se je ohranila le njena starejša faza z drenažnim zidom, temeljnimi kamni, štirimi jamami in odvodnim kanalom, od mlajše faze je ostal na svojem mestu le en zid.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 150A-F, 151A)
Gradbena jama: Stavbišče so vkopali v pobočje. Gradbena jama je bila na pobočni strani globoka 0,85 m, na jugu se je iztekla na pot ob hiši. Linija poševnega vkopa v ledeniško moreno, sestavljeno iz peskov in konglomerata, je bila dobro prepoznavna na severni in deloma na zahodni strani stavbišča. Proti vzhodu situacija ni tako jasna, saj manjka del drenažnega in temeljnega zidu, ki je bil odstranjen pri izkopu sonde 40. Upoštevajoč vse okoliščine, je bilo stavbišče dolgo okoli 5,50 m in široko 4 m (22 m2).
Drenaža: Ob steno gradbene jame je bil postavljen skoraj navpičen, suho zgrajen drenažni zid. Na severni strani je bil dolg 4 m, njegova debelina je znašala do 0,60 m, odvisno od vanj vgrajenih ploščatih lomljencev iz apnenca in laporja (sl. 150A-C, 152). Zid je bil ohranjen do višine 0,82 m. Zgrajen je bil v stebričih, ki med seboj večinoma niso bili povezani (sl. 153). Zahodni štirje stebriči so imeli v spodnjih legah nekoliko večje lomljence, medtem ko so za preostale uporabili bolj ali manj enako velike kvadraste kamne (sl. 150B). Lice zidu je bilo skrbno poravnano, večje špranje so zapolnili z manjšimi kamni.
Od zahodnega drenažnega zidu se je ohranil 1 m dolg odsek, ki je bil prav tako postavljen na poravnano geološko osnovo. Tudi ta drenaža je bila zgrajena kot suhi zid v stebričih. Spoj s severno drenažo je bil skrbno izdelan. V kotu sta namreč stali dve pokončni apnenčasti plošči, ki sta obdajali vogalni kamen temelja (sl. 154). Prostor med drenažnima zidovoma in steno gradbene jame je bil zapolnjen z rjavo peščeno zemljo, pomešano z drobnim kamenjem. Vmes so bile številne živalske kosti.
Temelj: Od temelja so se ohranili le trije po višini dobro poravnani kamni: dva na vzhodni strani in en večji v severozahodnem kotu drenaže (sl. 150A). Vse kaže, da je bil temelj narejen iz ene lege kamnov, ki so jih v eni vrsti položili na poravnano geološko osnovo. Od drenaže je bil odmaknjen približno 10 cm.
Notranjost hiše: V notranjosti hiše so bile iz nivoja hodne površine vkopane štiri jame: tri manjše ob severnem temelju in ena večja v zahodnem delu hiše. Povezoval jih je ozek jarek.
HOUSE 22
Location: Grid Square B 3 (App. 1).
Preservation: House 22 was excavated in the area intended for the construction of the new primary school. Two construction phases were established, but only the first survived to a more substantial degree. Archaeologists documented the drainage walls, foundation stones, four pits and a drainage canal of the first phase, but only one wall of the second phase that remained in situ.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 150A-F, 151A)
Construction pit: It was dug into the slope in the north, with the greatest surviving depth of 0.85 m, while the bottom of the pit in the south continued onto the terrace and to the path leading past the house. In the north and partly the west, the walls of the pit were inclined and clearly discernible as a cut into the moraine till, composed of sand of varying granulation and conglomerate. In the east, the situation was less clear, as part of the drainage walls and foundations were removed during the previous excavation of Trench 40. The construction site was presumably around 5.50 m long and 4 m wide, covering a surface of 22 m2.
Drainage: The drainage drywall was almost vertical and constructed beside the wall of the construction pit. The north drainage was 4 m long and of up to 0.60 m thick, depending on the size of individual flat and unworked pieces of limestone and marl (Figs. 150A-C, 152). The wall survived to the height of 0.82 m. The stones were stacked to form for the most part separate columns (Fig. 153). The four columns in the west had large stones in the lower courses, others were composed of more or less equally large and roughly rectangular stones (Fig. 150B). The interior face of the wall was straightened and larger gaps were filled with small stones.
A metre-long section of the north drainage survived, laid onto a levelled natural deposit. It was constructed in the drywall technique with columns of stones. The junction with the north drainage wall was carefully constructed, with two upright limestone slabs lining the corner stone of the foundations (Fig. 154). The space between the walls of drainage and construction pit was backfilled with brown sandy earth mixed with stone rubble. The fill included numerous animal bones.
Foundations: Three well-levelled stones survived of the foundations: two in the east and one larger in the northwest corner (Fig. 150A). They were constructed some 10 cm from the drainage wall in a single course and a single line of stones laid onto the levelled natural deposits.
House interior: Four pits were dug from the ground surface: three small ones along the north foundations and one larger pit in the west part of the house. All were connected by a narrow canal.
156
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 22 (faza 1)
x = -61 y = -10
B: profil A1-A2
A1
0
T
183,00
A2 4m
C: profil B1-B2
B1
D
D: profil C1-C2
E: profil D1-D2
F: profili
C1
183,00
C2 2 m
D1
183,00
D2
1 m
Sl. 150: Hiša 22. Gradbena faza 1. Tloris in profili. M. = 1:50. Fig. 150: House 22. Construction Phase 1. Ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
157
GRADBENI IZVIDI	SETTLEMENT STRUCTURES
A: faza 1	B: faza 2
Sl. 151: Hiša 22. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 151: House 22. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
Vzhodna jama št. 1 okrogle oblike je bila globoka še 15 cm.51 V njej je bilo naplavljeno zemljeno polnilo,
51 Manjše jame in jarek so bili ugotovljeni šele po izkopu drugega režnja, saj se njihovi obrisi v ruševinah, ki so jih prekrivale, niso videli. Tako so bila dokumentirana le njihova kotanjasta dna, globoka 11-15 cm. Z ozirom na nivo hodne
The east Pit 1 was round in plan and survived to the depth of 15 cm.51 It was filled with earth washed
51 The three smaller pits and the canal were only found after the second spit had been removed, as their outlines had not been recognised in the overlying debris. Thus only their rounded, 11-15 cm deep bottoms were documented. Considering the
158
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 153: Hiša 22. Gradbena faza 1, drenažni zid; pogled z juga. Fig. 153: House 22. Construction Phase 1, drainage wall; view from the south.
Sl. 154: Hiša 22. Gradbena faza 1, severozahodni kot drena-žnega zidu; pogled z jugovzhoda.
Fig. 154: House 22. Construction Phase 1, northwest corner of the drainage wall; view from the southeast.
na katerem so ležali trije ploščati lomljenci.
Srednja jama št. 2 ovalnega tlorisa je bila globoka še 11 cm. Zapolnjena je bila z naplavljeno zemljo (vmes je bil fragment živalske kosti), na kateri je ležal velik ploščat lomljenec.
Zahodno jamo št. 3 okrogle oblike (globina še 12 cm) je zapolnjevala siva peščena zemlja, pomešana z drobci prežgane ilovice in koščki oglja. Vmes so bili odlomki živalskih kosti in lončena črepinja. Na tem polnilu je ležala večja lapornata plošča ter ob njej lo-mljenca iz laporja in apnenca. Z zemljo in manjšimi kamni je bil zapolnjen tudi povezovalni jarek, ki se je iztekel v 4. jamo.
površine, ki je bila ugotovljena ob temeljnih kamnih, so bile jame prvotno globoke čez 30 cm.
in by water and covered by three flat unworked stones.
The central Pit 2 was oval in plan and survived to the depth of 11 cm. It was filled with earth washed in by water. The fill included an animal bone fragment and was covered by a large and flat unworked stone.
The west Pit 3 was round in plan and survived to the depth of12 cm. It was filled with grey sandy earth mixed with bits ofburnt loam daub and charcoal. The fill yielded animal bone fragments and a pottery sherd. A large marl slab and two unworked pieces of marl and limestone were found on top of the fill. Earth and small stones also filled the small connecting canal that ended in Pit 4.
The large Pit 4 took up most of the west part of the house interior. It was oval in plan and survived to the depth of 37 cm (Fig. 150D). Considering the altitude of the surface onto which the foundations were laid (the presumed ground surface), the pit must have been at least 60 cm deep. In the south, it opened to a 60 cm wide canal. The bottom of the pit was filled with an up to 15 cm thick layer of crushed charcoal mixed with earth, with the odd animal bone fragment. The anthracological analysis has shown the presence of Scots pine, beech and oak. The charcoal layer was covered by grey-brown earth that included small unworked pieces of limestone and marl, animal bones and bits of red burnt loam daub.52
Canal: Dug along the eastern side of the construction area was a winding, 3.40 m long drainage canal (Fig. 155). It began with a wide cut into the compact rubble of the moraine till. The cut was filled with grey sandy earth washed in by water. The earth included several sherds and bits of burnt loam daub. From here, the canal was narrower and measured up to 20 cm in width. It was lined with large, 2-5 cm thick slabs of marl and limestone in the length of 1.80 m (Figs. 150A and E; 155). Slabs of red marl were also used to cover the canal, with the cover subsiding roughly 10 cm into the interior of the canal. The bottom of the canal was inclined, descending 16 cm along the lined part and 40 cm along the entire length; this ensured a good flow. The canal was filled with small cobbles and earth washed in by water. The fill included an animal tooth and bits of burnt loam daub. Outside the house, the canal was no longer lined. In a southwest direction, it terminated in an oval depression filled with earth mixed with stones.
The unclear situation in the easternmost part of the construction area, where part of the drainage wall was removed during trenching, prevents us from determining the purpose of the canal. The fact that we do not know the exact location of the northeast wall of the house, makes it unclear whether the canal was inside or outside the house. The first option seems more plau-
level of the ground surface established at the foundations, the pits must originally have been over 30 cm deep.
52 The layer of charcoal on the bottom of the pit is evidence of a fire, which was probably not fierce or long-lasting, as it left no traces on the walls of the pit.
159
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Velika jama št. 4 je zavzemala zahodno tretjino hiše. Bila je ovalne oblike, njena ohranjena globina je znašala 37 cm (sl. 150D). Če upoštevamo nivo površine, na kateri so ležali kamni temelja (kar je bil tudi domneven nivo hodne površine), j e bila glob oka vsaj 60 cm. Na južni strani je bil iz nje speljan 60 cm širok jarek. Na dnu jame je bila do 15 cm debela plast zdrobljenega oglja in z njim pomešane zemlje, vmes so ležale živalske kosti. Antrakološka analiza oglja je pokazala prisotnost rdečega bora, bukve in hrasta. Nad plastjo oglja je bila jama zapolnjena s sivorjavo zemljo, v kateri so bili manjši lomljenci iz apnenca in laporja, živalske kosti ter drobci rdeče prežgane ilovice.52
Kanal: Na skrajnem vzhodnem koncu stavbišča je bil vijugasto speljan 3,40 m dolg odvodni kanal (sl. 155). Začenjal se je z nekoliko širšim vkopom v zbit grušč, zapolnjen z naplavljeno sivo peščeno zemljo, v kateri je bilo nekaj črepinj in koščkov prežgane ilovice. Od tu so bile stene kanala v dolžini 1,80 m obložene z velikimi, 2-5 cm debelimi ploščami iz laporja in apnenca (sl. 150A in E; 155). Širina kanala je znašala do 20 cm. S ploščami iz rdečega laporja je bil kanal tudi pokrit, le da se je pokrov za okoli 10 cm ugreznil v njegovo notranjost. Dobro pretoč-nost kanala je zagotavljala nagnjenost dna, saj je znašala višinska razlika v obloženem delu 16 cm, na vsej dolžini pa 40 cm. Kanal je bil zapolnjen z drobnimi oblicami in naplavljeno zemljo. V njem so bili najdeni živalski zob in drobci prežgane ilovice. Zunaj tlorisa hiše kanal ni bil več obložen. Obrnjen proti jugozahodu se je iztekel v ovalno kotanjo. V njej je bila s kamni pomešana zemlja.
Zaradi nejasne situacije na skrajnem vzhodnem koncu stavbišča, kjer je bil del drenažnega zidu pri sondiranju odstranjen, ni povsem gotovo, čemu je kanal služil. Ne vemo namreč, kje natančno je stala vzhodna stena objekta. Postavlja se torej vprašanje, ali je bil kanal v hiši ali zunaj nje. Verjetnejša se nam zdi prva možnost. Da bi z njim odvajali meteorno vodo z vmesnega prostora med hišama 22 in 22A, je že zaradi njegove pokrite konstrukcije malo verjetno. Vse kaže, da imamo opraviti z infrastrukturo, ki je bila v stavbi pod nivojem hodne površine.
Stavbne ruševine: Ostanke hiše je prekrivala enovita plast ruševin. Ob drenažnem zidu so bile debele še 0,80 m, proti jugu so se postopoma tanjšale. V peščeni zemlji je zlasti v vzhodni polovici stavbišča ležalo precej ostro-robega kamenja. Vmes so bili tudi posamezni zaobljeni kamni, redki drobci rdeče prežgane ilovice, koščki oglja, živalske kosti (zobovje), nekaj kovinskih predmetov (t. 60:1-8) in lončenih črepinj.
Najdbe: t. 60.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 151B)
Na južni strani je bil v ruševine prve gradbene faze postavljen suhi zid, ki je potekal v nekoliko drugačni
52 Plast oglja na dnu jame je sled kurjenja, ki pa ni bilo močno in dolgotrajno, saj stene jame niso bile prežgane.
Sl. 155: Hiša 22. Gradbena faza 1, odvodni kanal; pogled s severa. Fig. 155: House 22. Construction Phase 1, drainage canal; view from the north.
sible, as it is less likely that it served to drain away the rainwater from the roofed area between Houses 22 and 22A. It thus seems that House 22 was equipped with a drainage canal installed underground.
House debris: The remains of the house were covered by a uniform layer of debris. The layer was 0.80 m thick at the surviving drainage wall and gradually thinned southwards. The debris consisted of sandy earth mixed with sharp-edged stone gravel (particularly numerous in the eastern half of the house), but also individual rounded stones, rare bits of burnt loam daub, charcoal pieces, animal bones (teeth), several metal finds (Pl. 60:1-8) and ceramic sherds.
Small finds: Pl. 60.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Fig. 151B)
In the south, a drywall was built on the debris of the first phase. The wall had an orientation that differed from the first-phase house. It was constructed in a messy manner of unworked and mainly rounded stones. It was
160
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
smeri od predhodnega tlorisa hiše. Zgrajen je bil zelo površno iz neobdelanih pretežno zaobljenih kamnov. Dolg je bil 6,5 m, nanj pa se ni navezoval noben drug zid. Njegova funkcija ostaja nepojasnjena.
HIŠA 22A
Lega: kvadrat B-C 3 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 22A je bila odkrita na območju, predvidenem za gradnjo nove osnovne šole. Imela je dve gradbeni fazi. Od prve so se ohranili luknje za stojke, drenažni jarek, krajša odseka temeljnih zidov in dve jami. Razmeroma velike so bile tudi zaplate prežgane ilovice. Od druge gradbene faze sta ostala na svojem mestu dva zidova, omeniti pa moramo še jamo in pripadajoče ruševine.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 156A, 157A)
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana v pobočje ledeniške morene. Njeni robovi so bili dobro sledljivi na vseh treh vkopanih straneh, medtem ko je bil nivo stavbišča na jugozahodu poravnan z nasutjem poti, ki je tekla ob stavbi. Površina, na kateri so postavili stavbo, je bila velika okoli 20 m2.
Luknje za stojke: Hiša (najverjetneje enokapna lopa) je bila zgrajena s pomočjo stojk, ki so nosile strešno konstrukcijo. Njihove pozicije je bilo moč ugotoviti s pomočjo lukenj, ki se jih je ohranilo pet. Vse so bile vkopane v peščeno geološko osnovo: tri ob severovzhodni steni gradbene jame ter po ena na sredini krajših stranic (sl. 156A).
Luknja za stojko št. 1, v tlorisu ovalne oblike (premer 57 x 33 cm, njen severni del ni bil dokumentiran), je bila globoka 65 cm. Razmeroma širok in navpičen vkop se je tik pred dnom zožil na širino 25 cm. Na njeno dno sta bila položena lomljenca iz laporja in apnenca, zasuta je bila z rjavo zemljo, pomešano s kamnitim drobirjem, prežgano in zdrobljeno ilovico ter drobci oglja. Vmes je bil tudi večji ploščat kamen, morda kamnita zagozda.
Luknja za stojko št. 2 je bila prav tako podolgovatega tlorisa, njena posebnost so bile lapornate plošče, s katerimi so bili obloženi severna in vzhodna stena pa tudi dno. Luknja je bila globoka 32 cm, zapolnjevala jo je rjava zemlja.
Luknja za stojko št. 3 je imela okroglo obliko in kotanjasto dno. Ohranjena globina je znašala 14 cm. Ob njeni steni je bil manjši lapornat kamen (zagozda?), na dnu pa plošči iz laporja in apnenca. Zasuta je bila z rjavo zemljo. V polnilu so se pojavljali drobci prežgane ilovice, koščki oglja in manjši zaobljeni kamni.
Luknja za stojko št. 4 je imela okroglo obliko (premer 42 cm, globina 14 cm), njena zahodna polovica ni bila dokumentirana. Na dnu sta ležala dva kamna iz apnenca. Zapolnjena je bila z rjavo zemljo.
Luknja za stojko št. 5 je bila okrogle oblike. Njen premer je znašal 35 cm, ohranjena globina pa 15 cm.
6.5 m long and communicated with no other walls. Its function thus remains unknown.
HOUSE 22A
Location: Grid Squares B-C 3 (App. 1).
Preservation: House 22A was excavated in the area intended for the construction of the new primary school and gymnasium. It had two construction phases. The first-phase remains consisted of postholes, a drainage canal, two short sections of the foundations and two pits, but also relatively large patches of burnt daub. Of the second phase, two walls, a pit and debris survived.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 156A, 157A)
Construction pit: It was dug into the moraine till of the slope. Its edges were clearly discernible on all three sides that were dug in, while the bottom on the fourth side in the southwest was levelled with the deposit for the path that led past the building. The construction area measured around 20 m2.
Postholes: The building (most probably a shed with a single-pitch roof) was constructed by using posts that carried the roof structure. Their positions were established on the basis of postholes, five of which survived. All were dug into the sandy natural deposit: three along the northeast wall of the construction pit and one at the midpoint of each of the shorter sides (Fig. 156A).
Posthole 1 was sub-oval in plan (diam. 57 x 33 cm - its north part was not excavated) and measured 65 cm in depth. The relatively wide hole had vertical walls that only narrowed to the diameter of 25 cm just before the bottom. Two unworked stones of marl and limestone were placed onto the bottom. The hole was filled with brown earth mixed with small-sized rubble, burnt and crushed loam daub and bits of charcoal. The fill included a large flat stone, possible as packing.
Posthole 2 was oblong in plan and measured 32 cm in depth. Its north and east walls, as well as the bottom, were lined with marl slabs. The hole was filled with brown earth.
Posthole 3 was sub-round in plan and rounded in cross section. It measured 14 cm in surviving depth. A small marl slab (packing?) was found at the wall, while two slabs of marl and limestone lay on the bottom. The fill of brown earth included bits of loam daub and charcoal, as well as cobbles.
Posthole 4 was sub-round in plan and measured 42 cm in diameter and 14 cm in surviving depth; its west half was not excavated. Two pieces of limestone were found on the bottom. It was filled with brown earth.
161
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 22A (faza 1)
B: profil A1-A2
A1
182,00
O
C: profil B1-B2
A2
2 m
B1
182,00
B2 2 m
D: hiša 22A (faza 2)
x = -61	x = -55
y = -9	y = -9
Sl. 156: Hiša 22A. A-C: gradbena faza 1, tloris in profila; D: gradbena faza 2, tloris. M. = 1:50. Fig. 156: House 22A. A-C: Construction Phase 1, ground plan and cross sections; D: Construction Phase 2, ground plan. Scale = 1:50.
162
GRADBENI IZVIDI
A: faza 1
SETTLEMENT STRUCTURES
B: faza 2
« O
.. "=bZf

»b P ■ "-"G ar-"â ^
u- .. - - •10 10 0 nt.
t £
, .o- v» r
î l
Sl. 157: Hiša 22A. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 157: House 22A. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
Zapolnjevala jo je sivorjava peščena zemlja, v kateri so bili drobci oglja.
Drenažni jarek: Od jame za stojko št. 2 je ob severovzhodni steni gradbene jame tekel drenažni jarek, plitvo vsekan v trdo in neprepustno plast ledeniške morene. V prerezu je imel obliko razprte črke U, tako da je bil zgoraj širok okoli 80 cm, pri dnu pa le še 20 cm. Globok je bil do 40 cm. Pred jamo za stojko št. 3 so ga speljali proti jugu, po slabih treh metrih se je iztekel na pot pred hišo. Jarek je služil odvodnjavanju zalednih voda, ki so pronicale v stavbišče iz plasti nad neprepustnim slojem ledeniške morene.53 Zatrpan je bil s stavbnimi ruševinami (zemlja, drobno kamenje, kosti), od najdb, ki so bile v njem, je treba omeniti kamnit brus in iglo fibule (t. 61:10, 11). Ta je ležala v jarku blizu luknje za stojko št. 2
Temelj: Med 1. in 2. luknjo za stojko se je ohranila vrsta treh nivojsko poravnanih kamnov, položenih na geološko osnovo. S precejšnjo verjetnostjo jih lahko označimo za ostanek temelja. Na ledeniški moreni je počivala tudi vrsta sedmih manjših lomljencev na jugozahodni strani stavbišča. K omenjeni vrsti sta očitno sodili še dve plošči iz laporja, od katerih je bila ena premaknjena iz prvotne lege, vendar pa je na dlani, da je nekoč premoščala drenažni kanal. Dober meter proti vzhodu je bila v isti liniji še ena osamljena plošča iz apnenca, ki je glede na lego prav tako sodila k temelju.
Bolj problematična se zdi jugovzhodna stranica objekta. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je ležala luknja za stojko št. 5 zunaj linije tamkajšnje stene. Njen potek je bolj ali manj jasen, določata pa ga pozicija luknje za stojko št. 1 ter v njenem podaljšku linija vkopa za gradbeno jamo. Ta je namreč ostro razmejevala notranjost objekta od sterilne okolice.
Notranjost: Prav zaradi naštetih težav objekta ne kaže označiti za hišo. Glede na način gradnje, pri kateri so za nosilce uporabili v geološko osnovo zasidrane stojke, ter razmeroma skromne ostanke temeljnih zidov (sl. 158), je precej bolj verjetno, da imamo opraviti
53 Kot zanimivost moramo omeniti, da je med izkopavanjem, če je deževalo, voda iz profilov zalivala izkopno polje!
Posthole 5 was sub-round in plan and measured 35 cm in diameter and 15 cm in surviving depth. It was filled with grey-brown sandy earth that included bits of charcoal.
Drainage canal: Beginning at Posthole 2 and continuing along the northeast wall of the construction pit was a drainage canal dug to a shallow depth into the hard and impervious deposit of moraine till. It was shaped as an open U in cross section, measuring 80 cm in width at the top and only 20 cm at the bottom. It was up to 40 cm deep. Near Posthole 3, it made a roughly 90-degree turn southwards and terminated some 3 m further down at the path that passed the building. The canal served to drain the water that seeped into the building from the layers above the impervious moraine till.53 The canal was filled with building debris (earth, small stones, bones). The small finds in the fill include a whetstone and the pin of a fibula (Pl. 61:10,11), the latter recovered near Posthole 2.
Foundations: A line of levelled stones was laid onto the natural deposit between Postholes 1 and 2. It is presumed to be the remains of the foundations. Also laid onto the moraine till was a line of seven smaller unworked stones on the southwest side of the construction area. The two marl slabs, one of which was moved from its original position, can also be seen as part of this line; the slab not in situ originally spanned the drainage canal. A good metre east of the line was another piece of limestone that is believed to be the continuation of the southwest foundations.
The southeast side of the building is more problematic. Posthole 5 was not located in the line of the wall, which is fairly clear from the position of Pit 1 and the southeast wall of the construction pit that separated the interior of the building from the sterile surroundings.
Interior: The construction manner, with posts anchored into the natural deposits, and the relatively scarce remains of the foundations (Fig. 158) suggest that the building was not a house, but rather a shed with a
53 When it rained during the excavations, the water from the slope flooded the excavation area!
163
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 158: Hiša 22A. Gradbena faza 1; pogled z jugozahoda. Fig. 158: House 22A. Construction Phase 1; view from the southwest.
zgolj z enokapno lopo. Pod njo je bilo dovolj zavetja za gospodarske aktivnosti, kar dokazujeta tudi dve plitvi ovalni jami v notranjosti objekta.
Zahodno ležeča jama 1 je bila ovalne oblike (dolžina 1,65 m, širina 1,20 m). Vkopana je bila v peščeno geološko osnovo, njena globina je znašala do 23 cm (sl. 156B). Prečni presek je pokazal, da je bila prvotno zapolnjena s sivorjavo zemljo z drobci oglja. V to plast je bila nato vkopana nova kotanja (dolžina 1,13 m, širina 0,95 m, globina 17 cm), katere polnilo je imelo od spodaj navzgor naslednjo strukturo: tenka plast oglja; plast čistega peska; plast prežganega peska; tenka plast oglja; plast mivke. V polnilu kotanje so bili živalske kosti, lončene črepinje, zdrobljena prežgana ilovica in bronast prstan (t. 61:1-5).
V peščeno geološko osnovo je bila vkopana tudi vzhodno ležeča jama 2 (dolžina 1,80 m, širina 1,40 m). Globoka je bila 27 cm (sl. 156C). Profil čez njeno polnilo je prav tako pokazal pestro strukturo. Najprej je bila zapolnjena s sivorjavo zemljo, pomešano z drobnimi kamni in razslojeno s tankima plastema oglja. Tudi v to zasutje je bila naknadno vkopana manjša ovalna kotanja (dolžina 1,05 m, širina 0,70 m, globina 25 cm). Njeno polnilo je imelo od spodaj navzgor naslednjo strukturo: prežgan pesek; čisti pesek; vrinek humozne zemlje, pomešane z ogljem in manjšimi kamni; prežgana ilovica. V kotanji je bilo še nekaj živalskih kosti, fragmenti keramike in brus (t. 61: 6-9).
single-pitch roof that offered ample space for the activities conducted in the two oval and shallow pits in the interior.
The west Pit 1 (l. of 1.65 m, w. 1.20 m) was dug into the sandy natural deposit and measured up to 23 cm in depth (Fig. 156B). The cross section showed it to be initially filled with grey-brown earth with bits of charcoal. Into this fill, a new pit was dug (l. of 1.13 m, w. 0.95 m, depth 17 cm), the fill of which was composed of the following layers from the bottom up: a thin layer of charcoal; a layer of pure sand; a layer of burnt sand; a thin layer of charcoal; a layer of very fine sand. The second fill also yielded animal bones, ceramic sherds, crushed loam daub and a bronze finger ring (Pl. 61: 1-5).
The east Pit 2 (l. of 1.80 m, w. 1.40 m) was also dug into the sandy natural deposit to the depth of 27 cm (Fig. 156C). The cross section revealed a varied structure of the fill. It was initially filled with grey-brown earth mixed with small stones and intersected with two thin layers of charcoal. A smaller oval pit (l. of 1.05 m, w. 0.70 m, depth 25 cm) was later dug into the first fill. The fill of the second pit was composed of the following layers from the bottom up: burnt sand; humus mixed with charcoal and small stones; burnt loam daub. The pit yielded several animal bones, ceramic sherds and a whetstone (Pl. 61: 6-9).
Building debris: Burnt and crushed loam daub was scattered above both pits, with the greatest quantities
164
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 159: Hiša 22A. Gradbena faza 2; pogled z severovzhoda. Fig. 159: House 22A. Construction Phase 2; view from the northeast.
Stavbne ruševine: Čez obe jami je bila razsuta prežgana in zdrobljena ilovica. Največ je je bilo vzdolž jugozahodne stene. Sicer pa je ostanke stavbe prekrivala do 40 cm debela plast ruševin. Sestavljala jih je prežgana zemlja, pomešana s kamnitim drobirjem, večjimi ploščami laporja in koščki prežgane ilovice. V ruševinah so se pojavljale črepinje posod (t. 61:12-21).
Najdbe: t. 61.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 156D, 157B)
Nova hiša je bila postavljena na poravnane ruševine prve gradbene faze. Nekoliko je bilo povečano tudi stav-bišče, ki so ga z vkopom v ledeniško moreno za dober meter podaljšali proti jugovzhodu.
Niša: V podaljšanem delu je bila niša, obdana z neobdelanimi ploščatimi lomljenci iz apnenca. Zid na jugovzhodni strani, ki so ga postavili ob steno gradbene jame, je bil dolg 1,7 m (sl. 156D, 159). Ohranili sta se dve legi kamnov, skupna višina zidu je znašala 57 cm. Ker je konstrukcija po višini za skoraj 30 cm presegala oba sosednja zidova, je ne kaže interpretirati kot temeljni zid.54 Prej bi lahko govorili o neke vrste kamniti oblogi,
54 Na risbi tlorisa in fotografiji (prim. sl. 156D in sl. 159) so dokumentirani le kamni spodnje lege. Vrhnji so bili namreč odstranjeni ob izkopu sonde 39.
found along the southwest wall. The remains of the building were covered by an up to 40 cm thick layer of debris composed of burnt earth mixed with small-sized rubble, large marl slabs and crushed loam daub. The debris yielded several pottery sherds (Pl. 61:12-21).
Small finds: Pl. 61.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 156D, 157B)
The new building was constructed onto the levelled debris of the first phase. The construction area was enlarged, with the pit dug over a metre further into the moraine till of the slope to the southeast.
Niche: It was located at the southeast end of the house and enclosed within a wall of flat unworked pieces of limestone. The southeast wall of the niche was 1.7 m long (Figs. 156D, 159) and laid along the wall of the construction pit. Two courses survived to the height of 57 cm. This wall was almost 30 cm higher than the adjacent walls, hence the whole structure cannot be interpreted as the foundations.54 It is more likely a sort of a stone lining. A 0.80 m long section of the niche's
54 Only the stones ofthe bottom course were documented on the plan drawing and the photograph (cf. Fig. 156D and Fig. 159), as the top course was removed during the excavation of Trench 39.
165
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
s katero je bila zamejena jugovzhodna stran objekta. Kratek odsek zidu se je ohranil tudi na severovzhodni strani. Dolg je bil komaj 0,80 m, na svojem mestu pa sta ostali dve legi nivojsko dobro poravnanih kamnov. Zid je bil položen na peščeno geološko osnovo.
Na jugozahodni strani je objekt zamejevala 5,30 m dolga vrsta lomljenih in zaobljenih kamnov, ki so se v pravem kotu navezovali na opisano kamnito konstrukcijo. Kamni so bili položeni na poravnane ruševine starejše hiše. Zid je bil grajen v več legah (deloma sta bili ohranjeni dve), v osrednjem predelu je bila vanj vključena večja zaobljena skala. Vrhnja ploskev zidu ni bila več poravnana, višinske razlike med posameznimi kamni so znašale do 16 cm.
Notranjost hiše: Iz lege zidov je moč izračunati, da so oklepali okoli 9 m2 velik prostor. Tla niso bila prevlečena z ilovnato oblogo, ampak so za hodno površino uporabili poravnane ruševine starejše gradbene faze (sl. 159). V niši na skrajnem jugovzhodnem koncu objekta je bila v peščeno geološko osnovo vkopana 1,50 m dolga, 0,70 m široka in 0,46 m globoka ovalna jama. Zapolnjena je bila s stavbno ruševino: na dnu z rjavo zemljo, nad njo so se v polnilu pojavljali prežgano kamenje, oglje in koščki prežgane ilovice. Na vrhu zasutja so ležali kosi svitkov in glinastih plošč, med njimi fragment z rebrastim okrasom in upodobitvijo konjenika (t. 65: 4).
Stavbne ruševine: Ostanke objekta je prekrivala okoli 30 cm debela plast ruševin z izrazitimi znamenji požara (oglje, močno prežgano kamenje, kosi prežgane ilovice). Vmes so ležali številni odlomki glinastih svitkov, črepinje posod in živalske kosti. Od najdb kaže omeniti še stekleno jagodo, bronast prstan, bronast obesek na členu verižice, gumb certoške fibule ter glinasto utež, okrašeno z vtisnjenimi krožci (t. 62:1-4, 65: 3). Najden je bil tudi košček strjene bronaste taline in grude železove žlindre. Onstran jugozahodnega zidu ni bilo stavbnih ruševin.
Najdbe: t. 62-65.
HIŠA 23
Lega: kvadrat B 2-3 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 23 je bila peta v nizu stavb (šteto od hiše 15 proti zahodu), ki so stale na drugi terasi na južnem pobočju Munihovega kuka. Imela je dve gradbeni fazi: prva je bila dobro ohranjena, od druge je ostal le obnovljen južni temeljni zid.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 160, 161A)
Odvodni jarek: Vzhodno od hiše, vendar tesno ob njeni steni (med vkopom gradbene jame in jarkom je bilo le 10-40 cm presledka), je bil speljan globok odvodni jarek (sl. 160A, 161A). Začenjal se je 6 m severno od hiše 23, iztekel pa se je južno od nje že v območju hiše
wall survived in the northeast. It was composed of at least two courses of carefully levelled stones laid onto the sandy natural deposit.
The southwest wall of the building survived in the length of 5.30 m. It was composed of unworked and rounded stones laid onto the levelled first-phase debris. The stones were laid in several courses (at most two survived) and included a large rounded rock in the central part. The bedding surface was no longer levelled and the differences in altitude between individual stones measured up to 16 cm.
Interior: The surviving walls suggest that the interior of the building measured around 9 m2. The levelled firstphase debris formed the ground surface (Fig. 159). The niche at the southeast end held a pit dug into the sandy natural deposit. The pit was oval in plan and measured 1.50 m in length, 0.70 m in width and 0.46 m in depth. It was filled with debris: brown earth on the bottom followed upwards by burnt stones, charcoal and crushed loam daub. Fragments of clay rings and terracotta plaques were found on top of the fill, with one of the terracotta plaques bearing ribs and an image of a mounted horseman (Pl. 65: 4).
Building debris: The remains of the building were covered by a roughly 30 cm thick layer of debris with clear traces of fire (charcoal, heavily burnt stones, pieces of burnt loam daub). The debris yielded numerous fragments of clay rings, pottery sherds and animal bones, but also a glass bead, a bronze finger ring, a bronze pendant on a link of a small chain, the knob of a Certosa fibula and a clay weight with impressed circles (Pls. 62: 1-4, 65: 3). Also found were a bit of melted bronze and a lump of iron slag. There was no building debris beyond the southwest wall.
Small finds: Pls. 62-65.
HOUSE 23
Location: Grid Squares B 2-3 (App. 1).
Preservation: House 23 was the fifth (westward from House 15) in the row of houses that stood on the second terrace of the southern slope of Munihov Kuk. It had two construction phases: the first one was well preserved, while only the south foundations remained of the second.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 160, 161A)
Drainage ditch: A deep drainage ditch (Figs. 160A, 161A) was unearthed east of the house and close to its wall (10-40 cm from the wall of the construction pit). The ditch began 6 m north of the house and ended to the south of it, already in the area of House 25. The ditch
166
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
C: profil A1-A2
B: profili
Sl. 160: Hiša 23. Gradbena faza 1; tlorisa in profili. M. = 1:50. Fig. 160: House 23. Construction Phase 1; ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
167
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 161: Hiša 23. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 161: House 23. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
25. Ker je potek jarka podrobneje opisan na drugem mestu (glej str. 221 ), bomo tu navedli le njegove mere. Na odseku ob stavbi 23 je bil širok do 70 cm in globok 65 cm. Imel je močan padec, saj je višinska razlika vzdolž hiše, torej na razdalji šestih metrov, znašala okoli 90 cm. Jarek je bil vsekan v trd konglomerat ledeniške morene in je imel obliko črke U.
Gradbena jama: Na severni strani je bila gradbena jama vsekana v trd in neprepusten sloj konglomerata. Vkopana je bila stopničasto (sl. 160C), njena globina je znašala do 0,70 m. Rob vkopa ni bil vseskozi premočrten. Po 3,70 m (merjeno od severovzhodnega kota) se je namreč ostro zasukal proti jugu, od tu naprej je postala stena gradbene jame zelo poševna in je bila skoraj v celoti prilagojena valoviti površini geološke podlage (sl. 160A).
Na vzhodni strani je bila gradbena jama deloma vkopana v trd konglomerat, večinoma pa v peščeno plast ledeniške morene. Njen rob je bil dobro viden, saj se je zemljeno polnilo s kamni jasno ločilo od geološke osnove. V severovzhodnem in jugovzhodnem kotu jame je bil vkop nekoliko razširjen. Tako so pripravili dovolj prostora za temeljni plošči obeh hišnih vogalov. Podobno sta bili narejeni ležišči za obe vogalni plošči na zahodni strani stavbe. Stavbišče se je na južni strani izteklo na poravnano teraso s potjo. Merilo je 5 x 5,70 m (28,50 m2), znotraj teh meja sta bili postavljeni obe gradbeni fazi hiše.
Drenaža: Na severni strani je bil na zgornjo stopnico vkopa postavljen 3,45 m dolg drenažni zid (sl. 160A in 160C, 162). Od stene gradbene jame je bil odmaknjen okoli 20 cm. Zgrajen je bil iz ploščatih, neobdelanih lomljencev apnenca različnih velikosti, ki so določali njegovo debelino (do 33 cm). Kamne so zložili v stebriče, ki so stali navpično ali pa so bili rahlo nagnjeni navzven.
is presented in greater detail below (see p. 221), only its size is given here: in the part adjacent to House 23, it measured up to 70 cm in width and 65 cm in depth. It had a steep gradient, with the 90 cm difference in altitudes between the beginning and the end 6 m further south. The ditch was dug into the hard conglomerate of the moraine till and was U-shaped in cross section.
Construction pit: In the north, it was dug into the hard and impervious layer of conglomerate to the depth of up to 0.70 m. Its walls were stepped (Fig. 160C). The north wall did not run in a straight line. After 3.70 m (measured from the northeast corner), it made a sharp turn to the south and then again ran westwards, but became heavily inclined and almost entirely adapted to the undulating surface of the natural deposit (Fig. 160A).
In the east, the construction pit was dug partly into the hard conglomerate, but mostly into a sandy layer of the moraine till. The edge was clearly discernible, with the earthen fill with individual stones readily distinguishable from the natural deposit. The pit was slightly extended in the northeast and southeast corners, with which they provided enough space to accommodate the two corner stones of the east foundations. Similar measures were taken in the two west corners. The bottom of the pit continued in the south onto the levelled terrace that held the path through the settlement. The construction area was the same in both phases and measured 5 x 5.70 m (28.50 m2).
Drainage: The north drainage wall was laid onto the step in the construction pit (Figs. 160A and 160C, 162). It measured 3.45 m in length and was laid roughly 20 cm from the wall of the construction pit. It was built of flat unworked pieces of limestone that were of various
168
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 162: Hiša 23. Gradbena faza 1; pogled z juga. Fig. 162: House 23. Construction Phase 1; view from the south.
V največ petih ohranj enih legah je bil zid visok do 0,42 m. Na zahodnem koncu (2,50 do 3 m od severovzhodnega vogala) je bil zid povsem iztrgan, zgolj po dve spodnji legi kamnov sta se ohranili tudi v njegovem osrednjem delu. Sodeč po številu lapornatih plošč, najdenih v ruševinah, je bil drenažni zid z notranje strani dodatno obložen. Od nekdanje obloge je na svojem mestu ostala le velika lapornata plošča v severovzhodnem kotu (sl. 160C, 163). Zid je bil na nekaj mestih z lapornatimi ploščami založen tudi z zunanje strani, sicer pa je prostor do stene gradbene jame zapolnjevala mešanica zemlje in kamenja.
Iz neobdelanih plošč laporja, ki so bile založene z večjimi kamni, je bila narejena tudi drenaža na vzhodni strani gradbene jame. Ohranile so se štiri, vse pa so bile močno nagnjene v notranjost stavbe. Ker so prekrivale temeljni zid, jih na risbi tlorisa hiše (sl. 160A) nismo dokumentirali.
V zahodni polovici gradbene jame ni bilo drenaže. Tu so bili ob poševni vkop naloženi le obli kamni in zemlja.55
Temelj: Ležišče za temelj severne stene je bilo urejeno na poravnani, v konglomerat vsekani spodnji stopnici gradbene jame, ki je bila rahlo nagnjena proti vzhodu. Temelj je bil od drenaže nekoliko odmaknjen. Vanj je bilo v enem nizu in v eni legi položenih deset kamnov (dolžina 2,40 m), pri čemer nista všteti obe vogalni plo-
55 Tudi ti kamni na risbi tlorisa (sl. 160A) niso dokumentirani.
sizes and determined the thickness of the wall (up to 33 cm). The stones were stacked to form columns that were, in places, either straight or slightly inclined outwards. It was up to 0.42 m high and composed of five or less courses. There was a gap in the western part of the wall (from 2.50 to 3 m if measured from the NE corner), while only two courses survived in the central part. Judging from the numerous marl slabs found in the debris layer, the drainage wall must have been lined along the interior side; only the large marl slab in the northeast corner remained in situ (Figs. 160C, 163). The wall was also lined along the exterior side in certain places; the space between the walls of drainage and construction pit was otherwise backfilled with earth and stones.
Unworked marl slabs lined with larger stones also made up the drainage in the east. Four of these slabs survived, all heavily inclined towards the interior. Because they covered the foundations, they were not documented on the plan of the house (Fig. 160A).
The western half of the construction pit revealed no drainage remains. Here, rounded stones and earth were placed along the inclined wall of the construction pit.55
Foundations: The north foundations were laid onto the levelled lower step of the construction pit (that had a gentle eastward descent) cut into the hard conglomerate. The foundations were not laid directly next to the
55 These stones were also not drawn on the plan (Fig. 160A).
169
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 163: Hiša 23. Gradbena faza 1, drenažni zid; pogled z vzhoda.
Fig. 163: House 23. Construction Phase 1, drainage wall; view from the east.
šči (sl. 160A). Dve legi kamnov sta bili zaradi izravnave nujni le v severozahodnem vogalu. Zid nivojsko ni bil več poravnan, vzrok za to je bil vkop za veliko delovno jamo, zaradi katerega so se nekateri kamni posedli oziroma nagnili proti notranjosti stavbe.
Na trd konglomerat je bil položen tudi temelj vzhodne stene. Vanj so bili vgrajeni le trije večji kamni, in sicer dva neobdelana lomljenca apnenca ter zaobljena ploščata oblica iz ledeniške morene. Brez vogalnih plošč je bil dolg 1,50 m. Ker je bila ob temelju vkopana jama, so bili tudi ti kamni rahlo nagnjeni proti notranjosti stavbe. Hkrati je od severa proti jugu za 9 cm visel celotni zid.
Južni temelj je bil položen v plitev vkop gradbene jame v peščeno geološko podlago. Vanj so bili v eni vrsti in v eni legi vgrajeni približno enako veliki kamni iz apnenca. Celoten niz (dolžina 2,80 m) je bil po višini zgledno poravnan. Izjema je odsek, kjer je bil pod temeljem speljan zahodni kanal. Tu so bili kamni ali iztrgani ali premaknjeni. Trije večji lomljenci apnenca so namreč ležali zunaj linije zidu, zato ni čisto jasno, ali so bili del pokrova kanala ali pa so z njimi popravili na tem delu poškodovan temeljni zid.
Na zahodni strani stavba ni imela temelja. Tu je bil med obema vogalnima ploščama prost prehod iz prostora z delovno jamo v preddverje.
Vogalne plošče: Temelje so v vogalih povezovale oziroma zaključevale večje kamnite plošče. Tisto v severovzhodnem vogalu so od drenaže ločevale že omenjene plošče laporja (na sl. 163 je vidna zgolj tista na severni strani). Podobno je bila obložena tudi plošča v jugovzhodnem vogalu. Na vzhodni strani je namreč ob njej stal kamen iz apnenca, na jugu jo je deloma obrobljala plošča laporja. Manjša lapornata plošča je
drainage wall. They were composed of ten stones laid in a single line and a single course (l. of 2.40 m), excluding both corner stones (Fig. 160A). Two courses were only needed in the northwest corner for the purposes of levelling. The wall no longer had a levelled bedding surface, as the addition of a work pit caused some of the stones to subside or tilt towards the interior.
The east foundations were also laid onto the hard conglomerate. They only had three large stones between the corners: two unworked pieces of limestone and a rounded flat cobble from the moraine till. Without the corner stones, the foundations measured 1.50 m. The work pit caused these stones as well to tilt slightly to the interior of the house. The whole foundations descended towards the south, with a 9 cm difference in altitude.
The south foundations were laid into the shallow deepening of the construction pit dug into the sandy natural deposit. They consisted of a single line and a single course of roughly equally large pieces of limestone. The foundations were carefully levelled along the entire length of 2.80 m, with the exception of the section under which the west drainage canal was dug. Here, stones were either missing or displaced. Three large unworked pieces of limestone were lying outside the line of the wall and it was not clear whether they represented the cover of the canal or the repair of the foundations.
The house was devoid of foundations in the west; this part held a wide passage between the two corner stones from the room with the work pit to the anteroom.
Corner slabs: The foundations included large slabs at each of the corners. The northeast corner slab was separated from the drainage by the marl slabs (only the one in the north is visible on Fig. 163). Similarly, the slab in the southeast corner was also lined: in the east by a piece of limestone and in the south by a marl slab. A small marl slab also stood beside the south foundations in the area between two canals.
Large slabs were placed at the west ends of the south and the north foundations. The northwest corner slab was of marl and was laid onto a smaller flat unworked piece of limestone used to level the inclined bedding. The southwest corner slab was of limestone.56 The foundations enclosed a 2.70 x 1.80 m or roughly 5 m2 large room.
Wooden walls: Charred remains survived along the north foundations. The wall slid from its bedding into the work pit (Fig. 160A). The remains once formed part of the north sleeper beam surviving in the length of 2.25 m (w. up to 20 cm) and made of fir wood. Coniferous tree (fir, spruce and pine) was also identified in the four shorter pieces of boards (l. of 12-15 cm, w. 14-19 cm)
56 The corner stones were not completely levelled with the adjacent foundation stones. The northeast corner slab was 10 cm lower than the north foundations and 11 cm higher than the east foundations. The southeast corner slab was higher (17 and 6 cm) on both sides.
170
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
stala ob južnem temelju tudi na območju med obema kanaloma.
Na zahodni strani sta se oba temeljna zidova prav tako zaključevala z večjima ploščama. Tista na severu je bila iz laporja. Položena je bila na manjši ploščat lo-mljenec iz apnenca, s katerim so izravnali zelo poševno vsekano ležišče. Plošča, s katero se je zaključil južni temeljni zid, je bila iz apnenca.56 Tako zgrajeni temelji so oklepali 2,70 x 1,80 m velik prostor oziroma okoli 5 m2 obsegajočo uporabno površino.
Lesene stene: Ob severnem temelju so se ohranili ostanki zoglenele lesene stene, ki je zdrsnila z ležišča v delovno jamo z manipulativnim prostorom (sl. 160A). Ugotovljeni so bili deli vzdolžnega temeljnega praga v skupni dolžini 2,25 m (širina do 20 cm), narejenega iz jelovega lesa. Iz iglavcev (jelka, smreka in bor) so bili tudi štirje krajši kosi plohov (dolžina 12-15 cm, širina 14-19 cm), ki so ležali prečno na temeljnem pragu. Manjši kos (4 x 16 cm) pokonci postavljenega smrekovega ploha se je ohranil tudi na kamniti plošči v severovzhodnem vogalu, medtem ko je bil 8 x 22 cm velik odlomek zoglenelega lesa, ki je ležal pol metra od severozahodne vogalne plošče, iz hrasta.
Notranjost hiše: V vzhodno polovico hiše je bila umeščena 35 cm globoka delovna jama s kotanjastim dnom, vkopana v neprepustno plast konglomerata in sprijetega peska ledeniške morene. Na treh straneh je segala do temeljev, zato je imela pravokotno obliko (sl. 160A). Zahodno od nje je bila manipulativna površina, ki je bila prav tako plitvo vkopana v plast peska. Od jame jo je ločil nizek greben. Prečni presek čez polnilo jame je pokazal, da je bila na dnu nasuta do 16 cm debela plast mivke in drobnozrnatega peska (sl. 160E). V njej ni bilo najdb. Na mivki oziroma pesku je ležal zoglenel les. Gre za ostanke navzkriž položenih plohov, ki so bili vsi iz rdečega bora (sl. 160A, 164).
Preostali del jame (neposredno nad zoglenelimi plohi) je polnila mešanica zemlje in zdrobljene prežgane ilovice (vmes so bili tudi večji kosi, glinasti svitki ter fragmenti keramike - sl. 160B, 165). Svitki (celi in razbiti) so ležali v različnih položajih. Za tiste ob vzhodnem temelju je bilo dobro videti, da so bili naloženi drug vrh drugega, medtem ko so ležali v sredini jame bodisi pošev bodisi pokonci. Ob njih so bili najdeni deli večjega lonca (t. 66: 6), v celoti ohranjen manjši lonček (t. 66:5) pa tudi kakšen kamen. Vse skupaj je prekrivala obsežna ploskev trdo prežgane ilovice, ki se ni širila le nad delovno jamo, ampak tudi po večjem delu zahodne polovice objekta. To zanesljivo ni bil stenski omet, temveč amorfna, prežgana in otrdela ilovnata gmota, očitno povezana s funkcijo delovne jame (obloga?).
56 Vogalne plošče niso bile povsem poravnane s sosednjimi temeljnimi kamni. Tako je bila plošča v severovzhodnem vogalu za 10 cm nižje od severnega temelja in za 11 cm višje od temelja vzhodne stene. Višja od sosednjih kamnov (za 17 oziroma 6 cm) je bila tudi plošča v jugovzhodnem vogalu.
Sl. 164: Hiša 23. Gradbena faza 1, zogleneli plohi na dnu delovne jame; pogled z vzhoda.
Fig. 164: House 23. Construction Phase 1, charred boards on the bottom of the work pit; view from the east.
lying perpendicular to the sleeper beam. A small piece (4 x 16 cm) of an upright spruce board survived on the northeast corner slab, while the 8 x 22 cm large piece of charred wood lying half a metre from the northwest corner slab was made of oak.
House interior: The east half of the house revealed a 35 cm deep work pit of a rounded cross section. It was dug into the impervious layer of conglomerate and clumped sand of the moraine till. The pit reached to the foundations on three sides, which made it rectangular in plan (Fig. 160A). It was associated with a work surface to the west, which was also dug to a shallow depth into the layer of sand. It was separated from the pit by a low ridge. The cross section of the pit showed that it was filled at the bottom with an up to 16 cm thick layer of fine and very fine sand (Fig. 160E) devoid of small finds. Lying on top of the sand were pieces of charred wood, which represented the remains of boards of Scots pine laid crosswise (Figs. 160A, 164).
The rest of the pit (directly on top of the charred boards) was filled with earth mixed with crushed and burnt loam (including larger pieces), clay rings and ceramic sherds (Figs. 160B, 165). The clay rings (complete and fragmented) were lying in different positions; those along the east foundations were clearly stacked one on top of the other, while those in the centre of the pit were either inclined or upright. Found next to them were sherds of a large jar (Pl. 66: 6), a completely preserved beaker (Pl. 66:5) and the odd stone. All these finds were covered by an extensive layer of hard burnt loam that extended beyond the pit to cover a large part of the west half of the building. This was certainly not daub from the walls, but an amorphous, burnt and hardened mass
171
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 165: Hiša 23. Gradbena faza 1, ruševine na območju delovne jame; pogled s severa.
Fig. 165: House 23. Construction Phase 1, debris in the area of the work pit; view from the north.
Prostor pred jamo, ki je bil prav tako poglobljen, smo označili za manipulativno površino. Vkop v geološko osnovo je bil sicer plitvejši, vendar je prav tako segal pod nivo temeljnega zidu. Na severni strani je bil globok 25 cm. Tu je bila poševna stena vkopa dodatno obložena s ploščatimi kamni. Manipulativni prostor je obsegal vso zahodno polovico z zidovi obdanega dela stavbe. Tla so se brez stopnice nadaljevala tudi v predprostor, njihov nivo se je ves čas blago dvigal proti zahodu. Po tleh manipulativnega prostora se je vlekla tanka plast drobnega peska in mivke, ki jo je prekrivala žganina (sprano oglje s pepelom). Vrh tega so ležale ruševine.
Kanala: Iz delovne jame sta bila pod temeljem južne stene speljana dva kanala. Usmerjena sta bila proti jugu v območje hišnega dvorišča in poti (ulice), ki je tekla ob njem. Na mestu, kjer sta izstopala izpod temelja, sta bila med seboj oddaljena 40 cm, po štirih metrih poteka sta se skoraj združila in poniknila v velikem odvodnem jarku. Speljana sta bila pod hodno površino dvorišča in pod nasutjem poti. Ker se je temelj stavbe nad zahodnim kanalom pogreznil, so ga popravili s tremi nekoliko iz linije zidu nameščenimi ploščatimi lomljenci.
Vkopa v geološko osnovo sta bila za oba kanala v preseku banjaste oblike. Na začetku sta bila kanala nivojsko različno umeščena, tako da je bilo dno vzhodnega za 10 cm višje od zahodnega (sl. 160D). Razlika
Sl. 166: Hiša 23. Gradbena faza 1, presek čez zahodni kanal; pogled z juga.
Fig. 166: House 23. Construction Phase 1, cross section ofthe west canal; view from the south.
Sl. 167: Hiša 23. Gradbena faza 1, presek čez vzhodni kanal; pogled z juga.
Fig. 167: House 23. Construction Phase 1, cross section ofthe east canal; view from the south.
of loam presumably connected with the function of the work pit (lining?).
The area in front of the pit was interpreted as a work surface. This surface was also cut into the natural deposits (it was deeper than the bedding surface of the foundations), but much less than the pit; it was 25 cm deep in the north. Here, the inclined wall of the cut was lined with flat stones. The work area (pit and surface) covered the west half of the building enclosed with walls. The floor continued, without a step, into the anteroom
172
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
se je manjšala z oddaljenostjo od hiše. Zahodni kanal je bil globok 43 cm. Ob straneh je bil obložen s ploščami iz apnenca, debelimi 5-8 cm, tako da je širina pretočne odprtine znašala 15 cm (sl. 166). Pokrit je bil s ploščami laporja, le ena sama je bila iz apnenca. Padec kanala je bil zmeren. Višinska razlika je na razdalji štirih metrov znašala 22 cm. Vzhodni kanal je bil globok 33 cm. Pokrit je bil s strehasto zloženimi ploščami laporja in apnenca manjših dimenzij (sl. 167). Razprto sleme so dodatno pokrivale majhne lapornate plošče, ki so bile ob robu vkopa založene z manjšimi kamni. S ploščami laporja je bilo tlakovano tudi dno.
Preddverje: Zahodno od objekta z jamo se je širil poravnan prostor, ki ni bil obdan s kamnitimi zidovi (sl. 160A, 168). Na severni strani ga je zamejeval poševen vkop v ledeniško moreno, na vzhodu j e bil tekoče povezan z manipulativnim prostorom. Na jugu in zahodu stranici nista bili razpoznavni, zgolj približno ju je bilo moč določiti po legi lukenj za stojke, ki so nosile nadstrešek. Ohranile so se štiri, vse so bile vkopane v peščeno geološko podlago. Ohranjene so bile le še pri dnu. Dna lukenj so bila ravna, kar kaže na to, da stojke niso bile ošiljene.
Na območju preddverja je bila odkrita jama okroglega tlorisa, ki je bila prav tako vkopana v geološko osnovo. Banjasto dno je bilo 38 cm pod hodno površino. Na dnu jame je bila tanka plast sivkaste mivke, nad njim peščena zemlja z dvema večjima kamnoma, v plasteh pa ni bilo drugih najdb. Zgornjo polovico jame so napolnjevale stavbne ruševine: koščki prežgane ilovice, prežgano kamenje in oglje, ki ga je bilo največ ob stenah jame.
Sl. 168: Hiša 23. Gradbena faza 1; pogled z zahoda.
Fig. 168: House 23. Construction Phase 1; view from the west.
and gradually rose westwards. The floor of the work area was covered by a thin layer of fine and very fine sand, covered in turn by burnt remains (waterwashed pieces of charcoal with ash). This was covered by debris.
Canals: Two canals were dug from the work pit and under the south foundations. They ran southwards to the yard and the path (street). They were 40 cm apart at the foundations, but came ever closer to one another and almost joined after 4 m to finally run into the large drainage ditch in the east. They ran under the ground of the yard and the levelling layer of the path. The foundation stones above the west canal fell in at some point, the foundations here were repaired using three flat unworked pieces laid along the exterior face of the foundations.
The canals were dug into the natural deposit and were rounded in cross section. They began at different altitudes, the bottom of the east canal being 10 cm higher than that of the west canal (Fig. 160D). The bottoms eventually levelled out as the distance from the house grew. The west canal was 43 cm deep. It was lined on both sides with 5-8 cm thick limestone slabs, providing the interior width of 15 cm (Fig. 166). The canal was covered with marl slabs and one limestone slab. The canal had a gentle gradient, with the difference in altitudes in the length of 4 m measuring 22 cm. The east canal was 33 cm deep. It was covered with smaller marl and limestone slabs arranged to form a ridged cover (Fig.
167).	Wherever the slabs did not meet in the middle, an additional small marl slab was laid on top and supported at the edges with smaller stones. Marls slabs were also used to line the bottom of the canal.
Anteroom: A wide levelled area without stone walls was excavated west of the main building (Figs. 160A,
168).	In the north, it was delimited by the inclined wall of the construction pit dug into the moraine till, in the east it continued without transition into the work area. The south and west sides were not positively identified, but were suggested by the presence of the holes for the posts that held the projecting roof. Four such postholes were documented, all dug into the sandy natural deposit. Only their flat bottoms survived, suggesting that the posts were not pointed.
The anteroom also revealed a pit, round in plan and rounded in cross section, dug into the natural deposit. The bottom was found 38 cm under the ground surface. Found on the bottom was a thin layer of greyish and very fine sand covered by sandy earth with two large stones. The fill yielded no small finds. The upper half of the pit was filled with house debris: crushed loam daub, burnt stones, but also charcoal that was most abundant along the edges of the pit.
173
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Stavbne ruševine: Objekt so prekrivale stavbne ruševine. Na skrajnem vzhodnem koncu, torej nad veliko delovno jamo, so bile zelo rahlo naložene. Zlasti ob vzhodni steni je bila v njih mešanica prežganega kamenja, zemlje in zdrobljene ilovnate obloge. Vmes so ležali okrašene glinaste plošče, glinasti svitki, motki, pa tudi deli loncev in odlomek v glini modelirane živalske figure (t. 74: 1).
Ruševine so prekrivale tudi manipulativni prostor. V njih je prevladovala strnjeno naložena prežgana ilovnata obloga, večinoma zdrobljena, vendar je bilo vmes nekaj večjih kosov. V tem delu ni bilo najdenih glinastih svitkov, temveč precej lončenih črepinj. Ob kamniti oblogi severne stene je ležalo v črnikasti prežgani zemlji veliko prežganih živalskih kosti. Na meji jame in manipulativnega prostora so bile tik ob južnem temelju v plasti ruševin najdene fragmentirane bronaste fibule (t. 66:1-4).
Podobna struktura ruševin je bila ugotovljena tudi na območju preddverja. Sestavljali so jih črnikasta zemlja, pepel, oglje, oblo in ploščato kamenje (lapor, apnenec), številne ožgane živalske kosti, kos bronaste pogače (t. 70:1) in žlindra z velikim odstotkom zaostalega železa. Vmes so se ponekod vrinile naplavljene plasti mivke. Omeniti je treba še nekaj kosov križem ležečega zoglenelega lesa, okoli katerega je ležala rdeče prežgana ilovica. Analiza oglja je pokazala, da so pri gradnji nadstreška uporabili iglavce in listavce. Od devetih vzorcev so po štirje pripadali rdečemu boru in hrastu, eden pa je bil iz smreke oziroma jelke.
Najdbe: t. 66-78.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 161B, 169, 170)
K drugi fazi hiše je sodil na novo zgrajeni temelj južne stene, ki je bil za okoli 20 cm pomaknjen proti jugu. Položen je bil na poravnane ruševine starejše gradbene faze. Na območju zahodnega kanala, ki očitno ni bilo stabilno, so pod zid za oporo vstavili dodatne kamne.57
Temelj je bil zložen iz ene vrste ploščatih lomljen-cev apnenca, le na skrajni vzhodni strani sta bili morda dve. Kamni so bili nivojsko solidno poravnani (razlika do 6 cm). Med njimi je po velikosti in višini izstopal le kvadrast lomljenec (šesti od vzhodne strani), ki je bil vstavljen v temelj na tistem mestu, kjer sta bila v prvi fazi iz stavbe speljana oba kanala. Poravnani del temelja je bil dolg 3,35 m. Na zahodni strani je bil močno premaknjen navzven. Tu ga je zaključevala večja plošča.
Stavbne ruševine: Drugi fazi hiše so pripadale ruševine nad slojem trdo prežgane ilovnate obloge, ki je prekrival jamo in manipulativni prostor.
Najdbe: t. 79-87.
57 Ker ima zid skoraj enako povprečno višino (181,86 m) kot temeljni zid severne stene prve gradbene faze (181,88 m), ni nemogoče, da so slednjega uporabili tudi pri obnovljeni hiši. Potemtakem bi se obe gradbeni fazi bolj ali manj prekrivali.
House debris: The remains of the house were covered by debris. It was not compact in the easternmost part, just above the large pit. Particularly along the east wall, it consisted of earth mixed with burnt stones and crushed loam coat. The debris yielded decorated terracotta plaques, clay rings, bobbins, jar sherds and a fragment of a clay animal figurine (Pl. 74: 1).
Debris also covered the work area. There it mainly consisted of concentrations of clay lining, mostly crushed but also including larger patches. No clay rings were found in this part, but there were numerous pottery sherds. A great number of animal bones was found in the blackish burnt earth along the stone lining of the north wall. Fragmented bronze fibulae (Pl. 66:1-4) were found in the layer of debris at the border between the pit and the work area, beside the south foundations.
A similar structure of debris was also noted in the anteroom. It was composed of blackish earth, ash, charcoal, rounded and flat stones (marl, limestone), numerous burnt animal bones, a piece of a bronze ingot (Pl. 70: 1) and slag with a high content of iron. Water gradually brought in lenses of very fine sand among the debris. We should also mention several pieces of charred wood lying crosswise and surrounded by red burnt loam daub. The charcoal analysis has shown that coniferous and deciduous wood was used to construct the projecting roof. Four of the nine samples taken belonged to Scots pine, four to oak and one to either spruce or fir.
Small finds: Pls. 66-78.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 161B, 169, 170)
Of the second phase of the house, the south foundations survived. They were laid 20 cm south of the firstphase foundations onto the levelled debris of the first phase. In the area of the west canal, additional stones were inserted under the foundations for the sake of stability.57
The foundations were composed of flat unworked pieces of limestone in a single line, possibly two at the east end. The stones formed a levelled bedding surface (difference in altitude of up to 6 cm). The sixth rectangular stone from the east stood apart in size, and was inserted in the spot above the west canal from the first phase. The levelled part of the foundations was 3.35 m long. At the west termination, it made a turn towards the south and ended in a large slab.
House debris: The second-phase debris was unearthed above the layer of hard burnt clay lining that covered the pit and the work area.
Small finds: Pls. 79-87.
57 This wall had almost the same average height (181.86 m) as the north foundations of the first phase (181.88 m) and it is possible that the latter was reused for the house of the second phase. This would signify that the two construction phases were of largely overlapping plans.
174
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 23 (faza 2)
x = -69 y = -12
(D TT
Sl. 169: Hiša 23. Gradbena faza 2. M. = 1:50. Fig. 169: House 23. Construction Phase 2. Scale = 1:50.
Sl. 170: Hiša 23. Gradbena faza 2; pogled z juga. Fig. 170: House 23. Construction Phase 2; view from the south.
175
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 24
Lega: kvadrat B 2 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 24 je bila odkrita v razširjenem izkopu sonde 42. Stala je na isti terasi kot hiša 16, le da je bila pomaknjena nekoliko bolj proti jugu, s čimer so se pri gradnji izognili trdi konglomeratni podlagi. Hiša je bila ohranjena le na severni strani, kjer je bila terasa najgloblje vsekana v pobočje, ves preostali del je bil odnesen z novodobnimi posegi. Nekaj je k slabši ohranjenosti prispevala tudi granata, ki je v stavbišče treščila v prvi svetovni vojni.
HOUSE 24
Location: Grid Square B 2 (App. 1).
Preservation: House 24 was found in the extension of Trench 42. It stood on the same terrace as House 16, but further to the south so as to avoid the hard conglomerate as much as possible. Only the north part of the house survived, where the construction pit was dug deepest into the slope, while the other part was removed during modern interventions. The grenade that hit the construction area during World War I also caused some damage.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 171A, 173A)
Gradbena jama: Obris gradbene jame je bil na zahodni in severni strani jasno zamejen. Steno vkopa so povsem prilagodili trdi konglomeratni podlagi, zato je bila zelo vijugasta, v preseku pa od dna proti vrhu najprej navpična, nato poševna in na koncu stopničasta. Stopničasti steni vkopa je bila prilagojena tudi drenaža. Do kod je segalo stavbišče na vzhodu, ni jasno, ker je bila na istem mestu postavljena obnovljena hiša (druga gradbena faza). Sodeč po legi stavbnih ostalin (zaplata ožganih tal, luknja za stojko), je bilo dolgo okoli 5 metrov, ohranjena širina pa je znašala nekaj čez 2 m. Južni del stavbišče so namreč odnesli koreniti novodobni posegi.
Drenaža: Od severne drenažne stene se je ohranil le še dober meter dolg in do 45 cm širok odsek po stopničastem vkopu gradbene jame razporejenega kamenja (sl. 171A in B). Prevladovali so ploščati lomljenci laporja, kar je pri suho zidanih drenažnih zidovih v naselju na Mostu na Soči izjema. Prostor med steno gradbene jame in drenažnim zidom je bil zapolnjen z zemljo, peskom, drobnimi kamni in redkimi lončenimi črepinjami. Vmes je bil tudi del svitka (t. 88: 5).
Temelj: Od temelja je ostala na svojem mestu vrsta štirih ploščatih kamnov, položenih na trdo konglome-ratno osnovo, v katero je bilo vsekano stavbišče. Trije kamni so bili iz laporja, eden iz apnenca. Ohranjena dolžina zidu je 0,94 m.
Tla: Vzporedno s temeljem sta se ohranili dve manjši zaplati trdo prežgane ilovice. To je vse, kar se je ohranilo od nekdanjega hišnega poda. Na vzhodni strani bi lahko kot ostanek hodne površine označili manjšo ploskev do apna prežganega peska.
Ognjišče: Tesno ob severno steno je bilo v hiši po-stavlj eno ognjišče. Na zaho dni strani je bil ob preostanku kurilne plošče ohranjen niz štirih majhnih kamnov njegovega okvirja, podobni, vendar manj urejeno ležeči kamni so bili tudi na severni strani. Kamni so ležali ob robu plitve kotanje, ki je bila zapolnjena z zemljo in kamnitim drobirjem. Na vrhu so ležale drobne oblice, ki so služile za podlago kurilni plošči. Ilovnat premaz
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 171A, 173A)
Construction pit: It was clearly discernible in the north and the west. The wall of the pit here was adapted to the hard conglomerate and hence undulating. In cross section, the wall was vertical at the bottom, then inclined and finally stepped. The drainage was also adapted to the stepped wall of the construction pit. The extent of the pit in the east is not clear, because the house of Construction Phase 2 was built in that spot. Considering the building remains (patch of burnt floor, posthole), the construction area of the first phase measured roughly 5 m in length and just over 2 m in surviving width. The southern part of the construction area was removed during modern interventions.
Drainage: Only a metre long and up to 45 cm wide section of the north drainage wall survived, laid against the stepped wall of the construction pit (Fig. 171A and B). The wall was mainly composed of flat unworked pieces of marl, which is an exception for the drainage drywalls at Most na Soči. The space between the wall of the construction pit and the drainage wall was backfilled with earth mixed with sand, small stones and rare pottery sherds. The fill also yielded a fragment of a clay ring (Pl. 88: 5).
Foundations: A line of four flat foundation stones remained in situ, laid onto the hard conglomerate of the construction pit. Three of the stones were of marl, one of limestone. The surviving foundations were 0.94 m long.
Floor: Two small patches of hard burnt loam were found parallel with the foundations. It is all that remained of the house floor. In the east, the small patch of sand burnt to the degree of turning to lime could be interpreted as the remains of the ground surface.
Hearth: It was unearthed next to the north wall of the house. In the west, a line of four small stones of its border was found beside the remains of the top surface, while a similar though less orderly line of stones was also found on the north side. The stones lay along the edge of a shallow depression filled with earth and small-sized stone rubble and covered by small cobbles that served as the bedding for the top surface. The coat of loam that
176
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 24 (faza 1)
B: profil A1-A2
A1
0
~r
185,50	□
C: hiša 24 (faza 2)
A2
1 m
D: profil B1-B2
B1
0
185,50
B2 1 m
Sl. 171: Hiša 24. A,B: gradbena faza 1, tloris in profil; C,D: gradbena faza 2, tloris in profil. M. = 1:50. Fig. 171: House 24. A,B: Construction Phase 1, ground plan and cross section; C,D: Construction Phase 2, ground plan and cross section. Scale = 1:50.
je bil debel 3 cm. Površina kurilne ploskve, ki je bila na nivoju hišnih tal, je bila zglajena, trdo opečnato rdeče prežgana in razpokana (sl. 172).
Jami za stojki: Vzhodno od ognjišča, morda že zunaj tlorisa hiše, sta bili v peščeno osnovo vkopani dve okrogli jami. Obe sta bili globoki 17 cm. Zapolnjeni sta bili z rjavo zemljo. V manjši sta bila najdena dva manjša ploščata kamna, na dnu večje pa vodoravno ležeča plošča iz apnenca (velikost 18 x 11 x 3 cm).
Ruševine: Notranjost hiše so zapolnjevale požarne ruševine, ki so bile še posebej izrazite v vzhodnem delu objekta. V njih so bili drobci prežganega in razpadlega brona, lončene črepinje in živalske kosti. Južno od te-
represented the top surface of the hearth was on the level of the floor, it was 3 cm thick and smoothed. It was hard, burnt to a red-brick red colour and cracked (Fig. 172).
Postholes: East of the hearth and possibly outside the house, two round holes were found dug 17 cm deep into the sandy natural deposit. Their fills consisted of brown earth. They were of different diameters. The smaller hole yielded two small flat stones, while a horizontally placed limestone slab (18 x 11 x 3 cm) laid at the bottom of the larger hole.
Debris: Fire debris filled the interior of the house, particularly thickly in the east part. The debris included burnt and broken pieces of bronze, pottery sherds and ani-
177
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
mejnega zidu sta ležala kos amorfnega brona in bronasta zakovica (t. 88: 3).
Najdbe: t. 88:1-6.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 171C, 173B)
Gradbena jama: Stavbišče mlajše hiše je bilo za 1,80 m pomaknjeno proti vzhodu, tako da se je skoraj v celoti ognilo konglomeratni podlagi. Izjema je bilo le območje severozahodnega vogala, kjer sta se obe gradbeni fazi prekrivali (prim. sl. 173A in B). Prav tako je bilo stavbišče za 0,60 m pomaknjeno proti severu. Nivojsko je bilo za 15 cm višje od starejše faze. Na zahodni strani je bil vsek v trdo konglomeratno podlago skoraj navpičen, proti vzhodu, kjer je bila jama vkopana v peščene plasti, pa so bile stene poševne. V severovzhodnem vogalu gradbene jame je bil vkop zaokroženo razširjen. Stavbišče je bilo dolgo 4,20 m, njegova ohranjena širina pa je znašala okoli 2 m.
Drenaža: Drenaža severne in zahodne stene je bila zgrajena iz ploščatih lomljencev in redkih oblic (sl. 174). V severozahodnem kotu so bili kamni drenažnega zidu zloženi v vodoravnih legah, vanj so vgradili tudi kos žrmelj. Del zahodnega drenažnega zidu je bil z notranje strani obložen z lapornatimi ploščami, ki so se nagnile nad temelj (sl. 171C). Zahodni zid je bil z dvema lapor-
Sl. 173: Hiša 24. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100.
Fig. 173: House 24. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
mal bones. An amorphous piece of bronze and a bronze rivet were found south of the foundations (Pl. 88: 3).
Small finds: Pl. 88:1-6.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 171C, 173B)
Construction pit: The construction area of the later house was moved 1.80 m to the east and almost entirely avoided the hard conglomerate. Only the northwest corner, where the two phases overlapped, stood on the conglomerate (cf. Fig. 173A and B). The house was also constructed 0.60 m northwards and 15 cm higher than the house of the first phase. In the west, the walls of the construction pit in the conglomerate were almost vertical, but became inclined towards the east where they were dug into the sandy deposit. The northeast corner of the pit was widened. The construction area measured 4.20 m in length and around 2 m in surviving width.
Drainage: The drainage of the north and west walls was constructed of flat unworked stones and rare cobbles (Fig. 174). In the northwest corner, the stones were laid in courses and included a piece of a quern. Part of the west drainage wall was lined in the interior with marl slabs that tilted over the foundations (Fig. 171C). The west wall was also supported from the exterior, by placing two marl slabs onto the levelled first-phase debris. The area between
178
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 174: Hiša 24; pogled z juga. Fig. 174: House 24; view from the south.
natima ploščama podprt tudi z zunanje strani, in sicer na mestu, kjer so ga postavili na poravnane ruševine starejše hiše. Prostor med zidom in steno gradbene jame je bil zapolnjen z zemljo in kamenjem, vmes so bili kosi prežgane ilovice, lončene črepinje in živalska kost.
Temelj: Temelji severne in zahodne stene so bili položeni tesno ob drenažo. Večji del temelja severne stene je ležal na trdni peščeni osnovi, le zadnja dva kamna v severozahodnem vogalu in ves še ohranjen zahodni temelj so bili na poravnanih ruševinah starejše faze. V severni zid so bili vgrajeni ploščati lomljenci podobnih velikosti, ki so bili nivojsko dobro poravnani. Zloženi so bili v strnjenem nizu, le pred ploščo v severovzhodnem vogalu je bila 11 cm široka reža. Plošča je bila nekoliko višja od preostalih kamnov zidu, njeno ležišče pa so vsekali v trdo konglomeratno podlago. Ob njej je bil na vzhodni strani tesno založen obel kamen. Zid je bil dolg 3,45 m.
Od temelja zahodne stene so se ohranili le še trije ploščati neobdelani kamni iz apnenca. Ohranjena dolžina je znašala 0,65 m. Na vzhodni strani temelj ni bil več ohranjen, njegov potek pa je jasno nakazoval vkop gradbene jame in ostanek drenaže. Ohranjena temeljna zidova sta oklepala 3 m dolg in 0,70 m širok prostor, kar je verjetno slaba tretjina nekdanje hišne površine. Južni del stavbe je bil namreč uničen z novodobnimi posegi.
Lesene stene: V severozahodnem vogalu hiše je bil na temelju ohranjen 30 cm dolg in 18 cm širok kos
the drainage wall and the wall of the construction pit was backfilled with earth and stones that included pieces of clay daub, pottery sherds and an animal bone.
Foundations: The north and west foundations were laid close to the drainage walls. A large part of the foundations was laid onto the hard sandy deposit, only the last two stones in the northwest corner and the surviving west foundations were laid onto the levelled first-phase debris. The north foundations were composed of flat and equally large unworked stones that formed a levelled bedding surface. There was an 11 cm wide gap between the slab in the northeast corner and the next stone. This corner slab was also slightly higher than the other stones and the bedding for it cut into the hard conglomerate. It was lined in the east by a round stone. The north foundations were 3.45 m long.
Only three flat unworked pieces of limestone remained of the west foundations that survived in the length of 0.65 m. The east foundations did not survive, but their position was indicated by the edge of the construction pit and the remains of the drainage wall. The two surviving foundations enclosed a 3 m long and 0.70 m wide surface, which is presumably just under a third of the original surface of the house. The south part of the house was destroyed during modern interventions.
Wooden walls: A 30 cm long and 18 cm wide piece of a charred sleeper beam laid on the foundations in
179
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
zoglenelega temeljnega praga, na vogalni plošči pa še polovica okrogle pokončne sohe (premer 13 cm). Oba dela lesene konstrukcije sta bila iz rdečega bora. Iz rdečega bora oziroma iglavca so bili tudi fragmenti zoglenelega lesa (dolžina 40 cm), ki so ležali na temeljnih kamnih zahodne stene. Prekrivala jih je nagnjena lapornata plošča drenažnega zidu.
Ruševine: Temelje je prekrivala do 5 cm debela plast rahle pepelnate zemlje, pomešane z ogljem. Čez to so bile naložene ruševine, najbolj izrazite v severozahodnem kotu, kjer so bile debele čez pol metra. V njih je bilo do apnene strukture prežgano razpadajoče kamenje drenaže, oglje lesene stene, pa tudi lončene črepinje, živalske kosti in fragmenti slabo prežgane ilovice (tudi ornamentirani). Ob zahodnem temelju je ležal del ostenja posode s horizontalnima rebroma (t. 88: 7), ob ostanku pokončne vogalne sohe pa kos železove žlindre.
Najdbe: t. 88: 7-13.
HIŠA 25
Lega: kvadrat C 2 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša je bila raziskana leta 1981 na gradbeni parceli za novo osnovno šolo in telovadnico. Stala je za teraso nižje od hiše 23, njen večji del so uničili že ob gradnji stare osnovne šole oziroma vaške poti. Hiša je imela dve gradbeni fazi, ki so ju prekrivale rimskodobne ostaline.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 175A, 177A)
Gradbena jama: Stavbišče je bilo urejeno z vko-pom gradbene jame v sloj rjave peščeno-ilovnate pre-perine, le na vzhodni strani je bila podlaga ledeniška morena. Linija poševnega vkopa se je videla kot ostra ločnica med geološko osnovo in sivorjavim polnilom gradbene jame. Na zahodni strani se je objekt prepletal s stavbiščem hiše 28, njegov južni del so uničili ob gradnji betonskega opornega zidu ob vaški poti, ki pelje mimo cerkve in poslopja stare osnovne šole. Ohranjeni in raziskani del stavbišča je bil dolg 7 m in širok 3 m (21 m2).
Drenaža: Severni drenažni zid je bil nekoliko odmaknjen od stene gradbene jame, vanj so vgradili različno velike lomljence iz apnenca. Bolje je bil ohranjen na vzhodni polovici, kjer je bil s tremi legami kamnov visok še 0,36 m (sl. 176). Lice zidu je bilo natančno zloženo, prostor med zidom in steno gradbene jame je bil zapolnjen s kamni in zemljo. Spodnja lega drenaže je bila najbrž za nekaj centimetrov višja od kamnov temeljnega zidu. Na nekaterih mestih je bil drenažni zid že nagnjen nad temelj ali pa se je povsem podrl in prevrnil v notranjost hiše. Na vzhodni strani drenaža
the northwest corner of the house. In addition, the corner stone bore half of a round-sectioned vertical post (diam. 13 cm). Scots pine was used for both pieces of the wooden construction. Scots pine or some other conifer was identified in the fragments of charred wood (l. 40 cm) found lying on the west foundations; they were covered by a tilted marl slab of the drainage wall.
Debris: The foundations were covered by an up to 5 cm thick and uncompact layer of earth mixed with ash and charcoal. This was in turn covered by debris, mostly thickly (over half a metre) in the northwest corner. It contained stones from the drainage burnt to the degree of turning to lime, the charcoal of the wooden walls, as well as ceramic sherds, animal bones and pieces of disintegrating clay daub (some decorated). A piece of a vessel with two cordons (Pl. 88:7) was found beside the west foundations, while a piece of iron slag was recovered beside the remains of the northwest corner post.
Small finds: Pl. 88: 7-13.
HOUSE 25
Location: Grid Square C 2 (App. 1).
Preservation: The house was investigated in 1981 in the part intended for the construction of the primary school and gymnasium. It stood a terrace lower than House 23. It had been largely destroyed during the construction of the old primary school and the road through the village. The house had two construction phases covered by Roman-period remains.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 175A, 177A)
Construction pit: It was for the most part dug into the layer of weathered sand and loam, only in the east into the moraine till. The walls of the pit were inclined and clearly distinguishable from the grey-brown fill of the construction pit. In the west, the construction area was interconnected with that of House 28. The south part of the construction was destroyed during the construction of the concrete retaining wall leading along the village road past the church and the old primary school. The surviving and investigated part of the construction area was 7 m long and 3 m wide (21 m2).
Drainage: The north drainage wall was not laid directly next to the wall of the construction pit. It was constructed of variously large unworked pieces of limestone. It was better preserved in the east half, where three courses survived to the height of 0.36 m (Fig. 176). The interior face was carefully laid, the space between the exterior face and the wall of the construction pit backfilled with earth and stones. The bottom course of the drainage wall was presumably several centimetres higher than the foundations. In some places, the drainage wall
180
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 25 (faza 1)
V,C0P 2a «k.rpc

A: hiša 25 (faza 2)
x = -76 y = -19
x = -72 y = -19
Vk°P škarPc
Sl. 175: Hiša 25. A: tloris gradbene faze 1; B: tloris gradbene faze 2. M. = 1:50. Fig. 175: House 25. A: ground plan of Construction Phase 1; B: ground plan of Construction Phase 2. Scale = 1:50.
ni bila narejena v smislu pravega zidu, ampak je bil prostor med temeljnimi kamni in steno gradbene jame zapolnjen s kamnitim drobirjem. Kakšna je bila drenaža na zahodu, zaradi prepletanja gradbenih jam hiš 25 in 28 ni bilo moč ugotoviti (glej še sl. 192).
Temelj: Temelj severne stene je bil odkrit v dolžini 4,70 m (skupaj z vogalno ploščo v severovzhodnem
tilted over the foundations, in others it had collapsed on the foundations and into the interior of the house. The east drainage was not a wall proper, but rather consisted of loose stones packed between the foundations and the wall of the construction pit. The west drainage could not be established because of the contact with the construction pit of House 28 (also see Fig. 192).
181
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 176: Hiša 25. Gradbena faza 1; pogled z juga. Fig. 176: House 25. Construction Phase 1; view from the south.
vogalu 5,10 m). Položen je bil na poravnano dno gradbene jame. Vanj so vgradili neobdelane, ploščato lomljene kamne iz apnenca manjših dimenzij. Solidno poravnana nosilna ploskev temelja je bila nagnjena od vzhoda proti zahodu za 16 cm. Zadnji temeljni kamen na zahodni strani zidu je prekrivala plošča laporja, očitno del prevrnjene drenaže.
V temelju vzhodne stene je bilo ohranjenih sedem ploščatih kamnov iz apnenca. V nizu je bila za dolžino enega kamna široka reža. Temelj se je blago dvigal od severa proti jugu, nagib je na ohranjeni dolžini znašal 6 cm. Na južni strani zidu, že zunaj njegove linije, je ležala večja plošča laporja. Objekt na vzhodni strani ni imel drenažnega zidu. Prostor med temeljem in steno gradbene jame so zapolnjevali zemlja, lapornati in apnenčevi lomljenci ter oblice. Vmes je ležal večji kos prežgane ilovice. Temelja severne in vzhodne stene je v severovzhodnem vogalu povezovala večja neobdelana plošča iz apnenca. Bila je za 3 oziroma 4 cm višja od severnega in vzhodnega temeljnega zidu. Temelja nista oklepala pravega kota, spoj je bolj zaprt in je znašal 80°.58
58 Taka oblika stavbe je na Mostu na Soči izjema. Kot posebnost hiše 25 moramo omeniti tudi višinsko razmerje med temeljem in drenažo, saj je bilo dno te višje od kamnov temeljnega zidu.
Foundations: The north foundations measured 4.70 m in length (5.10 with the northeast corner stone). They were laid onto the levelled bottom of the construction pit and composed of unworked, flat and rather small pieces of limestone. The fairly well levelled bedding surface descended towards the west, with a 16 cm difference in altitude from corner to corner. The westernmost stone of these foundations was covered by a marl slab of the collapsed drainage.
Seven flat pieces of limestone survived of the east foundations. They included a gap in the width of a stone. The foundations rose slightly towards the south, with a 6 cm difference in altitude in the surviving section. At the south end and not in line with the foundations, there was a large marl slab. The house was not provided with drainage in the east side; it was the cobbles, as well as unworked stones of marl and limestone inserted between the foundations and the wall of the construction pit that served this purpose. Found among these stones was a large piece of loam daub. The unworked limestone slab in the northeast corner of the foundations was larger than the adjacent stones, but also 3 and 4 cm higher than the north and the east foundations, respectively. The two foundations met at an 80° angle.58
58 This form of a house is exceptional at Most na Soči. Another feature particular to House 25 is the bottom of the drainage being higher than the foundations.
182
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 177: Hiša 25. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100.
Fig. 177: House 25. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
Sl. 178: Hiša 25. Gradbena faza 2 (desno); pogled z zahoda. Fig. 178: House 25. Construction Phase 2 (right); view from the west.
Ruševine: Notranjost hiše so napolnjevale ruševine. V primerjavi z ruševinami drugih hiš so bile skoraj neprežgane. Sestavljali so jih zemlja in kamni, vmes so ležali fragmenti lončenine, živalske kosti (ena je bila pre vrtana), deli glinastih svitkov ter nekaj fragmenti-ranih bronastih predmetov (noga certoške fibule, igla s peresovino, pinceti, prstan, amorfen kos brona).
Najdbe: t. 89: 1-8.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 175B, 177B)
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana skozi ruševine starejše hiše in še v geološko osnovo, ki je bila v tem delu rjava peščeno-ilovnata preperina. Nesklenjeni meji vkopa je bilo moč slediti na severni in deloma tudi vzhodni strani, na jugu pa je bilo stavbišče skupaj s temelji odneseno ob gradnji betonskega podpornega zidu.
Temelj: Ohranila sta se le odseka severnega in vzhodnega temelja (sl. 175B in 178). Položena sta bila na poravnano površino stavbne terase, in sicer na rjavo peščeno-ilovnato podlago, v kateri so se še pojavljali drobci prežgane zemlje oziroma ilovice ter koščki oglja.
Debris: The interior of the house was filled with debris. In contrast to other houses, the debris was hardly burnt at all. It was composed of earth mixed with stones and included pottery sherds, animal bones (one of them perforated), parts of clay rings and several fragmented bronze artefacts (the foot of a Certosa fibula, pin of a fibula with its spring, two tweezers, a finger ring, an amorphous piece of bronze).
Small finds: Pl. 89:1-8.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 175B, 177B)
Construction pit: It was dug through the first-phase debris into the natural deposit, formed here by brown weathered sand and loam. The broken line of the construction pit was traced in the north and partly the east side, while the southern part of was removed during the construction of the concrete retaining wall.
Foundations: Only a section of the north and east foundations survived (Figs. 175B and 178). They were laid onto the levelled sand and loam, which contained the odd piece of burnt earth, loam daub and charcoal.
183
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
V	severnem temelju je bilo ohranjenih devet kamnov, njegova dolžina je znašala še 4,50 m. V zid so vgradili izbrane večje kamne iz apnenca kvadrastih oblik, le eden je bil oblica. Notranje lice zidu je bilo skrbno poravnano. V severovzhodnem vogalu je bil na spodnjem temeljnem kamnu še en kvadrast lomljenec, ki se je tesno prilegal, zato je zelo verjetno, da je imel temelj dve legi kamnov. V prid dvema legama govori tudi dejstvo, da kamni nivojsko niso bili povsem poravnani. Temelj severne stene je bil od roba vkopa gradbene jame umaknjen za okoli 0,70 m.
V	vzhodnem temelju (ohranjena dolžina 0,95 m) so bili ohranjeni le še štirje kamni iz apnenca. Tudi njihov notranji rob je bil skrbno poravnan. Ker stavba ni imela drenaže, je bil vmesni prostor med zidom in steno gradbene jame zapolnjen z zemljenim polnilom, v katerem so bili drobci prežgane ilovice in kamni.
Najdbe: t. 89: 9-15.
HIŠA 26
Lega: kvadrat B 2 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša je bila odkrita na območju gradbene parcele za novo osnovno šolo. Ohranil se je le njen severni del z drenažami, temelji in odvodnimi kanali, ki so na iztekih že prehajali v stavbišči hiš 27 in 29. Hiša je imela dve gradbeni fazi, ki ju je ločevala okoli pol metra debela plast ruševin. Območje je bilo intenzivno izrabljeno tudi v rimskem času. Z rimskodobnimi ruševinami so bile železnodobne stavbne ostaline prekrite.
Gradbena jama: Stavbišče je bilo urejeno z vkopom gradbene jame v pobočje. Ker je bila na severni in na zahodni strani geološka podlaga iz trdega konglomerata, je bila stena gradbene jame zelo vegasta, v globino pa poševna. Neravne predele vkopa so poravnali s kamni. Na vzhodni strani je bila gradbena jama vkopana v peščene plasti ledeniške morene. Tako urejena stavbna terasa je bila na pobočnem delu globoka še 0,80 m, njena dolžina je znašala 5,50 m. Južni del terase ni bil več ohranjen, zato ni znana niti širina stavbe.
V	solidno poravnano stavbno teraso je bil vkopan širok jarek - širina do 1,30 m, globina do 0,40 m, dolžina okoli 3 m (glej sl. 179B in F). Zapolnjen je bil s svetlorjavo peščeno ilovico, ki je segala tudi čez njegove robove. Tovrsten sediment v tem okolju ni običajen in je bil očitno namenoma prinesen. Funkciji jarka in njegovega polnila nista povsem jasni. Čezenj je bil namreč položen temeljni zid, v ilovnato polnilo so bili vkopani tudi hiši pripadajoči drenažni kanali.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 179, 186A)
Drenaža: Na poravnana tla je bil postavljen suho grajen drenažni zid, ki se je ohranil le ob severni steni
Nine stones survived of the north foundations measuring 4.50 m in length. The stones were select large rectangular pieces of limestone, only one was a cobble. The interior face was carefully straightened. In the northeast corner, another rectangular unworked stone was placed on top of the bottom one, tightly fitting, which suggests that the foundations originally had two courses. This is corroborated by the fact that the stones did not form a levelled bedding surface. The foundations were laid roughly 0.70 m from the wall of the construction pit.
Only four pieces of limestone survived of the east foundations (in the length of 0.95 m). The interior face was carefully straightened. As the house was not provided with drainage, the space between the foundations and the wall of the construction pit was backfilled with earth that contained bits of loam daub and stones.
Small finds: Pl. 89: 9-15.
HOUSE 26
Location: Grid Square B 2 (App. 1).
Preservation: The house was investigated in the area intended for the construction of the new primary school. Only its north part with drainage walls, foundations and drainage canals survived; the canals continued into the construction areas of Houses 27 and 29. The house had two construction phases separated by a half a metre thick layer of debris. The area was again under intense use in the Roman period, the debris of which also covered the Iron Age remains.
Construction pit: It was dug into the slope. As this was in part composed of hard conglomerate, the north and west walls were uneven and inclined. The uneven parts of the walls were straightened by adding stones. In the east, the construction pit was dug into the sandy layers of the moraine till. The pit survived to the depth of 0.80 m in the part dug furthest into the slope and measured 5.50 m in length. The southern part of the pit did not survive and the width is not known.
A wide ditch (w. up to 1.30 m, depth up to 0.40 m, l. ca. 3 m) was dug into the fairly well levelled bottom of the construction pit (see Fig. 179B and F). It was filled with light brown sandy loam that spread beyond its edges. Such sediment is not common at Most na Soči and must have been brought in intentionally. The function of the ditch and its fill is not completely clear. The foundations of the house were laid across the ditch, while the drainage canals associated with the house were dug into its fill.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 179, 186A)
Drainage: The drainage drywall was laid onto the levelled sandy natural deposit. Only the part along the
184
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 26 (faza 1)
B: profili
x = -80 y = -9
x = -78 y = -9
C: profil A1-A2
A1
183,00
2 m
D: profil B2-B2
B1
182,50
E: profil C1-C2
C1 o
~r
182,50
F: profil D1-D2
D1
182,50
m
\ s
B2 1 m
C2
1 m
D2
2 m
Sl. 179: Hiša 26. Gradbena faza 1, tloris in profili. M. = 1:50. Fig. 179: House 26. Construction Phase 1, ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
185
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
gradbene jame (sl. 179A). V njegovi vzhodni polovici so bili kamni ene same lege, položeni na peščeno geološko osnovo. Prevladovali so masivni, neobdelani ploščati lomljenci, večina je bila premaknjenih (sl. 180). Debelina zidu je bila odvisna od velikosti vanj vgrajenih kamnov (do 0,50 m). Med kamni je bila peščena zemlja.
Bolje je bila ohranjena zahodna polovica zidu (sl. 179C). V tem delu stavbišča je bila namreč naravna kotanja, zato so se ohranile tri lege kamnov (višina 0,40 m). Zid je bil zgrajen zelo skrbno iz ploščatih lomljencev laporja in apnenca, postavljenih na plast zemlje in kamenja, s katero so poravnali dno kotanje. V njej so bili tudi koščki prežgane ilovice in živalske kosti, kar kaže na to, da je bil prostor obljuden že pred gradnjo hiše 26. Vrh tega dela drenaže se je nivojsko dobro ujemal z vzhodno polovico zidu, v katerem se je ohranila le ena lega kamnov. Na zahodni strani se je drenažni zid končal pred grebenom konglomerata, ki je štrlel iz sicer poravnanih tal stavbišča. Morda je bila tu tudi zahodna stena hiše oziroma njen severozahodni vogal, kar bi nakazovala manjši, pokonci postavljen lomljenec laporja in lapornata plošča, ki sta ležala ob grebenu konglomerata oziroma na njem. Na vzhodni strani podobnega zaključka ni bilo; tako drenaža kot temeljni zid sta se začenjala ob robu vkopa v peščeno plast ledeniške morene. Prostor med drenažo in steno gradbene jame je bil zapolnjen z zemljo, večji neravni deli pa tudi s kamenjem.
Temelj: Temelj je bil od drenaže odmaknjen do 0,40 m (sl. 179A). Na zahodni strani je bilo njegovo ležišče plitvo vkopano v peščeno geološko osnovo, v srednjem delu pa je bil položen na ilovnato polnilo omenjenega jarka. Na tem mestu je tudi premoščal drenažne kanale. Na vzhodni strani je bila njegova podlaga znova trdna peščena plast ledeniške morene. Temelj se je ohranil kot 0,63 m široka, z manjšimi ploščami laporja in apnenca ter redkimi kosi peščenjaka tlakovana ploskev s poravnanimi robovi in neurejeno zapolnjeno sredino. Od tako narejenega temelja je ostal le krajši kos (dolžina 1,90 m), sicer pa je bil bolj ali manj iztrgan (sl. 181).
Na vzhodni strani, tik ob meji vkopa za gradbeno jamo, bi lahko temelju pripadala večja plošča iz apnenca, ki morda nakazuje položaj vzhodne stene hiše. S podobno ploščo se je temelj navidezno zaključil tudi na zahodni strani. Obe plošči se nivojsko ujemata z ohranjenim delom temelja. Med kamni temelja je bilo ilovnato polnilo, enake strukture kot v jarku pod njim.
Kanali: Vzdolž drenažnega zidu je bil v konglome-ratno podlago izdolben plitev žleb, od katerega so bili pod hodno površino hiše speljani štirje kanali (sl. 179A in B; 182). Odvajali so meteorno vodo, ki se je proti hiši scejala s severnega pobočja.
Prvi kanal je bil dolg 2,27 m, pod pokrovom širok 25 cm in globok okoli 40 cm. Še neobložen se je začenjal pred navpično steno v konglomerat vsekane gradbene jame, od tod naprej je tekel v blagem loku proti jugozahodu
north wall survived (Fig. 179A). In the east half, a single course of stones survived, mostly consisting of large and flat unworked stones moved from their original positions (Fig. 180) and the gaps between them filled with sandy earth. The thickness of the wall depended on the size of individual stones (up to 0.50 m).
The west half of the wall was better preserved (Fig. 179C). The natural depression in this part of the construction pit allowed for three courses to survive (h. 0.40 m). The wall was constructed of flat unworked pieces of marl and limestone very carefully laid onto the layer of earth and stones used to level the bottom of the construction pit. This layer also contained pieces of loam daub and animal bones, indicating that the area had been inhabited already prior to the construction of House 26. The top of this part of the drainage wall was at the same altitude as the east half with a single course of stones. In the west, the drainage wall terminated before a mass of conglomerate that jutted from the otherwise well levelled bottom of the construction pit. This may have represented the northwest corner of the house, as indicated by a small upright unworked piece of marl and a marl slab found along and on the mass of conglomerate. In the east, both the drainage wall and the foundations began at the spot where the construction pit was dug into the sandy layer of the moraine till. The space between the drainage wall and the wall of the construction pit was backfilled with earth, larger gaps also with stones.
Foundations: They were laid up to 0.40 m from the drainage wall (Fig. 179A). In the west, they were laid into a shallow groove made into the sandy natural deposit. In the central part, they were positioned onto the loamy fill of the above-mentioned ditch; here they also ran across the two drainage canals. In the east, they were again laid onto the solid sandy layer of the moraine till. The foundations were composed of small slabs of marl and limestone, as well as rare pieces of sandstone that formed a 0.63 m wide surface with straightened faces and irregularly laid stones forming a core. Only a short section of the foundations (l. of 1.90 m) survived (Fig. 181).
The large limestone slab found east of this section at the edge of the construction pit may also have been a foundation stone, possibly indicating the position of the east wall of the house. A similar slab was found at the west end. Both slabs were at the same altitude as the surviving section of the foundations. The spaces between individual stones of the foundations were filled with the same loam fill as the ditch under them.
Canals: Along the drainage wall, a shallow groove was dug into the hard conglomerate. From the groove, four canals were dug under the ground surface (Figs. 179A and B; 182) to drain out the rainwater running down the north slope.
The first canal was 2.27 m long, 25 cm wide under the cover and around 40 cm deep. It began without
186
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 180: Hiša 26. Gradbena faza 1, drenažni zid (desno); pogled z vzhoda.
Fig. 180: House 26. Construction Phase 1, drainage wall (right); view from the east.
Sl. 181: Hiša 26. Gradbena faza 1, temeljni zid, tlak in kanali; pogled z vzhoda.
Fig. 181: House 26. Construction Phase 1, foundations, cobbled surface and canals; view from the east.
Sl. 182: Hiša 26. Gradbena faza 1, temeljni zid, tlak in kanali; pogled s severa. Fig. 182: House 26. Construction Phase 1, foundations, cobbled surface and canals; view from the north.
187
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 183: Hiša 26. Gradbena faza 1, profil čez kanal 1; pogled z zahoda.
Fig. 183: House 26. Construction Phase 1, cross section of Canal 1; view from the west.
Sl. 184: Hiša 26. Gradbena faza 1, profil čez kanal 2; pogled z juga.
Fig. 184: House 26. Construction Phase 1, cross section of Canal 2; view from the south.
in se 1,30 m južneje združil z drugim kanalom. Poševne stene kanala so bile obložene s ploščami laporja manjših dimenzij. Kanal je bil do prve krovne plošče vsekan v trdo konglomeratno osnovo, nato pa je bil vkopan v rja-vorumeno plast peščene ilovice, s katero je bil zapolnjen že omenjeni jarek pod hodno površino hiše (sl. 179E; 183). Kanal je bil pokrit s ploščami laporja, velikimi do 54 x 27 cm. Na spojih so se plošče nekoliko prekrivale. Po pokrovu sodeč, je padec kanala znašal 8 cm.
Tudi drugi kanal se je začel v plitvem žlebu ob steni gradbene jame, od tu naprej je potekal v blagem loku pod temeljem hiše proti jugozahodu (pokrov kanala je bil 24 cm pod nivojem temeljnih kamnov). Iztekel se je 3,90 m južneje v peščene plasti na vzhodnem robu gradbene jame hiše 29. Kanal je bil na začetku vsekan
lining in front of the vertical wall of the construction pit cut into the conglomerate and continued in a gentle curve towards the southwest to join the second canal after 1.30 m. The inclined walls of the first canal were lined with small marl slabs, but these only began when the canal ran through the brown-yellow layer of sandy loam that also filled the above-mentioned ditch under the ground surface of the house (Figs. 179E; 183). The canal was covered with up to 54 x 27 cm large and slightly overlapping marl slabs. Judging from its cover, the canal descended 8 cm in altitude from beginning to end.
The second canal also began at the shallow groove at the wall of the construction pit. From there, it ran in a slight curve under the surviving foundations towards the southwest (the canal cover was found 24 cm under the level of the foundations. It ended 3.90 m further south in the sandy layers at the east edge of the construction pit of House 29. Similarly as the first canal, the second one was also cut into the conglomerate in the upper part and further on into the layer of brown-yellow loam (Figs. 179D; 184). It was 25-30 cm wide and 22-27 cm deep. The walls were lined with small marl slabs not touching at the bottom. Marl was also used as cover slabs (up to 57 x 30 cm large), almost all of which survived. Some (e.g. in the area of the foundations), fell in the interior of the canal. Judging from the cover, the canal descended 29 cm in altitude from beginning to end. It was filled with grey-yellow earth or loam that included bits of charcoal, clay daub and a ceramic sherd. Joining the second canal in the upper third was the first canal from the east (Fig. 185), as well as the third one less than a metre before its end slab.
Only a 2.25 m long line of marl slabs (up to 29 x 36 cm large) without an underlying cut remained of the third canal. The purpose of the line of slabs is therefore not completely clear, but it presumably represented the bottom slabs of an unfinished or abandoned canal. The line began on the north side of the foundations in the area under the drainage and terminated in the second canal (Fig. 179A).
The fourth canal ran 0.50 m west of and parallel with the second canal. It began at the groove along the drainage wall and then ran under the foundations to the edge of the construction pit of House 29. It measured 2.50 m in length. In the beginning, it was cut into conglomerate, then into the loamy fill of the ditch and the sterile sand along its west edge. The fourth canal was 10 cm deep and was angular in cross section (cf. Fig. 179F). At the bottom, it was filled with small cobbles and earth. It was covered by up to 22 x 36 cm large marl and limestone slabs. The largest (24 x 45 x 6 cm) one was placed under the foundations. The canal descended 21 cm from beginning to end.
House interior: The floor of the house did not survive with the exception of a patch of densely laid small
188
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
v konglomeratno osnovo, nato pa je bil, podobno kot prvi kanal, vkopan v rjavorumeno plast ilovice (sl. 179D; 184). Širok je bil 25-30 cm in globok 22-27 cm. Njegove stene so bile obložene s ploščami laporja manjših dimenzij, ki se pri dnu niso stikale. Iz laporja so bile tudi krovne plošče, ohranile so se skoraj vse (velikost do 57 x 30 cm). Nekatere (npr. na območju temelja hiše) so bile prevrnjene v notranjost kanala. Merjeno po pokrovu, je bil padec kanala 29 cm. Zapolnjen je bil s sivorumeno zemljo oziroma glino, v kateri so bili koščki oglja, prežgane ilovice in odlomek keramike. V kanal se je v njegovi zgornji tretjini z vzhodne strani stekal prvi kanal (sl. 185), slab meter pred iztekom pa še tretji kanal.
Od tretjega kanala se je ohranila le 2,25 m dolga vrsta lapornatih plošč (velikost do 29 x 36 cm), pod katerimi ni bilo vkopa. Tako ni jasno, kaj pravzaprav pomenijo. So bile morda del tlakovanega dna nedokončanega ali opuščenega kanala? Začenjale so se na severni strani hišnega temelja v predelu pred drenažo, drugemu kanalu so se priključile v njegovi spodnji četrtini (sl. 179A).
Četrti kanal je bil speljan 0,50 m zahodno od drugega kanala. Tekel je vzporedno z njim. Povezan je bil z žlebom vzdolž drenaže, nato pa je bil speljan pod temeljem hiše, do roba vkopa gradbene jame za hišo 29. Njegova dolžina je znašala 2,50 m. Na začetku je bil vkopan v konglomeratno osnovo, nato pa v ilovnato polnilo jarka in sterilnega peska ob njegovem zahodnem robu. Globok je bil 10 cm. Imel je oglat presek (prim. sl. 179F). Pri dnu je bil zapolnjen z drobnimi oblicami in zemljo. Pokrivale so ga plošče laporja in apnenca, velike do 22 x 36 cm. Največja je bila plošča laporja pod temeljem, ki je merila 24 x 45 cm, debela je bila 6 cm. Padec kanala je znašal 21 cm.
Notranjost hiše: Tla hiše se niso ohranila. Izjema je večja, gosto tlakovana površina iz majhnih oblic mo-renskega grušča, ki se je širila jugovzhodno od prvega kanala (sl. 182). Običajno so imela takšno podlogo hišna ognjišča ali ilovnata tla. Nad tlakovano površino in deloma tudi nad kanalom je bila manjša lisa sivočrne zemlje, v kateri je bilo precej oglja in nekaj črepinj.
Ruševine: Temelj, tlak iz oblic in odvodne kanale je prekrivala do 0,50 m debela plast ruševin. V spodnjem delu je bilo v njih veliko živalskih kosti, nekaj keramike in kosov žlindre. Od najdb kaže posebej omeniti fragment steklene jagode, bronast prstan, kos bronaste žice in certoško fibulo, ki je ležala med temeljnimi kamni na skrajnem vzhodnem koncu zidu (t. 89:16-19).
Najdbe: t. 89: 16-27.
Sl. 185: Hiša 26. Gradbena faza 1, stek kanalov 1 in 2 po odstranitvi krovnih plošč; pogled s severa. Fig. 185: House 26. Construction Phase 1, confluence of Canals 1 and 2 after removing the covering slabs; view from the north.
cobbles from the moraine till that extended southeast of the first canal (Fig. 182); this kind of a feature was usually the bedding of a hearth or a loam floor. Above the cobbles and partly also covering the canal, was a small patch of grey-black earth that contained a great amount of charcoal and several sherds.
Debris: The foundations, the cobbled surface and the drainage canals were covered by an up to 0.50 m thick layer of debris. In the lower part, the layer included numerous animal bones, some ceramic sherds and pieces of slag. The small finds include a fragment of a glass bead, a bronze finger ring, a piece of a bronze wire and a Certosa fibula; the fibula was found among the stones at the eastern end of the foundations (Pl. 89:16-19).
Small finds: Pl. 89:16-27.
GRADBENA FAZA 2 (SL. 186B, 187)
Gradbena jama: Gradbena jama za obnovljeno hišo je bila pomaknjena za okoli 0,40 m proti severu. Na tem delu je bila vkopana v peščeno plast ledeniške morene
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 186B, 187)
Construction pit: The pit for the new house was dug partly into the sandy layer of the moraine till above the conglomerate and partly into the conglomerate some
189
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
nad konglomeratom, deloma je segala tudi vanj. Rob vkopa je bil solidno poravnan. Ohranil se je le na severni strani. Na preostalem delu je bilo stavbišče urejeno na poravnanih ruševinah starejše hiše s kanali.
Drenaža: Nekako 0,30 m od stene vkopa je bil na geološko osnovo oziroma na sivo peščeno zemljo postavljen suho grajen zid, od katerega se je ohranil le manjši del v srednjem delu stavbišča (sl. 187 in 188). Deloma je segal nad drenažo spodnje hiše. Zgrajen je bil iz ploščatih lomljencev apnenca, naloženih v vzdolžnih legah, od katerih sta se ohranili le dve. Zid je imel poravnano notranje in zunanje lice, vmes je bilo neurejeno naloženo kamenje. Prostor med zidom in steno gradbene jame je zapolnjevala zemlja.
0.40 m further to the north. Only the north wall of the pit survived, which was fairly straight. The rest of the construction area was prepared on the levelled debris of the earlier house.
Drainage: The drainage drywall was constructed some 0.30 m from the wall of the construction pit and laid onto the natural deposit of grey sandy earth. Only the central part of the north drainage wall survived (Figs. 187 and 188). In part, it reached over the drainage of the first-phase house. It was constructed of flat unworked pieces of limestone laid in several courses, of which only two survived. The faces were straightened, with rubble in the core. The space between the drainage wall and the wall of the construction pit was backfilled with earth.
A: faza 1
B: faza 2

Sl. 186: Hiša 26. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100. Fig. 186: House 26. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
A: hiša 26 (faza 2)
x = -82	x = -78
y = -9	y = -9
Sl. 187: Hiša 26. Tloris gradbene faze 2. M. = 1:50. Fig. 187: House 26. Ground plan of Construction Phase 2. Scale = 1:50.
190
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 188: Hiša 26. Gradbena faza 2, ostanek drenažnega zidu in temeljni zid; pogled z juga. Fig. 188: House 26. Construction Phase 2, remains of the drainage wall and the foundations; view from the south.
Temelj: Na poravnane ruševine starejše faze je bil vzporedno z drenažo položen temelj. Ohranil se je kot 3,65 m dolga vrsta ploščatih neobdelanih lomljencev apnenca in lapornatih plošč, položenih v eni sami legi. Na vzhodni strani ga je tik ob robu vkopa gradbene jame začenjala večja lapornata plošča, sicer pa so bili vanj vgrajeni manjši kamni. Nosilna ploskev temelja je bila skrbno uravnana, saj so višinske razlike med kamni znašale največ 2 cm. Prostor med temeljem in drenažnim zidom je bil zapolnjen s sivo peščeno zemljo, pomešano z lomljenimi in oblimi kamni ter ploščami laporja. Prav slednje so dajale vtis, da so morda ostanek prevrnjene obloge drenažnega zidu.
Ruševine: Vse do ohranjenega drenažnega in temeljnega zidu so segale ostaline rimskodobne poselitve, zato je na dlani, da je rimskodobni gradbeni poseg večji del uničil železnodobne strukture. Kos rimske opeke je bil najden še med kamni drenaže. Ruševin mlajše stavbe zato ni bilo moč zanesljivo izdvojiti. Pomešane so bile tudi najdbe, saj so se ob rimskodobnih predmetih (npr. deli steklenih posod, emajlirana bronasta fibula, železen stilus) pojavljali tudi fragmenti prazgodovinske keramike in glinastih svitkov.
Foundations: The foundations were laid parallel to the drainage wall onto the levelled first-phase debris. They survived in the length of 3.65 m as a line of flat unworked slabs of limestone and marl laid in a single course. The first stone in the east was a large marl slab placed at the edge of the construction pit, other stones were smaller. The bedding surface of the foundations was carefully levelled, with the differences in altitude between individual stones only measuring up to 2 cm. The space between the foundations and the drainage wall was backfilled with grey sandy earth mixed with unworked and rounded stones, as well as marl slabs. The slabs indicate the possibility of the stones actually representing the remains of a collapsed drainage wall.
Debris: The Roman-period habitation remains reached down to the surviving drainage wall and the foundations, showing that the Roman building intervention largely destroyed the Iron Age remains. A piece of a Roman brick was even found among the stones of the drainage wall. It was consequently impossible to reliably separate the second-phase debris from other remains. Also mixed were the small finds, as Roman-period artefacts (e.g. parts of glass vessels, a bronze enamel fibula, an iron stylus) were found together with sherds of prehistoric pottery and clay rings.
191
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 27
Lega: kvadrat B 2 (pril. 1).
Ohranjenost: Od hiše so bili ohranjeni le severni rob stavbišča, ozek pas ruševin, ostanki zoglenelega lesa in manjša jama. Stavbne ostaline je bilo moč razčleniti v dve fazi.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 189A)
Gradbena jama: Gradbena jama je bila na severni strani vkopana v peščeno geološko osnovo. Njena stena je bila sprva navpična, proti dnu pa je banjasto prešla v stavbno teraso. Globoka je bila še 0,55 m. Površje terase je rahlo viselo od severa proti jugu.
A: hiša 27 (faza 1) *=-so
y = -13
+
HOUSE 27
Location: Grid Square B 2 (App. 1).
Preservation: Only the north corner of the house's construction area remained, as well as a narrow strip of debris, the remains of charred wood and a small pit. It is nevertheless possible to distinguish between two construction phases.
CONSTRUCTION PHASE 1 (Fig. 189A)
Construction pit: It was dug in the north into the sandy natural deposit. The wall was vertical at the top and had a rounded transition into the bottom of the pit. The pit survived to the depth of 0.55 m. The bottom had a gentle southward descent.
x = -76
y = -13
+
\
B: hiša 27 (faza 2)
y = -13
x = -76 y = -13
Mi
P
Bi1
MmPI
( ,<Otmî
uy
j,
i«
Sl. 189: Hiša 27. Tlorisa gradbenih faz 1 in 2. M. = 1:50. Fig. 189: House 27. Ground plans of Construction Phases 1 and 2. Scale = 1:50.
192
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Jama: V zahodni polovici ohranjenega dela stavbišča je bila s površja hodne površine v peščeno geološko osnovo vkopana 0,33 m globoka jama (sl. 189A). Imela je ledvičasto obliko (premer 1,10 m), zapolnjena je bila s prežgano stavbno ruševino, ki so jo sestavljali rjavosiva zemlja, prežgano kamenje (največ ga je bilo v sredini jame), koščki prežgane ilovice in živalske kosti (sl. 190). Strnjen pas oglja se je vlekel nekaj centimetrov nad dnom jame. Nad njim je bila plast prežgane ilovice. Analiza je pokazala, da je oglje pripadalo rdečemu boru.
Stavbne ruševine: Okoli 0,25 m debele ruševine so bile zmes črnikaste zemlje, oglja, močno prežganega ostrorobega kamenja, prežgane ilovice, živalskih kosti in redkih črepinj.
Najdbe: t. 90: 1-4.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 189B, 191)
Gradbena jama: Vkopana je bila v geološko osnovo. Večidel so uporabili kar vkop za prvo fazo hiše ter jo na globini 0,30 m priredili za vgradnjo novega temelja. Na vzhodni strani je bila vkopana v starejše ruševine triindvajsete hiše. Tu je bilo stavbišče zamejeno s pokonci postavljenima ploščama iz laporja in apnenca. Objekt je bil dolg 4,50 m.
Drenaža: Gradbeno jamo je zapolnjevala zemlja, ob temelju je bila založena z manjšimi lomljenci in pokonci postavljenimi ploščami laporja.
Temelj in ostanki lesa: Od temelja sta se v severozahodnem vogalu stavbišča ohranila dva ploščata lomljenca iz apnenca, položena na geološko osnovo. Vzporedno z vkopom gradbene jame in v podaljšku temeljnih kamnov je ležal 4 m dolg pas zoglenelega lesa (sl. 189B, 191). Od roba je bil odmaknjen za 30 cm. Dolžina fragmentov ni presegala 40 cm, široki so bili do 10 cm. Večina jih je ležala vzdolž severne stene, nekateri pa tudi pravokotno nanjo. Glede na lego bi lahko bili ostanki lesene stene slabše grajenega objekta. Analizirano je bilo osem vzorcev, od katerih jih je pet pripadalo
Sl. 190: Hiša 27. Južni profil jame.
Fig. 190: House 27. South cross section of the pit.
Pit: The western half of the construction area revealed a pit dug into the sandy natural deposit from the ground surface (Fig. 189A). The pit was 0.33 deep (diam. 1.10 m) and was kidney-shaped in plan. It was filled with burnt house debris composed of brown-grey earth, burnt stones (most in the centre of the pit), crushed loam daub and animal bones (Fig. 190). A strip of charcoal ran across the pit a few centimetres above the bottom. Above the strip was a layer of burnt loam. Analysis has shown that the charcoal belonged to Scots pine wood.
House debris: The roughly 0.25 m thick debris was composed of blackish earth mixed with charcoal, heavily burnt unworked stones, crushed loam daub, animal bones and rare ceramic sherds.
Small finds: Pl. 90:1-4.
CONSTRUCTION PHASE 2 (FIG. 189B, 191)
Construction pit: It was dug into the natural deposit. For the most part, the first-phase pit was reused and adapted in the depth of 0.30 m for the construction of the new house. In the east, the pit was dug into the first-phase debris of House 23. Here, the construction area was delimited by two upright slabs of marl and limestone. The house was 4.50 m long.
Drainage: The construction pit was lined with small unworked stones and upright marl slabs, and filled with earth.
Foundations and remains of wood: Two flat unworked pieces of limestone laid onto the natural deposit in the northwest corner survived of the foundations. Further on in the line of the foundations and parallel with the wall of the construction pit, there was a 4 m long strip of charred wood (Figs. 189B, 191). It lay 30 cm from the edge of the construction pit. Individual fragments of the wood did not exceed 40 cm in length, while they measured up to 10 cm in width. Most were lying along the north wall, some perpendicular to it. Based on the position, they could represent the remains of the wooden wall of a poorly
193
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 191: Hiša 27. Ruševine gradbene faze 2; pogled z juga. Fig. 191: House 27. Debris of Construction Phase 2; view from the south.
hrastu, dva bukvi, pravokotno ležeč pa rdečemu boru. Ob zoglenelem lesu je bila največja koncentracija rdeče prežgane zdrobljene ilovice.
Ruševine: Ruševine sta sestavljala zemlja in kamenje, ki ga je bilo največ ob robu vkopa gradbene jame.
constructed building. Five of the eight wood samples that were analysed belonged to oak, two to beech and one, of a perpendicular piece, to Scots pine. Excavations also observed a concentration of crushed and red burnt loam daub along the charred wood remains.
Debris: It was composed of earth and stones, the latter most numerous at the edge of the construction pit.
HISA 28
HOUSE 28
Lega: kvadrat B 2 (pril. 1).
Ohranjenost: Od hiše 28 se je ohranil le del vkopa za gradbeno jamo. Jasno zamejen je bil le na severni in zahodni strani, kjer se je dobro videla ločnica med rjavo
Location: Grid Square B 2 (App. 1). Preservation: Only part of the construction pit survived of House 28. The walls dug into the natural deposit of brown loam and sand in the north and west
x = -80 y = -19
x = -76 y = -19
L, ft -vkop 2a -, M Za Skarpc

y
«
Sl. 192: Hiša 28. Tloris gradbene jame. M. = 1:50. Fig. 192: House 28. Ground plan of the construction pit. Scale = 1:50.
194
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
ilovnato oziroma peščeno geološko osnovo in stavbnimi ruševinami (sl. 192). Te je sestavljala rjava zemlja, gosto pomešana s kamnitim drobirjem. Na vzhodni strani gradbene jame ni bilo moč natančno zamejiti, ker se je prepletala z jamo hiše 25. Zaradi enovitega polnila je ostal nepojasnjen tudi njun stratigrafski (kronološki) odnos. Na južni strani je stavbišče presekal in uničil globok novodobni vkop za obcestni zid. V ostanku gradbene jame ni bilo nobene stavbne ostaline.
were clearly distinguishable from the house debris (Fig. 192). The debris was composed of brown earth mixed with a great amount of small-sized stone rubble. In the east, the edge of the construction pit could not be determined as it interconnected with the pit for House 25. The fill of the two pits was the same, making it impossible to establish the stratigraphic (chronological) relationship between the two houses. In the south, the construction pit was destroyed with a deep modern cut for a roadside retaining wall. The construction pit revealed no in situ building remains.
HIŠA 29
Lega: kvadrat B 2 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 29 je bila najbolj zahodna v nizu sedmih stavb ob vaški poti. Raziskana ni bila v celoti, temveč le njen tri metre širok vzhodni del. Zahodna polovica je ostala nedotaknjena, saj je izkop segal le do betonske ograje tamkajšnjega vrta, ki je bila hkrati meja gradbene parcele za novo osnovno šolo in telovadnico (sl. 193). Hiša je imela dve gradbeni fazi. Starejša je bila večinoma uničena, mlajšo, bolje ohranjeno, pa so postavili na poravnane ruševine in jo pomaknili nekoliko proti jugu in vzhodu.
HOUSE 29
Location: Grid Square B 2 (App. 1).
Preservation: House 29 was the westernmost in the row of houses lining the path through the settlement. Only its three-metre wide east part was investigated. The west half remained buried, as it lay beyond the edge of the excavation area at the concrete fence of a garden that represented the edge of the construction site for the new school and gymnasium (Fig. 193). The house had two construction phases. The first-phase house was largely destroyed. The better-preserved second-phase house was constructed onto the levelled debris of the first phase and slightly further to the southeast.
Sl. 193: Hiša 29. Pogled z vzhoda. Fig. 193: House 29. View from the east.
195
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
GRADBENA FAZA 1 (sl. 194, 196A)
Gradbena jama: Gradbena jama, s katero so pripravili poravnano stavbišče, je bila v celoti vkopana v peščene in mivkaste plasti ledeniške morene, na manjšem delu pa tudi v konglomeratno skalo in ilovnato preperino. Severna stena jame je bila v vzhodni polovici vkopa skoraj navpična, na zahodni strani pa je postala zelo poševna. Globina jame je znašala do 1,30 m.
Poševna je bila tudi vzhodna stena gradbene jame. V severovzhodnem kotu je bila visoka 1,30 m, v srednjem delu, kjer je bil vkop zaradi blažjega nagiba pobočja plitvejši, pa le še 0,40 m. Še plitveje (okoli 0,30 m) je bila jama vkopana na južni strani. Z vkopom gradbene jame je bilo pripravljeno solidno poravnano stavbišče, ki je rahlo viselo od severa proti jugu. Padec je na dolžini petih metrov znašal okoli 20 cm.
Drenaža: Drenaža je bila postavljena na trdno geološko osnovo. Narejena je bila kot suhi zid iz neobdelanih, ploščatih, kvadrasto lomljenih kamnov iz apnenca, zloženih v lege. Ohranile so se največ štiri, njegova višina je znašala do 38 cm. Drenaža je bila odkrita v dolžini 2,20 m (sl. 194A). Od stene gradbene jame je bila odmaknjena v povprečju za 10 cm. Proti vrhu se je zaradi poševnega vkopa odmik povečal do 25 cm.
Temelj: Ohranil se je le del temelja severne stene. Postavljen je bil tesno ob drenažni zid na trdno geološko osnovo. Nekateri kamni so bili deloma tudi pod njim, kar pa je posledica kasnejših premikov. V 1,20 m dolgem nizu se je ohranilo 6 ploščatih lomljencev iz apnenca, položenih na trdno geološko osnovo, med katerimi je bila za en kamen široka vrzel. Nivojsko so bili dobro poravnani. Na vzhodni strani se je niz zaključil z večjo vogalno ploščo.
Jami: V notranjosti hiše sta bili v geološko osnovo iz rumenkaste ilovice in peska vkopani dve jami. Večja (jama 1) je imela pravokoten tloris (1,8 x 3,0 m), zaobljene vogale in valovit obod (sl. 194A). Njena prvotna globina je znašala vsaj 40 cm. V poteku vzhodne stene je bil približno na sredini poševen prelom, zato je bila severna polovica jame za dobrih 10 cm širša od južne. Stene jame so bile banjaste in prežgane (prim. sl. 194B). Sled ognja je bila dobro vidna zlasti na zunanjih robovih, kjer je bila peščeno-mivkasta geološka osnova po površju rdeče prežgana. Močna plast pepela, oglja, zoglenelega lesa in drobcev lepa se je vlekla tudi po dnu jame. Ob stene so bile tu in tam prislonjene majhne plošče laporja. Dno jame je bilo poravnano in gladko, kar velja še posebej za južno polovico, medtem ko je bila severna bolj neravna. V tem delu jame so bile ob vzhodni steni v dno vkopane tri manjše luknje. Njihov premer je znašal 13-16 cm, globoke so bile 21-23 cm. Zapolnjevali so jih siva zemlja, pesek in drobci lepa. V najbolj severni je bilo pri dnu precej drobnih oblic.
Ob jugovzhodni, jugozahodni in severovzhodni vogal jame so bile v posebej pripravljena ležišča posta-
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 194, 196A)
Construction pit: Most of it was dug up to 1.30 m into the moraine till layers of very fine and coarser sand, in a smaller part into conglomerate and loam. The north wall of the pit was near vertical in the east half and inclined in the west half.
The east wall was also inclined. The pit was 1.30 m deep in the northeast corner and only 0.40 m in the central part. Because of the gentle slope the pit was even shallower (roughly 0.30 m) in the south. The construction provided a fairly well levelled construction area that descended slightly from north to south, with roughly 20 cm of descent in the length of 5 m.
Drainage: It was constructed onto the solid natural deposits. The drainage drywall consisted of unworked, flat and rectangular pieces of limestone laid in four courses at most. The drainage was up to 38 cm high and survived in the length of 2.20 m (Fig. 194A). It was laid on average 10 cm from the wall of the construction pit, but this distance increased to up to 25 cm at the top because of the inclined walls of the construction pit.
Foundations: Only part of the north foundations survived. They were laid close to the drainage wall onto the solid natural deposits. Some foundation stones were also found under the drainage wall, but this is the consequence of later shifts. The surviving section was 1.20 m long and consisted of six flat unworked pieces of limestone, which were well levelled and included a gap, while a large slab was positioned in the northeast corner.
Pits: In the interior of the house, two pits were dug into the natural deposit of yellowish loam and sand. The larger Pit 1 was rectangular in plan (1.8 x 3.0 m) with rounded corners and undulating sides (Fig. 194A). It was originally at least 40 cm deep. The east wall widened roughly in the middle, making the southern half of the pit some 10 cm wider than the northern half. The pit was rounded in cross section and had burnt walls (cf. Fig. 194B). Traces of fire are particularly clear along the edges of the pit, where the surface of the sandy natural deposit was burnt red. A thick layer of ash, charcoal, charred wood and pieces of daub was also found across the bottom of the pit. In some places, small marl slabs lined the walls. The bottom was levelled and smooth, particularly in the southern half; the bottom in the northern half was slightly uneven. Three small holes were dug at the northeast corner. They measured 13-16 cm in diameter and 21-23 cm in depth. They were filled with grey earth, sand and bits of daub. The north hole had numerous cobbles at the bottom.
Large unworked slabs of limestone placed onto specially prepared ground lay at the southeast, southwest and northeast corners of the pit. The slabs were 6-9 cm thick. The northwest corner slab did not survive, but its existence and position were suggested by the patch of burnt sand. These slabs presumably held posts. The bottom of Pit 1 was covered with a burnt layer of ash and
196
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 29 (faza 1)
Sl. 194: Hiša 29. Gradbena faza 1, tloris in profila. M. = 1:50. Fig. 194: House 29. Construction Phase 1, ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
vljene velike plošče iz lomljenega apnenca. Debele so bile 6-9 cm. Plošča ob severozahodnem vogalu ni bila več ohranjena, njen položaj je bilo moč določiti po lisi prežganega peska. Na ploščah so očitno stale vertikalne sohe. Na dnu jame je bila prežgana plast pepela in oglja, v njej so bili najdeni fragment pekve, fragmentirana bronasta ploščica, koščki strjene bronaste taline, fragmentirano strgalo ter močno zarjavela predmeta, verjetno ostanka dleta in svedra (t. 90: 5-9).
V pesek in ilovnato preperino ledeniške morene je bila vkopana tudi manjša jama (jama 2). Bila je ovalne oblike in banjastega preseka, njena ohranjena globina je znašala 28 cm (sl. 194A in C). Ob stenah in po dnu je bila obložena s tankim slojem pepela in oglja (debelina okoli 2 cm). Pri dnu je bila plast žganine nekoliko močnejša in je dosegla debelino do 11 cm. Vmes so bili tudi manjši kamni, črepinje, brusni kamen (t. 90:10-11) in nekaj koščkov strjene bronaste taline.
Obe jami so prekrivale stavbne ruševine, to je mešanica rjave zemlje, močno prežganega kamenja, odlomkov
charcoal that included a fragment of a baking lid, a piece of sheet bronze, a fragmented scraper and two heavily rusted artefacts, presumably the remains of a chisel and an auger, and bits of molten bronze (Pl. 90: 5-9).
The smaller of the two pits (Pit 2) was also dug into the sand and loam of the moraine till. It was oval in plan and rounded in cross section, with the surviving depth of 28 cm (Fig. 194A and C). Some 2 cm thick layer of ash and charcoal lined the walls and the bottom, with the bottom part slightly thicker (up to 11 cm). The layer included small stones, sherds, a whetstone (Pl. 90: 10-11) and several pieces of molten bronze.
Both pits were covered by debris consisting of brown earth mixed with heavily burnt stones, pieces of charred wood and crushed loam daub (Fig. 195). The debris yielded two complete clay rings and fragments of additional rings, ceramic sherds and animal bones. The numerous pieces of molten bronze found in the layers with charcoal may suggest the function of the pits.
Small finds: Pls. 90: 5-15, 91:1-19.
197
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
zoglenelega lesa in prežgane zdrobljene ilovice (sl. 195). Vmes so bili odlomki glinastih svitkov (med njimi dva cela), fragmenti keramike in živalske kosti. V črni plasti oglja so bili tudi številni koščki staljenega brona, kar je morda pomembno za ugotavljanje namembnosti jam.
Najdbe: t. 90: 5-15, 91: 1-19.
Sl. 196: Hiša 29. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100.
Fig. 196: House 29. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 197, 196B)
Za novo hišo je bilo v celoti uporabljeno stavbi-šče predhodne gradbene faze. Postavili so jo na njene ruševine.
Drenaža: Drenažni zid severne stene je bil odkrit v dolžini 2,80 m, njegova višina je znašala do 1,30 m (sl. 197C; 199). Postavljen je bil na poravnane ruševine starejše stavbe, tako da je prekril njen severni temelj in rob jame 1. Na vzhodni strani je bila vanj vgrajena velika vogalna plošča starejšega temeljnega zidu (prim. sl. 196A in B). Naklon zidu je bil prilagojen stenam gradbene jame. Na vzhodni strani je bil razmeroma močen, na severu pa zmeren (prim. sl. 197C in D). Zid je bil zgrajen iz neobdelanih, kvadrasto lomljenih kamnov iz apnenca, tu in tam je bila vmes vstavljena plošča laporja, ki so jo uporabili kot mašilo. Kamni so bili postavljeni
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 197, 196B)
The construction pit of the first-phase house was reused for the new house, which was built onto the levelled debris of the earlier one.
Drainage: The north drainage wall was excavated in the length of 2.80 m. It survived to the height of up to 1.30 m (Figs. 197C; 199). It was laid onto the levelled debris of the earlier house, covering the north foundations and the edge of Pit 1. The wall incorporated the northeast corner slab of the earlier foundations (cf. Fig. 196A and B). It was heavily inclined in the east and less towards the north, adapted to the incline of the construction pit (cf. Fig. 197C and D). The wall was constructed of unworked rectangular pieces of limestone and the odd marl slabs that filled the gaps. The stones were stacked in columns and also horizontally fairly levelled
198
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
A: hiša 29 (faza 2)
x = -84 y = -13
B: profili
C4	IS
Sl. 197: Hiša 29. Gradbena faza 2, tloris in profili. M. = 1:50. Fig. 197: House 29. Construction Phase 2, ground plan and cross sections. Scale = 1:50.
199
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 198: Hiša 29. Gradbena faza 2; pogled z juga.
Fig. 198: House 29. Construction Phase 2; view from the south.
to form courses.59 The lower two courses included larger stones to increase stability. The interior face was carefully constructed and straightened. The stability of the wall was increased by laying the longer pieces perpendicularly to the wall so as to reach deep into the fill of the construction pit. The fill mainly consisted of earth, mixed with small stones.
The east drainage was poorly preserved. It was constructed of flat unworked pieces of limestone laid at a certain distance to the wall of the construction pit. Some longer stones, however, reached to the wall of the construction pit. The longest surviving section of the wall measured 1.80 m, with a gap of at least two stones. After a 1.65 m long gap,60 the wall included two large un-worked pieces of limestone near the south drainage wall.
59	The drainage was composed of stones stacked into separate columns, which was clearly visible when the wall was pulled down for the cross section to be documented.
60	Part of the missing stones was accidentally removed during excavation.
Sl. 199: Hiša 29. Gradbena faza 2, drenažni zid; pogled z juga. Fig. 199: House 29. Construction Phase 2, drainage wall; view from the south.
200
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
v stebriče, ki so bili kolikor toliko tudi horizontalno poravnani (lege).59 V spodnji dve legi zidu so bili zaradi trdnosti vgrajeni nekoliko večji lomljenci. Notranje lice je bilo zgrajeno skrbno in natančno. Trdnost zidu so povečali tako, da so daljši lomljenci segali globoko v polnilo gradbene jame. To je bilo večinoma zemljeno, s primešanimi drobnimi kamni.
Drenažni zid vzhodne stene je bil slabše ohranjen. Zgrajen je bil iz ploščatih lomljencev iz apnenca, ki so bili odmaknjeni od stene gradbene jame. Izjema so bili nekateri daljši kamni, ki so segali prav do roba vkopa. Ohranjena dolžina zidu je znašala 1,80 m, pa še v tem delu sta v njem manjkala vsaj dva kamna. K zidu lahko prištejemo (po kar 1,65 m dolgem presledku)60 še dva večja lomljenca iz apnenca, ki se navezujeta na drenažni zid južne stene.
Hiša je imela drenažni zid tudi na južni strani. Najbolje se je ohranil v jugovzhodnem kotu, kjer so ostale na svojem mestu tri neurejeno zložene lege (višina do 35 cm). Zgrajen je bil iz neobdelanih lomljencev apnenca. Lice zidu je bilo solidno poravnano, vmesni prostor med zidom in steno gradbene jame je bil založen z manjši kamni in zemljo. Zid se je neurejeno končal 1,50 m od jugovzhodnega kota.
Temelj: Na liniji, kjer se je drenažni zid južne stene končal, se je začenjal meter dolg niz petih ploščatih kamnov, ki so bili nivojsko dobro poravnani. Položeni so bili deloma na ilovnato geološko osnovo, večina pa jih je ležala na polnilu manjše jame starejše hiše (jama 2). Na notranji in na zunanji strani so bile ob zid pokonci založene majhne plošče iz laporja in apnenca. Proti vzhodu se niz ni nadaljeval, glede na višino in linijo pa ga je moč povezati s tamkajšnjo veliko vogalno ploščo. Kamne bi lahko opredelili kot 1 m širok prag na vhodu v hišo.
Na zahodni strani se je pravokotno na opisani niz navezovala vrsta ploščatih kamnov, položenih na ilovnato preperino, ki so izginjali v zahodnem profilu izkopa.61 To bi lahko bil ostanek temelja predelne stene, možnost, da bi potekala na tej liniji zahodna stena hiše, se zdi manj verjetna. Zidovi bi v tem primeru oklepali prostor, širok komaj 2,20 m.
Temelj se je ohranil tudi na vzhodni strani. Postavljen je bil kot suho grajen zid na poravnane ruševine prve gradbene faze. Vanj so bili v nenatančno urejenih legah vgrajeni ploščati neobdelani lomljenci, večinoma iz apnenca, nekaj je bilo tudi lapornatih. Kamni so bili nivojsko dobro poravnani. Večinoma so se ohranile tri lege (višina do 30 cm), ponekod pa le ena ali dve. Zid
59	Da je bila drenaža grajena v stebričih, se je potrdilo pri podiranju stene za pripravo presekov. Kamni so se namreč snemali oziroma ločevali natančno po stebričih, ki med seboj niso bili povezani.
60	Del manjkajočih kamnov je bil zaradi neprevidnosti odstranjen pri izkopavanjih.
61	Razširitev raziskave zunaj gradbišča za osnovno šolo investitor (občina Tolmin) ni dovolil.
The south drainage wall was best preserved at the southeast corner, where it consisted of three neatly laid courses (surviving up to 35 cm high). It was constructed of unworked pieces of limestone. The interior face was straightened. The space between the drainage wall and the wall of the construction pit was filled with small stones and earth. The wall survived in the length 1.50 m from the southeast corner, but originally continued westwards.
Foundations: Where the south drainage ended, the metre-long section of the south foundations began. The section consisted of five flat stones forming a levelled bedding surface. They were laid partly onto the loamy natural deposit and partly onto the fill of Pit 2 of the firstphase house. Small upright slabs of marl and limestone lined the foundations from both sides. The stones were followed by a gap eastwards, but probably continued in the large corner slab in the same line and altitude. The surviving five stones could be interpreted as a 1 m wide threshold at the entrance to the house.
Perpendicular to this section was a line of flat stones laid onto the weathered loam that continued beyond the west edge of the excavation area.61 These probably represented the remains of the foundations of the partition wall, less likely of the west exterior foundations, as the interior of the house would only have measured 2.20 m in width.
Foundations also survived in the east. These here were laid onto the levelled first-phase debris. They consisted of irregular drywall courses of flat unworked pieces mostly of limestone and some of marl. The bedding surface was well levelled. The drywall mostly consisted of three, in some places only two or one course (h. up to 30 cm). The wall began at the north drainage wall and ended in the southeast corner with the last two stones reaching in part onto the large corner slab. The interior face was carefully constructed but not entirely straight.
The north foundations did not survive!
House debris: The debris began at the top of the north drainage wall, but was largely removed while digging a refuse pit to clear the area after World War I. The debris mostly consisted of stones along the drainage wall, more precisely rounded stones and unworked pieces of limestone, with the odd large marl slabs. The space between the stones was filled with earth, rare pottery sherds and numerous animal bones. This part of the debris was not compact, with numerous voids between the stones. Up to 2 m south of the drainage wall, the debris became more compact. It consisted of earth, charcoal and crushed loam daub, but also larger lenses of moraine sand.
The stone debris was covered by a 1.40 x 1.30 m large heap of burnt and crushed loam reaching up to 20 cm high, which presumably represented the remains of a storage container (Figs. 197A and E; 200). Some of the loam pieces were curved, some bore the impressions of
61 The investor (Municipality of Tolmin) did not grant the excavation area to be extended beyond the construction site for the primary school.
201
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
se je začel ob drenaži severne stene hiše in se je zaključil v jugovzhodnem kotu, kjer je deloma segal čez veliko vogalno ploščo. Njegovo notranje, nekoliko vegasto lice je bilo skrbno izdelano.
Temelj severne stene se ni ohranil!
Stavbne ruševine: Stavbne ruševine so se začenjale ob vrhu severne drenažne stene, vendar pa so jih velik del odstranili z vkopom odpadne jame, ko so po prvi svetovni vojni čistili zemljišče. Ob drenaži so bile zelo kamnite. V njih so prevladovali debelo oblo kamenje in lomljenci iz apnenca, vmes so bile večje lapornate plošče. Med kamni so bili zemlja, redke lončene črepinje in številne živalske kosti. Ta del ruševin je bil precej rahlo naložen, med kamni so bile občutne praznine. Takšna sestava ruševin je segala do 2 m južno od drenaže, od tu naprej so postale bolj kompaktne. V mešanici zemlje, oglja in koščkov prežgane ilovice so bili večji vrinki čistega morenskega peska.
Na vrhu kamnitih ruševin je ležal 1,40 x 1,30 m velik in do 20 cm debel kup prežgane in zdrobljene ilovice, očitno ostanek silosa (sl. 197A in E; 200). Vmes so bili večji ukrivljeni kosi, na nekaterih so se ohranili odtisi klanega lesa. Nekaj fragmentov je bilo okrašenih (t. 93:1, 4). Posamezni deli so bili različno prežgani in zato različno obstojni. Otrdeli kosi so se ohranili, večina pa je bila le amorfna gmota.
Sestava ruševin se je vidno spremenila tudi z globino. Ob temeljih je postala manj kamnita, v zemlji je bilo več kosov zoglenelega lesa. Analizirani so bili štirje, od katerih sta bila dva prepoznana za iglavca, po eden pa je pripadal rdečemu boru in hrastu.
Najdbe: t. 92 in 93.
HIŠA 30
Lega: kvadrat F-G 17 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 30 je bila deloma odkrita s sondo 29, dokončno pa z raziskavo trase za kanalizacijo in vaško ulico, ki sta bili del komunalne infrastrukture novega naselja na Mostu na Soči. Razmeroma dobro se je ohranila druga gradbena faza, medtem ko so bili od starejših ostalin ugotovljeni le posamezni gradbeni elementi, ki pa se niso dali povezati v eno ali več zaključenih arhitekturnih celot.
GRADBENA FAZA 1 (pril. 4)
Prvo gradbeno fazo predstavlja nekaj nepovezljivih objektov, in sicer ograda, štiri jame, ognjišče ter skromni ostanki temeljev, med katerimi so bile večje zaplate oglja in prežgane ilovice.
Ograda: Skrajni vzhodni konec izkopnega polja je zamejeval 9,20 m dolg odsek kamnitega zidu, postavljen na peščeno-zemljena tla. Nekako do tu se je proti vzhodu
Sl. 200: Hiša 29. Kup prežgane in zdrobljene ilovice v požarnih ruševinah gradbene faze 2; pogled z zahoda. Fig. 200: House 29. A heap of burnt and crushed loam in the fire debris of Construction Phase 2; view from the west.
cleft wood and others were decorated (Pl. 93:1, 4). The pieces were burnt to varying degrees and thus some survived as hardened patches, but most of the remains was just an amorphous mass.
The composition of the debris changed with altitude. It included less stones along the foundations, while the earth contained more pieces of charred wood. Four of these pieces were analysed: two belonged to conifers, the third one more precisely to Scots pine and the fourth one to oak.
Small finds: Pls. 92 and 93.
HOUSE 30
Location: Grid Squares F-G 17 (App. 1).
Preservation: Part of House 30 was excavated in Trench 29, while the remaining part was investigated later in advance of the installation of the sewage pipeline and a street through the new part of modern Most na Soči. The house had two phases. Only individual features survived of the first phase, but they could not be brought together to reconstruct the ground plan of a building. The remains of Construction Phase 2 survived fairly well.
CONSTRUCTION PHASE 1 (App. 4)
This phase is represented by an enclosure, four pits, a hearth and scarce remains of the foundations, with large patches of charcoal and burnt loam daub found among the foundation stones.
Enclosure: A 9.20 m long section of a stone wall was unearthed at the eastern end of the excavation area. The wall was laid onto the layer of sand and earth. It marked
202
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 202: Hiša 30. Gradbena faza 1, luknja za stojko v kamniti ogradi; pogled s severozahoda.
Fig. 202: House 30. Construction Phase 1, posthole in the stone enclosure; view from the northwest.
Sl. 201: Hiša 30. Gradbena faza 1, kamnita ograda; pogled z jugovzhoda.
Fig. 201: House 30. Construction Phase 1, stone enclosure; view from the southeast.
raztezalo tudi železnodobno naselje. Zid je bil zgrajen iz velikih ploskih neobdelanih lomljencev in oblic, pa tudi iz brezobličnih skal apnenca in konglomerata, zloženih v neurejene lege (sl. 201). Obe lici zidu sta bili skrbno izdelani. Sredico so zapolnjevali manjši kamni, drobir in zemlja. Zid je bil širok do 1,50 m, njegova višina je na najbolje ohranjenih delih, kjer so ostale na svojih mestih po štiri lege kamnov, znašala do 0,60 m. V sredino zidu je bila umeščena s kamni obdana luknja za pokončni steber (sl. 202). Notranja odprtina je merila 24 x 28 cm. Kamni obloge so bili prepleteni s kamni zidu. Luknja je bila zapolnjena z zemljo, v njej ni bilo ostankov lesa. Med kamni zidu je bil najden fragment loka kačaste fibule (t. 94: 1). Druga, v celoti ohranjena kačasta fibula je ležala vzhodno od zidu, in sicer v zemljini, nasuti ob ogradi (t. 94: 2). Zidana ograda se je nadaljevala proti severozahodu (njeni deli so bili odkriti v sondah 29 in 30), zelo verjetno je segala tudi v neraziskani predel jugovzhodno od izkopnega polja.
Vzporedno z ogrado je potekal še en podobno grajen zid, od katerega se je ohranila na več mestih prekinjena zahodna fronta. Očitno gre za ostanek neke starejše konstrukcije. Med zidovoma je bilo nametano kamenje in rjava ilovnata zemlja, vmes so bili drobci prežgane ilovice in nekaj črepinj.
Ostanki temeljev: Dokaz o gradbeni dejavnosti na raziskanem območju so tudi ostanki temeljev. Prvi je
the western limit of the Iron Age settlement. The wall was constructed of large, flat and unworked stones, cobbles, amorphous limestone rocks and conglomerate laid into irregular courses (Fig. 201). The faces were carefully constructed, while the core was filled with stone rubble and earth. The wall was up to 1.50 m thick and survived to the height of up to 0.60 m in the best preserved parts with four courses of stones. In the centre of the wall, there was a posthole lined with stones (Fig. 202). The hole measured 24 x 28 cm. The stones of the lining were interconnected. The hole was filled with earth and contained no remains of wood. Found among the stones of the wall was a bow fragment of a serpentine fibula (Pl. 94: 1). Another, completely preserved serpentine fibula was found east of the wall, in the earthen deposit along the enclosure (Pl. 94:2). The enclosure continued towards the northwest (parts of it were unearthed in Trenches 29 and 30), very probably also beyond the southeast edge of the excavation area.
A similarly constructed wall ran parallel with the enclosure, of which only several sections of the west face survived. This is presumably part of an earlier structure. The space between the two walls was filled with stones and brown loamy earth with the odd bit of loam daub and several sherds.
Remains of foundations: Two sections of foundation stones are further evidence of the building activity in the area. The first section was found along the northwest
203
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
bil odkrit v skrajnem severozahodnem delu izkopnega polja, gre za niz ploščatih kamnov iz apnenca, položenih na geološko osnovo. Kamni so bili nivojsko dobro poravnani, ob njih se je na severni strani v manjših lisah pojavljala slabo prežgana rumenkasta ilovica, s kakršno so običajno nabili hišni pod. Ob vrsti kamnov, ki je bila z manjšim presledkom dolga 3,10 m, so bile razsute stavbne ruševine. Pravokotno na opisano vrsto kamnov se je v severozahodni smeri vlekel ozek pas črnorjave zemlje, v kateri je bilo precej drobcev oglja.
Drugi niz kamnov, ki pa je bil veliko slabše poravnan od prvega, je potekal med jamama 3 in 4. Imel je podobno usmeritev, zato ni nemogoče, da gre tudi v tem primeru za ostanek nekdanjega temelja.
Jame: Na raziskanem območju so bile odkrite štiri jame, od katerih sta bili dve raziskani le deloma, saj sta njuna obrisa izginjala v profilih izkopnega polja (pril. 4).
Jama 1 (ob severovzhodnem profilu) je bila vkopana v ilovnato preperino. Globoka je bila 0,52 m. Njeno dno je bilo ponekod rdečkasto prežgano, prekrivala pa ga je plast oglja in pepela, na katerem je ležal 20 cm debel sloj ilovnatega ometa z odtisi brun. Čez je bila rahlo naložena kamnito-zemljena poravnava. Tanka plast oglja, pepela in ometa (le deloma prežganega v ognju, sicer pa le osušenega) je prekrivala tudi valovito okolico jame.
Jama 2 je bila prav tako vkopana v ilovnato geološko osnovo, njena globina je znašala 30 cm. Imela je pravokoten tloris (2 x 3 m) z zaobljenimi vogali. Zgornji robovi jame, deloma tudi stene in dno, so bili rdečkasto ožgani. Dno je prekrivala do 8 cm debela plast oglja, nato pa so se v zasutju menjavale plasti ilovnatega ometa z odtisi brun in rahlo naloženega kamenja. Na vrhu so ležali tri večje plošče laporja in kosi ilovnatega ometa z odtisi klanega lesa in vej.
Na zahodni strani, kjer meje jame 2 niso bile zanesljivo prepoznavne, je bila vkopana okrogla jama 3. Globoka je bila 30 cm, njen premer je znašal 47 cm. V njej so bili ostanki zoglenelega bruna (sl. 203). Očitno gre za stojko iz hrastovega lesa.
Jama 4 je bila raziskana le delno, ker je njen južni del izginjal v profilu izkopnega polja. Vkopana je bila
edge of the excavation area. The section was composed of flat pieces of limestone laid onto the natural deposit. The stones formed a levelled bedding surface. Along their north side, slightly burnt loam appeared in small patches, such as was used elsewhere as the beaten floor. With an interruption, the line of stones measured 3.10 m. House debris was found along these stones. A thin strip of black-brown earth with numerous bits of charcoal ran perpendicularly to the stones, towards the northwest.
The second section of stones ran between Pits 3 and 4. It was less well levelled, but similarly oriented as the first section and it is therefore possible for this section as well to have been the foundations.
Pits: Four pits were unearthed in this area, two of which only partially, as the rest lay beyond the edge of the excavation area (App. 4).
Pit 1 (found at the northeast cross section) was dug into weathered loam. It was 0.52 m deep. Its bottom was red burnt in places and covered by a layer of charcoal and ash, followed upwards by a 20 cm thick layer of loam daub bearing impression of wooden beams. This was overlain by an uncompact levelling layer of earth and stones. The undulating surroundings of the pit also revealed a thin layer of charcoal, ash and daub (partially burnt and partially only dried out).
Pit 2 was also dug into the natural deposit of loam. It was 30 cm deep and rectangular in plan (2 x 3 m) with rounded corners. The upper edges of the pit, partly also the walls and the bottom, were red burnt. An up to 8 cm thick layer of charcoal covered its bottom, while the fill upwards consisted of alternating layers of loam daub with impressions of wooden boards and loose stones. Three large marl slabs and pieces of loam daub with impressions of cleft wood and branches were found on top.
Pit 3 was found west of Pit 2, on the side where the edge of the latter was not clearly discernible. It was round in plan, 30 cm deep and measured 47 cm across. It contained the remains of a charred piece of a post (Fig. 203) made of oak.
Pit 4 was only partially investigated, as the south part lay beyond the edge of the excavation area. It was dug into weathered loam and filled with uncompact debris with empty spaces between the stones, particularly in its centre. A layer of dried out yellowish loam daub was found under the debris. Under that there was an up to 5 cm thick layer of charcoal and ash that covered the bottom of the pit, which was red burnt in places.
Sl. 203: Hiša 30. Gradbena faza 1, ostanek zoglenele hrastove stojke v jami 3.
Fig. 203: House 30. Construction Phase 1, remains of a charred oak post in Pit 3.
204
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
v rjavo ilovnato preperino. Zapolnjevala jo je rahlo naložena ruševina, zlasti v sredini jame je bilo med kamni precej praznega prostora. Pod ruševino je bila plast posušenega rumenkastega ilovnatega ometa. Dno jame je bilo ponekod rdečkasto prežgano, prekrivala ga je do 5 cm debela plast oglja in pepela.
Čemu so jame služile, ni jasno. Zagotovo so v njih kurili, saj so bili stene in dna prežgani, prekrivala pa jih je tanka plast oglja in pepela, ki se je širila tudi po hodni površini zunaj jam. V jami 3 so bili odkriti ostanki zoglenele stojke. Vse kaže, da so bile jame del nekega objekta, o čemer pričajo skromni ostanki temeljev in zaplate ilovnatega ometa, med katerim je bilo precej fragmentov z odtisi brun. Omeniti moramo tudi odlomke keramike in živalske kosti.
Ognjišče: Omeniti moramo še en osamljen objekt, ki ga prav tako ni moč povezati z drugimi ostalinami. Odkrit je bil v jugozahodnem kotu izkopnega polja. Gre za ognjišče okroglega tlorisa. Podlaga za kurilno ploskev je bila narejena iz oblic in majhnih lomljencev iz apnenca, gosto naloženih na geološko podlago. Čez to je bil nanesen sloj ilovice. Ohranil se je v manjši okrogli zaplati (premer 40 cm), ki je bila opečnato prežgana in močno razpokana. Okoli ognjišča je v sivi zemlji neurejeno ležalo kamenje. Med kamni je bilo nekaj odlomkov keramike in živalskih kosti.
Najdbe: t. 94.
GRADBENA FAZA 2 (pril. 5)
Gradbena jama: Stavbišče za novo hišo so umestili v poravnane ostaline prve gradbene faze (pril. 5). Raztezalo se je ob kamniti ogradi, ki je očitno ohranila svojo funkcijo. Plitev vkop je bil sledljiv le na vzhodni in južni strani stavbišča. Segel je v stavbno ruševino, deloma pa tudi v ilovnato geološko podlago. Sodeč po višini dre-nažnih plošč, s katerimi so obložili stene gradbene jame, je bil vkop na vzhodni strani globok do 35 cm, na jugu pa najmanj 22 cm. Na preostalih dveh straneh vkopa za gradbeno jamo ni bilo zaznati, vendar je bilo meje stavbišča moč določiti z drugimi gradbenimi elementi: na severu z ostanki temelja in linijo močno prežganega ilovnatega ometa, na zahodu pa s tremi luknjami za stojke, obloženimi s kamnitimi ploščami. Tako zamejeno stavbišče je merilo 7 x 5 m (35 m2).
Drenaža: Drenaža je bila ob vzhodni in južni steni hiše. Narejena je bila iz pokonci postavljenih neobdelanih plošč laporja in apnenca različnih velikosti. Z njimi so obložili steni gradbene jame. Na vzhodni strani se je od drenaže ohranil 1,85 m dolg odsek, ki ga je sestavljalo pet plošč. Bile so blago nagnjene proti notranjosti hiše, vse so bile prežgane in zelo razpokane (sl. 204). Z lapor-natimi ploščami je bila stena gradbene jame obložena tudi naprej proti jugu, vendar pa so se vse prevrnile v notranjost hiše in prekrile ostanke temelja in zoglenelega
The function of the pits is not clear. Their fills reveal that fire burnt in them, as the walls and bottom were red burnt and the pits covered with a thin layer of charcoal and ash that also spread across the ground surface in their surroundings. The remains of a charred post were found in Pit 3. It would appear that the pits were part of a building, which is also suggested by the scarce remains of the foundations and pieces of burnt loam daub, a number of which bore the impressions of wooden beams; we should also mention ceramic sherds and animal bones.
Hearth: The southwest corner of the excavation area revealed a feature that could not be tied with others in that area. It was the remains of a hearth of a round plan. Its bedding consisted of cobbles and small unworked pieces of limestone densely laid onto the natural deposit. This was covered by a layer of loam that represented the top surface. Only a small round patch of it survived (diam. 40 cm), burnt brick red and heavily cracked. Haphazardly positioned stones were found in the grey earth around the hearth. Several ceramic sherds and animal bones were found among these stones.
Small finds: Pl. 94.
CONSTRUCTION PHASE 2 (App. 5)
Construction pit: The debris of the first phase was levelled so as to prepare the construction area for the new house (App. 5). The second-phase house stood at the stone enclosure that apparently retained its function. The construction pit was shallow and only discernible in the east and the south. It was dug in part into the levelled debris and in part into the natural deposit of loam. Judging from the height of the drainage slabs lining the walls of the construction pit, the pit was up to 35 cm deep in the east and at least 22 cm in the south. The other two sides did not reveal traces of pit walls, but the edges could be determined with other features: the remains of the foundations and a line of heavily burnt loam daub in the north, three postholes lined with stone slabs in the west. The construction area measured 7 x 5 m (35 m2).
Drainage: The east and south walls of the house were provided with drainage. It consisted of upright and unworked slabs of marl and limestone of different sizes. They lined the two surviving walls of the construction pit. A 1.85 m long section of the drainage survived in the east, composed of five slabs. They were gently inclined towards the interior, burnt and heavily cracked (Fig. 204). Further to the south, the walls of the pit were also lined, with marls slabs, but these collapsed into the interior of the house, covering the foundations and the charred remains of the sleeper beam (Fig. 205). For that reason, they are not drawn in the plan of the house (App. 5).
The south drainage wall was composed of un-worked pieces of limestone and one marl slab that had
205
GRADBENI IZVIDI
Sl. 204: Hiša 30. Gradbena faza 2, temeljni zid in lapornate drenažne plošče; pogled z juga.
Fig. 204: House 30. Construction Phase 2, foundations and marl drainage slabs; view from the south.
temeljnega praga (sl. 205). Zato na tlorisu hiše (pril. 5) niso predstavljene.
Na južni strani so za drenažo uporabili le lomljence iz apnenca. Izjema je večja lapornata plošča, ki pa se je prevrnila čez temelj. Vsi drenažni kamni so bili močno ožgani. Ob njih se je vlekel pas prežganega ilovnatega ometa, ki je bil razsut tudi zunaj tlorisa hiše. K drenaži je najverjetneje sodil še na zunanjo stran prevrnjen ploščat lomljenec.
Ob severni steni hiše drenaža ni bila ohranjena, čeprav bi jo glede na umeščenost stavbe smeli pričakovati. Nekoliko drugače je bilo na zahodu, kjer drenaža zaradi enakega nivoja hiše z okolico ni bila potrebna.
Temelj: Na severni strani se je ohranil le krajši odsek temelja (dolžina 1,30 m), ki je bil položen na ruševine prve gradbene faze. Zgrajen je bil iz ploščatih lomljen-cev iz apnenca. Kamni so ležali skoraj v istem nivoju, poravnano je bilo tudi notranje lice.
Temelj vzhodne stene se je najbolje ohranil na tistem predelu, kjer so ostale na svojih mestih tudi drena-žne plošče. Kamni, položeni na trdno geološko osnovo, so bili nivojsko dobro poravnani, celoten niz je rahlo visel proti jugu. Čeprav je v ostalih odsekih manjkalo precej kamnov, je bil njegov potek jasen. Na severovzhodnem vogalu ga je določal rob nabitega ilovnatega poda,
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 205: Hiša 30. Gradbena faza 2, prevrnjene lapornate drenažne plošče ob vzhodni steni hiše; pogled z juga. Fig. 205: House 30. Construction Phase 2, collapsed marl drainage slabs along the east wall of the house; view from the south.
collapsed onto the foundations. All stones were heavily burnt. Along them was a strip of burnt loam daub also scattered outside the house. A flat unworked stone was found collapsed outside the house; it probably once formed part of the drainage here.
Excavation revealed no drainage along the north wall, but the position of the house nevertheless suggests its existence. The west side of the house also revealed no drainage, but the floor of the house was on the same level as the surrounding ground and drainage would thus not have been needed.
Foundations: A short section of the foundations (l. of 1.30 m) survived in the north, laid onto the firstphase debris. It was constructed of flat unworked pieces of limestone. The stones were fairly well levelled and the interior face straight.
The east foundations survived best in the part where the drainage slabs also remained in situ. The stones were laid onto the solid natural deposit and were well levelled. This section of the foundations was slightly inclined southwards. Other sections were less well preserved, with numerous stones missing, but the lines were nevertheless clear. The northeast corner was indicated by the edge of the beaten loam floor and the course southwards by a 0.75 m long piece of a charred
206
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 206: Hiša 30. Gradbena faza 2, s kamni obloženi luknji za stojki št. 1 (desno) in 2 (levo); pogled z vzhoda. Fig. 206: House 30. Construction Phase 2, Postholes 1 (right) and 2 (left) with a stone lining; view from the east.
proti jugu pa 0,75 m dolg kos zoglenelega temeljnega praga iz hrastovega lesa in dva kamna. Zaključil se je z veliko vogalno ploščo.
Tudi južni temelj ni bil ohranjen v celoti. Manjkal je del ob jugovzhodnem vogalu, kjer pa je njegovo notranje lice določal rob nabitega ilovnatega poda. Tretjina ohranjenega temelja je bila narejena iz majhnih kamnov, ostali del pa iz večjih, vendar slabše poravnanih ploščatih lomljencev. Položeni so bili na geološko osnovo, ki jo je na tem predelu sestavljala rjava peščena ilovica. Temelj se je na zahodni strani končal brez pravega zaključka.
Zahodna stran hiše ni imela temelja. Tu so bile odkrite le tri s kamnitimi ploščami obložene luknje, nedvomno stojišča za pokončne stojke zahodne stene. Luknje niso bile razmeščene v poravnani liniji in tudi razdalje med njimi niso bile enake. Severna (označena s št. 1) je bila vkopana v geološko podlago in obdana s tremi ploščatimi lomljenci iz apnenca (sl. 206 desno in sl. 207). Globoka je bila 20 cm. Okoli luknje je bila z drobnimi oblicami tlakovana površina, v kateri je bila plitva kotanja in na njenem dnu ploščat kamen. V oblogi luknje je manjkala severna plošča.
Tudi srednja luknja (označena s št. 2) je bila plitvo vkopana v geološko osnovo in obložena s kvadrasto lomljenimi kamni iz apnenca (sl. 206 levo in sl. 208. Ob severno in južno steno sta bila postavljena po eden, ob ostali steni pa po dva. Zahodna obloga je bila narejena
sleeper beam of oak wood and two stones. The east foundations terminated in the south with a large corner slab.
The south foundations also survived in part only. The part at the southeast corner was missing, but its interior face was indicated by the edge of the beaten loam floor. A third of the surviving foundations was constructed of small stones, the rest of larger stones that were not well levelled. They were laid onto the natural deposit of brown sandy loam. In the west, the foundations did not have a proper termination.
The house did not have foundations in the west. Here, three holes were lined with stone slabs that once held the posts of the west wall. The postholes were not aligned and were positioned at different distances from one another. The north Posthole 1 was dug into the natural deposit and lined with three flat unworked pieces of limestone (Fig. 206 right and Fig. 207). It was 20 cm deep. The surface around the hole was paved with small cobbles and had a small depression with a flat stone on the bottom. The north slab of the lining was missing.
The central Posthole 2 was dug into the natural deposit and lined with rectangular unworked pieces of limestone (Fig. 206 left and Fig. 208). One was placed at the north and south sides and a parallel pair of them at the east and west sides, respectively. The west lining was even made in two courses. The hole was 24 cm deep. A paved surface reached to the hole in the north, with a flat
207
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 207: Hiša 30. Gradbena faza 2, profil luknje 1; pogled s severa.
Fig. 207: House 30. Construction Phase 2, cross section of Posthole 1; view from the north.
Sl. 208: Hiša 30. Gradbena faza 2, profil luknje 2; pogled z zahoda.
Fig. 208: House 30. Construction Phase 2, cross section of Posthole 2; view from the west.
unworked piece of limestone laid next to it. A group of fairly large unworked stones was also found south of the hole, forming a round surface. The stone in the centre was 8 cm deeper than the perimeter slabs. The function of this surface remains unknown.
The south Posthole 3 was dug into the natural deposit (Figs. 209 and 210). The vertical sides were lined with rectangular unworked pieces of limestone. The hole was 32 cm deep.
All three holes were filled with house debris composed of crushed loam daub, pieces of charred wood, earth and small stones. The third hole yielded a fragmented clay ring.
House interior: The interior (Fig. 211) revealed several features: a hearth, an oven and two pits, but also the remains of the floor. It was made of beaten yellowish loam. It survived best along the north, east and south walls of the house. The loam was mostly removed in the central part and only the bedding survived in small patches (e.g. at Posthole 1 and in front of the oven). The bedding was composed of small cobbles laid onto the natural deposit. The surviving loam coat reached to the wall and onto the interior face of the foundation stones, at places also on the stones, most probably with the aim of filling the gaps between the foundations and the sleeper beam.
The foundations and the postholes enclosed a 6.10 x 4.20 m large surface (25.5 m2).
Hearth: It was located in the east third of the room, 0.50 m from the east wall. The bedding of small round stones (collected from the moraine till) was laid onto the levelled natural deposit of loam. The top surface was a 10 cm thick layer of loam mixed with marl chippings and small stones (Fig. 212 right). The layer was thus of a coarse composition, crumbly, but very compact. The top surface measured 1.30 x 1.30 m and was raised a few centimetres above the surrounding ground. It was only heavily burnt in the centre and its north-eastern part was not well preserved. Next to the hearth was a 1.0 m long and 0.40 m wide surface paved with flat unworked stones, followed eastwards by a large and heavily worn cuboid rock of the moraine till. The rock jutted 18 cm from the loam floor and formed part of the hearth. A great amount of ash and sherds were found around the rock, but also between the hearth and the east wall of the
Sl. 209: Hiša 30. Gradbena faza 2, s kamni obložena luknja 3; pogled z vzhoda.
Fig. 209: House 30. Construction Phase 2, Posthole 3 with a stone lining; view from the east.
208
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
celo v dveh legah. Luknja je bila globoka 24 cm. Na severni strani je do luknje segala tlakovana površina, tik ob njej je ležal ploščat lomljenec iz apnenca. Skupina večjih lomljencev je bila tudi južno od luknje. Oklepali so okroglo površino. Srednji kamen je bil za 8 cm globlje od obodnih plošč. Čemu je kamnita podlaga služila, ostaja odprto vprašanje.
Južna luknja (označena s št. 3) je bila plitvo vkopana v geološko osnovo (sl. 209 in 210). Navpične stene so bile obložene s kvadrasto lomljenimi neobdelanimi kamni iz apnenca. Luknja je bila globoka 32 cm.
Vse tri luknje so bile zapolnjene s stavbnimi ruševinami, to je mešanico zdrobljenega ilovnatega ometa, koščkov zoglenelega lesa, zemlje in drobnega kamenja. V tretji luknji je bil najden razlomljen glinast svitek.
Notranjost hiše: V notranjosti hiše (sl. 211) se je ohranilo več objektov, in sicer ognjišče, peč in dve jami. Omeniti moramo tudi ostanke tal. Narejena so bila iz nabite rumenkaste ilovice. Najbolje so se ohranila ob severni, vzhodni in južni steni hiše. Sredi prostora je bil nanos večinoma iztrgan, tu se je v manjših zaplatah (npr. ob prvi luknji za stojko in pred pečjo) ohranila le njegova podlaga, narejena iz majhnih oblic, ki so jih položili na geološka tla. Na ohranjenih predelih so
Sl. 210: Hiša 30. Gradbena faza 2, profil luknje 3; pogled z zahoda.
Fig. 210: House 30. Construction Phase 2, cross section of Posthole 3; view from the west.
209
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
ilovnata tla segala do zidu, z ilovico je bilo obloženo tudi lice temeljnih kamnov. Ponekod je obloga segala čez temelj, najverjetneje zato, da so zapolnili špranje med kamni in lesenim temeljnim pragom.
Temelj in luknje za stojke so oklepali 6,10 x 4,20 m veliko bivalno površino (25,5 m2).
Ognjišče: Ognjišče je bilo umeščeno v vzhodno tretjino prostora. Od vzhodne stene je bilo odmaknjeno 0,5 m. Imelo je podlago iz drobnih oblih kamnov (izbor iz ledeniške morene), položenih na poravnano ilovnato geološko osnovo. Oblice je prekrivala 10 cm debela plast ilovice, pomešane z odbitki laporja in drobnih kamnov (sl. 212 desno). Zmes je bila grobozrnata, drobljiva, vendar zelo trdo phana. Kurilna ploskev je merila 1,30 x 1,30 m. Na severovzhodnem koncu ni bila najbolje ohranjena. Povrhnjica je bila namreč čvrsto prežgana le v sredini ognjišča. Kurilna ploskev je segala nekaj centimetrov nad okoliška ilovnata tla. Ob ognjišču je bila 1,0 m dolga in 0,40 m široka tlakovana ploskev iz ploščato lomljenih kamnov, v smeri proti vzhodni steni pa še večji močno obrušen kvader iz ledeniške morene. Bil je za 18 cm višji od nivoja ilovnatih tal in je zanesljivo sodil k ognjišču. Ob tem kamnu, prav tako pa tudi med ognjiščem in vzhodno steno hiše, je bilo precej pepela
house. Recovered at the rock was a beaker and a short distance away an iron sickle (Pl. 95: 3, 4).
Oven: It was located near the hearth (Fig. 212 left and Fig. 213). It was separated from the east foundations by an oblong piece of limestone. The oven was dug into the natural deposit and its bottom lay 20 cm below its top surface. The oven walls were lined with marl slabs. It survived best in the north (measuring 73 x 40 cm), where it was lined with smaller flat pieces of marl. The surviving stone frame elsewhere only consisted of smaller pieces of disintegrated marl slabs, heavily tilted towards the interior of the oven. The frame had an up to 11 cm thick coat of loam around the exterior. The cover did not survive. The stoke hole was situated in the west. The oven interior measured 70 x 35 cm. The top surface, heavily burnt only along the north wall, was covered by a 10 cm thick layer of ash also strewn in front of the furnace. Found among the ash were several unburnt animal bones.
Pits: The house revealed two pits. The first one (0.8 x 1.8 m) was dug into the natural deposit next to the south foundations. It had rounded corners and measured 25 cm in depth. The edges were burnt hard, the bottom was also red burnt. It was filled with uncompact
210
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 213: Hiša 30. Gradbena faza 2, peč; pogled z zahoda. Fig. 213: House 30. Construction Phase 2, oven; view from the west.
in črepinj. Ob kamnu je ležal majhen lonček in nedaleč stran železen srp (t. 95: 3, 4).
Peč: Ob ognjišču je bila postavljena peč (sl. 212 levo in sl. 213). Od temelja vzhodne stene jo je ločeval podolgovat kamen iz apnenca. Peč je imela stene obložene z lapornatimi ploščami. Najbolje se je ohranila na severni strani (velikost 73 x 40 cm), ki je bila podprta z manjšimi ploščatimi kosi laporja. Njeno ležišče je bilo vkopano v geološko podlago, tako da je segala 20 cm pod nivo kurilne ploskve. V drugih delih oboda so se ohranili le še manjši kosi razpadlih lapornatih plošč, ki so bili močno nagnjeni proti notranjosti peči. Tako narejen kamniti okvir (krovna plošča se ni ohranila) je bil z zunanje strani na debelo obložen z ilovico. Debelina obloge je znašala do 11 cm. Odprtina za kurjenje je bila na zahodni strani. Notranjost peči je merila 70 x 35 cm. Kurilno ploskev, ki je bila močneje prežgana le ob severni steni, je prekrivala 10 cm debela plast pepela, ta je bil razsut tudi po prostoru pred pečjo. Med pepelom je bilo nekaj nedogorelih živalskih kosti.
Jami: V hiši sta bili dve jami. Prva (0,8 x 1,8 m) je bila vkopana v geološko osnovo tesno ob temelju južne stene. Imela je zaobljene kote, njena globina je znašala 25 cm. Robovi jame so bili pri vrhu trdo prežgani, rdeče ožgano je bilo tudi njeno dno. Jamo so zapolnjevale rahlo nasute stavbne ruševine, večinoma ilovnat omet, ki jo je tudi prekrival.
Druga jama je bila umeščena med peč in severno steno hiše. Imela je okrogel tloris (premer 0,75 m). Vkop, ki se je proti dnu zoževal, je segel 60 cm globoko v geološko osnovo. Jama je bila zapolnjena z zemljo, kamnitim drobirjem in primešanimi koščki glinastega ometa. Vrh tega sta ležali dve plošči laporja, ena rdeče barve, kakršne so bile pri gradnji hiš zelo redko uporabljene.
Ruševine: Hišo so zapolnjevale ruševine, zlasti ilovnat omet, ki je bil zelo zgoščen v jugovzhodnem kotu, okoli peči in ob stenah hiše. Deloma je bil razsut tudi zunaj hišnega tlorisa (npr. ob južni steni). Med ometom so bili rahlo naloženi kamni ter zlasti na obeh straneh južne stene številni odlomki glinastih svitkov. Omet je bil povečini slabo prežgan, zato tudi ni dovolj otrdel. Ohranil se je kot amorfna masa rjavkastorumene ilovice. Na nekaterih bolje prežganih kosih so bili vidni odtisi vej in klanega lesa (deska, tram).
Najdbe: t. 95, 96.
house debris, mainly consisting of loam daub, which also covered the pit.
The second pit was found between the oven and the north wall of the house. It was round in plan (diam. 0.75 m) and narrower at the bottom. It was dug 60 cm into the natural deposit and filled with earth, small-sized stone rubble and pieces of clay daub. Found on top were two marl slabs. One of them was of red marl, which was only rarely used in house constructions.
Debris: The house interior was filled with debris that included a great amount of loam daub. The daub was particularly concentrated in the southeast corner, around the oven and along the walls of the house. Part of it was also strewn outside the house (e.g. along the exterior of the south wall). Among the pieces of daub were loose stones and, particularly on both sides of the south wall, also numerous fragments of clay rings. The daub was mostly poorly burnt and therefore did not harden; it survived as an amorphous mass of brownish-yellowish loam. Some of the better surviving pieces bore the impressions of branches and cleft wood (boards, beams).
Small finds: Pls. 95, 96.
211
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
HIŠA 31
Lega: kvadrat C 5 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 31 je bila odkrita z razširitvijo prostora med sondama 35 in 36. Ugotovljeni sta bili dve gradbeni fazi, od katerih je imela starejša delno ohranjeno drenažo in temeljni zid, mlajša pa le temeljni zid.
HOUSE 31
Location: Grid Square C 5 (App. 1).
Preservation: House 31 was investigated in the extension between Trenches 35 and 36. It had two construction phases. Partially preserved drainage walls and foundations survived of the early one and only the foundations of the late one.
GRADBENA FAZA 1 (sl. 214A, 216A)
Gradbena jama: Stavba je bila umeščena v pobočje tako, da so v peščeno oziroma konglomeratno osnovo vkopali gradbeno jamo in s tem uredili poravnano stavbišče. Na najglobljem mestu je vkop segal 0,6 m pod površino. Vzdolž je stavbišče merilo 6,8 m, medtem ko njegova širina ni bila izmerljiva. Zadnje sledi bivanja so bile od temelja odmaknjene 3,7 m proti jugozahodu.
Drenaža: Drenaža severovzhodne stene je bila zgrajena kot suhi zid iz približno enako velikih ploščatih lomljencev apnenca. Postavljeni so bili na trdno konglomeratno skorjo, večje vdolbine v njej so izravnali s ploščami laporja. Od vkopa gradbene jame je bila odmaknjena do 18 cm. V severnem kotu so bile v njej ohranjene še tri lege (višina 27 cm), naprej proti vzhodu pa le še ena. Na zunanji strani (proti vkopu gradbene jame) so bile mestoma ob kamne postavljene tanke plošče laporja (sl. 215). Nekatere so ostale v prvotni legi, druge so bile nagnjene nad drenažni zid oziroma so bile nanj prevrnjene. Prostor med steno gradbene jame in lapor-nato oblogo drenažnega zidu je bil zapolnjen z mešanico rjave zemlje ter majhnih oblih in lomljenih kamnov.
Temelj: Ob drenažo je bil na trdno skorjo konglomerata položen temelj. Zgrajen je bil iz ploščatih lomljencev apnenca nepravilnih oblik in velikosti, ki so jih položili v eni sami vrsti oziroma legi. V severozahodni polovici se je ohranilo devet nivojsko dobro poravnanih kamnov, ki bi jim lahko dodali še veliko premaknjeno ploščo. Vrsta ni bila sklenjena, v njej sta bila dva presledka.
Jugovzhodni odsek temelja je bil slabše ohranjen, saj so ostali na svojih mestih le štirje kamni. Ležali so v rahlo zamaknjeni liniji, na osnovi katere bi lahko sklepali, da je imela stavba dva prostora. Severozahodni bi bil potemtakem dolg 3,9 m, severovzhodni pa 2,8 m. Na zadnjih dveh ploščah je bil ohranjen kos zoglenelega temeljnega praga, oglje in kosi prežgane ilovice so ležali tudi med temeljnimi kamni.
Notranjost: Površina, na kateri so postavili hišo, je bila iz konglomerata. Obklesali so jo toliko, da je lahko služila za pod, ki je rahlo visel proti jugozahodu. Višinska razlika je znašala 12 cm. V zahodnem delu stavbe je bila okoli 1 m2 velika močno prežgana ploskev, najverjetneje ostanek ognjišča. Kurjenje je bilo tako intenzivno, da je pustilo sled na povrhnjici konglomeratne podlage. Prav na tem mestu je bilo najdenih precej živalskih
CONSTRUCTION PHASE 1 (Figs. 214A, 216A)
Construction pit: It was dug into the sandy and conglomerate deposits of the slope and offered a levelled surface for the construction of the house. In the deepest part, the pit reached 0.60 m under the surface. It measured 6.8 m in length, while the width could not be reliably determined; the last habitation traces were recorded 3.7 m towards the southwest of the foundations.
Drainage: The northeast drainage was a drywall constructed of roughly equally large flat and unworked pieces of limestone. It was laid onto the hard conglomerate crust with an uneven surface levelled out with the addition of marl slabs. It was laid up to 18 cm from the wall of the construction pit. Three courses of the wall survived in the north corner (h. 27 cm) and a single one towards the east. At places, its exterior face was lined with thin marl slabs (Fig. 215). Some were found in situ, others tilted onto or covered the drainage wall. The space between the wall of the construction pit and the marl lining of the drainage wall was backfilled with brown earth mixed with small round and unworked stones.
Foundations: They were laid along the drainage wall onto the hard conglomerate crust. They were composed of flat unworked pieces of limestone of irregular shapes and different sizes laid in a single course and a single line. Nine well levelled stones survived in the northwest half, with the displaced slab probably also forming part of these foundations. The line was broken in two places.
The southeast section of the foundations was not as well preserved, with only four stones remaining in situ. The line they formed was not in direct continuation of the northwest section, which suggested that the house had two rooms; the northwest room would thus have been 3.9 m and the northeast one 2.8 m long. The last two slabs towards the east bore a piece of a charred sleeper beam, while charcoal and pieces of crushed loam daub were found between the foundations stones.
Interior: The bottom of the construction pit was of conglomerate that was worked so as to serve as the floor, which was slightly inclined towards the southwest. The difference in altitude was 12 cm. A roughly 1 m2 large and heavily burnt surface was unearthed in the west part of the house, most likely the remains of a hearth. Burning was so intense on this spot that it left traces on the surface of the conglomerate crust. It was also
212
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
X = -22 y = -5
Sl. 214: Hiša 31. A: tloris gradbene faze 1; B: tloris gradbene faze 2. M. = 1:50. Fig. 214: House 31. A: ground plan of Construction Phase 1; B: ground plan of Construction Phase 2. Scale = 1:50.
kosti, fragmenti keramike (tudi deli amfore) in glinast vijček (t. 97: 4, 6).
Stavbne ruševine: Notranjost stavbe je bila zasuta z ruševinami. Gre za mešanico črnikaste prežgane zemlje in kamenja, vmes so ležali drobci oglja, prežgane ilovice, živalske kosti pa tudi veliko odlomkov amfor, koščeno šilo in dva fragmentirana bronasta ingota in koščki strjene bronaste taline.
Najdbe: t. 97: 1-8.
the spot that revealed a great amount of animal bones, ceramic sherds (including an amphora fragment) and a clay spindle whorl (Pl. 97: 4, 6).
House debris: It filled the interior of the house. It consisted of blackish burnt earth mixed with stones and yielded bits of charcoal, burnt loam daub, animal bones and numerous amphora sherds, but also a bone awl, two fragmented bronze ingots and pieces of molten bronze.
Small finds: Pl. 97:1-8.
213
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sl. 215: Hiša 31. Gradbena faza 1, severozahodni odsek drenažnega in temeljnega zidu; pogled z jugozahoda. Fig. 215: House 31. Construction Phase 1, northwest part of the drainage wall and the foundations; view from the southwest.
B: faza 2
<s>
Sl. 216: Hiša 31. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. M. = 1:100.
Fig. 216: House 31. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. Scale = 1:100.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 214B, 216B)
Gradbena jama:Vkop gradbene jame je bil v odnosu na prvo gradbeno fazo pomaknjen proti jugovzhodu (sl. 216B). Bil je tudi za 10 cm globlji. Segel je v peščene plasti ledeniške morene in deloma v trd konglomerat. S tem je bilo ustvarjeno poravnano stavbišče, od katerega se je ohranil le manjši del (velikost 1 x 2 m).
CONSTRUCTION PHASE 2 (Figs. 214B, 216B)
Construction pit: It was dug slightly more to the southeast of the pit of Construction Phase 1 (Fig. 216B). It was also 10 cm deeper and reached into the sandy deposits of the moraine till and in part into the conglomerate. Only a small part of the construction area survived (in the size of 1 x 2 m).
214
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Temelj: Tesno ob steni gradbene jame so na poravnani konglomeratni podlagi ležali štirje lomljenci iz apnenca in nekoliko stran še peti. Med njimi je bila prevrnjena lapornata plošča, ki je zanesljivo ostanek nekdanje drenaže (sl. 214B). Kamni temeljnega zidu so bili nivojsko dobro poravnani, razlike v višini niso bile večje od štirih centimetrov (183,89 do 183,93). Verjetno je k zidu sodila tudi večja apnenčasta plošča v severnem kotu stavbišča.
Foundations: Four unworked pieces of limestone were laid onto the levelled conglomerate and next to the wall of the construction pit, with the fifth one further to the east. A marl slab was also found in between, but it was positively identified as the remains of the drainage (Fig. 214B). The foundations stones were well levelled, with the difference in altitude measuring up to 4 cm (183.89 to 183.93 m). The large limestone slab in the north corner of the construction pit probably also formed part of the foundations.
HIŠA 32
Lega: kvadrat C 8 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 32 je bila odkrita s sondo 19, izkop je bil nato razširjen proti vzhodu. Ohranjeno je bilo le stavbišče s podpornim zidom, stavbnimi ruševinami in ostankom še enega zidu.
Podporni zid: Za postavitev podpornega zidu je bila v pobočje vkopana gradbena jama, globoka do 1,20 m, s čimer so naredili poravnano bivalno teraso (ohranjena širina 3,60 m). Meja vkopa gradbene jame je bila dobro vidna. Ob njeno steno je bil postavljen suho grajen podporni zid, visok še do 0,76 m (sl. 217). Ohranil se je kot neurejena (delno premaknjena) vrsta velikih kamnov, položenih na peščeno geološko osnovo. Večinoma je ostala na svojem mestu ena lega kamnov, le na zahodni strani sta se ohranili dve. Za gradnjo so uporabili različno velike neobdelane lomljence apnenca. Širina zidu je bila odvisna od velikosti vgrajenih kamnov in je znašala od 28 do 70 cm. Zid se je nadaljeval v neraziskani predel tako na vzhodni kot tudi na zahodni strani sonde.
HOUSE 32
Location: Grid Square C 8 (App. 1).
Preservation: House 32 was investigated with Trench 19, which was extended westwards for the purpose. The remains of the house consisted of the construction pit with a retaining wall, house debris and the remains of another wall.
Retaining wall: An up to 1.20 m deep construction pit was dug into the slope to create a levelled habitation terrace (surviving w. 3.60 m) and receive the retaining wall. The edge of the pit was clearly discernible. The retaining wall, surviving to the height of up to 0.76 cm, was constructed in the drywall technique next to the wall of the construction pit (Fig. 217). It survived as an irregular line of (partly displaced) large stones laid onto the sandy natural deposit. For the most part only one course of stones remained in situ, two were only found in the west. Variously large unworked pieces of limestone were used. The thickness of the wall depended on the size of individual stones and measured from 28 to 70 cm.
x = -108
•V
Sl. 217: Hiša 32. Tloris. M. = 1:50.
Fig. 217: House 32. Ground plan. Scale = 1:50.
215
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Stavbne ruševine: Prostor med zidom in steno gradbene jame je bil zapolnjen s sivo-rjavo zemljo in redkimi manjšimi oglatimi kamni. Vmes so bili koščki prežgane ilovice, oglja, odlomki keramike in živalske kosti. Ruševine podobne strukture so zapolnjevale tudi prostor pred podpornim zidom, le da je bilo v njih bistveno več kamnitega drobirja. Ob zidu so bile debele še 0,80 m, proti jugozahodu se je sloj tanjšal in se po dobrih dveh metrih iztekel v pobočje. V ruševinah je bilo precej koščkov prežgane ilovice (vmes tudi ornamentiran kos - t. 98: 2), drobcev oglja, kosov železove žlindre in živalskih kosti.
Na ruševine je bila 1,50 m jugozahodno od podpornega zidu postavljena nova vrsta kamnov. Bili so dokaj poravnani (višinske razlike so znašale do 6 cm), zato jih lahko prav tako označimo za ostanek zidu. Kasneje so ga prekrile rimske ostaline.
Najdbe: t. 98: 1, 2.
The wall continued beyond the edge of the excavation area both in the west and the east.
House debris: The space between the retaining wall and the wall of the construction pit was backfilled with grey-brown earth mixed with rare small and rounded stones. The fill yielded pieces of burnt loam daub, charcoal, ceramic sherds and animal bones. Debris of a similar composition, but containing considerably more small-sized rubble, was found in front of the retaining wall. This debris was 0.80 m thick at the wall and gradually thinned and ended some 2 m further southwest. The debris yielded a great amount of crushed loam daub (including a decorated piece - Pl. 98: 2), bits of charcoal, pieces of iron slag and animal bones.
At a distance of1.50 m southwest ofthe retaining wall, a new line of stones was laid onto the debris. They were fairly well levelled (difference in altitude measured up to 6 cm) and can therefore be seen as the remains of a wall; it was later covered by the remains from the Roman period.
Small finds: Pl. 98:1, 2.
HISA 33
HOUSE 33
Lega: kvadrat C-D 10 (pril. 1).
Ohranjenost: Hiša 33 je bila odkrita s sondo 11, izkop je bil nato razširjen proti zahodu. Odkrito je bilo razmeroma dobro zamejeno stavbišče in na njem nekaj skromnih stavbnih ostalin.
Location: Grid Squares C-D 10 (App. 1). Preservation: House 33 was investigated in Trench 11, which was extended westwards for the purpose. The construction area was relatively well discernible and held scarce remains of a house.
Sl. 218: Hiša 33. Pogled z jugozahoda.
Fig. 218: House 33. View from the southwest.
216
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
x = -69 y = -1
X
Gradbena jama: Gradbena jama je bila vkopana v peščeno plast ledeniške morene. Njene meje so bile dobro vidne, izjema je le jugozahodna stran, kjer se je iztekla v novodobno urejeno pobočje (sl. 218, 219). Globoka je bila do 40 cm. Z vkopom so uredili stavbi-šče, ki je bilo orientirano v smeri SZ-JV (dolžina 6,9 m, ohranjena širina 4,6 m). Njegova površina ni bila povsem poravnana, ponekod so ostale v tleh plitve kotanje.
V severnem kotu gradbene jame je bil tik pred oblico iz ledeniške morene položen večji ploščat kamen, ob steno vkopa pa še niz manjših lomljencev iz apnenca, ki so morda ostanek temelja (višina 192,36 do 192,41). Podoben ploščat kamen je bil tudi na vzhodni strani, še nekoliko naprej je ležal kos zoglenelega lesa, najverjetneje ostanek temeljnega praga.
Stavbišče je zapolnjevala do 15 cm debela plast stavbnih ruševin. Sestavljala jih je sivorjava, s kamni pomešana zemlja, v kateri so bili drobci oglja, nekaj koncentracij zoglenelega lesa in koščki prežgane ilovi-
Construction pit: It was dug into the sandy deposit of the moraine till. The edges were clearly discernible with the exception of the southwest side that continued onto the slope transformed in the modern period (Figs. 218, 219). It was up to 40 cm deep and had a NW-SE orientation (l. of 6.9 m, surv. w. 4.6 m). The bottom was not completely even and had shallow depressions.
A large flat stone was found in the north corner of the construction pit just in front of a cobble from the moraine till, and a line of smaller unworked pieces of limestone was found along the wall of the pit, all of which may represent the remains of the foundations (altitude between 192.36 and 192.41 m). A similar flat stone was unearthed on the east side, followed further eastwards by a piece of charred wood, most probably the remains of a sleeper beam.
The construction pit was filled with an up to 15 cm thick layer of house debris. It was composed of grey-brown earth mixed with stones and included bits of charcoal, several concentrations of charred wood and
217
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
ce. Vmes so ležali fragmenti keramike. Od najdb kaže omeniti še bronaste predmete (fibuli, prstana, obesek) ter jagode iz steklene paste. Najdbe: t. 97: 9-19.
crushed loam daub. It also yielded ceramic sherds, as well as bronze artefacts (two fibulae, two finger rings, a pendant) and beads of glass paste. Small finds: PI. 97: 9-19.
HIŠA 34
Lega: kvadrat C 12 (pril. 1).
Ohranjenost: Na območju razširjenega izkopa na vzhodni strani sonde 5 je bil odkrit zid, ki so ga prekrivale stavbne ruševine.
Temelj: Suhi zid, ohranjen v dolžini 4,4 m, je bil postavljen na peščeno geološko podlago (sl. 220). Zanj je bila v pobočje vkopana gradbena jama in prirejena stavbna terasa. Za gradnjo so uporabili kamne različnih oblik in velikosti, ki so bili zloženi v dokaj neurejenih legah (ohranjena višina do 0,80 m). Na severozahodni strani so se ohranile tri, na jugovzhodu pa le še ena.
Stavbne ruševine: Po terasi jugozahodno od zidu so bile razsute stavbne ruševine. Med zemljo in kamni je bilo precej zdrobljenega oglja, koščkov prežgane ilovice, številni so bili fragmenti keramike, kosi glinastih svitkov in drobci v prah razpadlega brona. Vsi predmeti so kazali jasne znake prežganosti, črnikasta je bila tudi zemlja.
Ruševine so prekrivale zid in segale čezenj na severno stran vse do stene gradbene jame. V tem predelu so bile premešane, kar je posledica padca granate v prvi svetovni vojni.
Najdbe: t. 98: 3, 4.
HOUSE 34
Location: Grid Square C 12 (App. 1).
Preservation: The east extension of Trench 5 revealed a wall covered by house debris.
Foundations: The wall was constructed in the drywall technique onto the sandy natural deposit and survived in the length of 4.4 m (Fig. 220). The construction pit for it was dug into the slope and the habitation terrace adapted. It was constructed of stones of various shapes and sizes, laid in fairly irregular courses (surv. h. up to 0.80 m). Three courses survived in the northwest and a single one in the southeast.
House debris: It was scattered across the terrace southwest of the wall. It consisted of earth and stones with a great amount of crushed charcoal, loam daub, numerous ceramic sherds, fragments of clay rings and bits of bronze turned to dust. All small finds showed clear traces of fire, the blackish earth as well.
Debris covered the wall and reached north of it to the edge of the construction pit. At the edge, the debris was mixed as the consequence of an explosion of a World War I grenade.
Small finds: PI. 98: 3, 4.
x = -35 y = 21
X
Sl. 217: Hiša 32. Tloris. M. = 1:50.
Fig. 217: House 32. Ground plan. Scale = 1:50.
218
GRADBENI IZVIDI
HIŠA 35
Lega: kvadrat F 13 (pril. 1).
Ohranjenost: Na območju, označenem kot hiša A3, sonda 1-2, so bili odkriti ostanki poselitve iz starejše in mlajše železne dobe. Dokumentirani so bili gradbena jama, stavbne ruševine, naložene v dveh ločljivih plasteh, in dobro grajen zid.
SETTLEMENT STRUCTURES
HOUSE 35
Location: Grid Square F 13 (App. 1).
Preservation: The area marked as House A3, in Trench 1-2, revealed the habitation remains from the Early and Late Iron Ages. Excavations recorded a construction pit, house debris in two distinguishable layers and a well-constructed wall.
GRADBENA FAZA 1
Gradbena jama in ruševine: Stavbišče je bilo urejeno z vkopom gradbene jame v peščeno plast ledeniške morene. Največja ohranjena globina je znašala 0,7 m. Od stavbe ni bilo videti nobenega sledu, so pa poravnano teraso prekrivale ruševine, ki jih je bilo glede na strukturo možno deliti na dva dela. Spodaj je bila mivkasto-ilovnata plast, pomešana z redkimi lomljenci apnenca in oblicami, v kateri so bili poleg keramičnih fragmentov še kosi prežgane ilovice. Zgornja plast je bila iz mešanice sivkaste humozne zemlje. V njej so ležali večji kamni in grušč, pa tudi fragmenti keramike in živalske kosti.
Najdbe: t. 98: 5.
CONSTRUCTION PHASE 1
Construction pit and debris: The pit was dug into the sandy deposit of the moraine till. The pit survived to the maximum depth of 0.7 m. Excavations unearthed no remains of the house, only the house debris that covered the levelled terrace made with the construction pit. Based on the differences in consistence, the debris could be divided into two parts. The lower part was a sandy-loamy layer mixed with rare unworked pieces of limestone and cobbles that yielded ceramic sherds and pieces of burnt loam daub. The upper part was a layer of greyish humus that contained large stones and rubble, ceramic sherds and animal bones.
Small finds: Pl. 98: 5.
GRADBENA FAZA 2 (sl. 221)
Zid: V podaljšano gradbeno jamo, deloma pa tudi na poravnane ruševine, je bil postavljen objekt, od katerega se je ohranil 5,35 m dolg odsek zidu (sl. 221). V višino je segal od 32 do 50 cm. Bil je dobro grajen, večinoma v suhozidni tehniki, le na zahodnem koncu je bilo med kamni nekaj slabo obstojne apnene malte.
Ruševine: Zid so prekrivale ruševine, v katerih je bilo precej najdb: fragmenti keramike, deli amfor, tegul in opek, kos železne verige, žeblji in kosa. Plast je datirana z rimskim denarijem, kovanim leta 96 pr. Kr.62
Najdbe: t. 98: 6-15.
CONSTRUCTION PHASE 2 (Fig. 221)
Wall: A house was built partly into the extended construction pit and partly onto the levelled debris. Of the house, only a 5.35 m long section of a wall survived (Fig. 221) to the height of 32-50 cm. It was well built, mostly in the drywall technique and in places at the west end also bound with poorly durable mortar.
Debris: The wall was covered with debris that contained numerous finds: ceramic sherds, pieces of amphorae, tegulae and bricks, a piece of an iron chain, nails and a scythe. The layer is dated with a Roman denarius minted in 96 BC.62
Small finds: Pl. 98: 6-15.
y = -3
X
0
Sl. 221: Hiša 35. Tloris gradbene faze 2. M. = 1:50.
Fig. 221: House 35. Ground plan of Construction Phase 2. Scale = 1:50.
62 Peter Kos, Die Fundmünzen der römischen Zeit in	62 Peter Kos, Die Fundmünzen der römischen Zeit in
Slowenien I. - Berlin 1988, 23 (FMRSl 19/3).	Slowenien I. - Berlin 1988, 23 (FMRSl 19/3).
X y = -5
219
GRADBENI IZVIDI
HIŠA 36
Lega: kvadrat B 3 (pril. 1).
Ohranjenost: V razširjenem izkopu sonde 41 so bili odkriti stavbišče z vkopom gradbene jame, ostanki drenaže in ruševine hiše.
Gradbena jama in stavbišče: Gradbena jama za stavbno teraso je bila vkopana v trd konglomerat in plast mivke ledeniške morene. Njen obris je bil dobro ločljiv na severni in vzhodni strani, kjer se je ruševinsko polnilo dobro ločilo od geoloških plasti. Na zahodni strani je stavbišče segalo do hiše 26, na vzhodni strani ga je odsekal globok odvodni jarek, na južni strani pa je bilo odneseno z vkopom gradbene jame za hišo 23. Stavbna terasa je bila položno poravnana (sl. 222).
Drenaža: Na severni strani je bilo ob vkop gradbene jame založenih nekaj ploščatih kamnov in plošča laporja. Plošče so prevrnjene ležale tudi po vrhu ruševin.
Ruševine: Ostanki hiše so bili zapolnjeni z enovitim slojem ruševin, ki so bile na severni strani debele še okoli 0,30 m, na južnem robu pa so se močno stanjšale in iztekle v pobočje. Sestavljali so jih mešanica sive zemlje in kamenja, drobci oglja, kosi prežgane ilovice (tudi z okrasom), lončene črepinje ter odlomki glinastih svitkov.
Najdbe: t. 99: 1-16.
SETTLEMENT STRUCTURES
HOUSE 36
Location: Grid Square B 3 (App. 1).
Preservation: The extension of Trench 41 revealed the construction pit, remains of the drainage and debris of a house.
Construction pit and area: The pit was dug into the hard conglomerate and a deposit of very fine sand of the moraine till. Its edges were clearly discernible in the north and east sides, where the debris was distinguishable from the natural deposits. In the west, the construction area reached to House 26, in the east it was cut off by the deep drainage ditch, while it was removed with the creation of the construction pit for House 23 in the south. The terrace was levelled and slightly inclined (Fig. 222).
Drainage: Several flat stones and marl slabs lined the north wall of the construction pit. Some of them also collapsed onto the debris.
Debris: The remains of the house were filled with a uniform layer of debris, surviving to the thickness of around 0.30 cm in the north and gradually thinned and disappeared at the south edge of the terrace. It was composed of grey earth and stones, bits of charcoal, pieces of clay daub (also decorated ones), pottery sherds and fragments of clay rings.
Small finds: Pl. 99:1-16.
x = -75 y = -5
x = -70 y = -5
■M
183.4?
0
CD
7?
Sl. 217: Hiša 32. Tloris. M. = 1:50.
Fig. 217: House 32. Ground plan. Scale = 1:50.
220
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
JAREK
Lega: kvadrat B-C 2-3 (sl. 223).
Ob hišah 23 in 25 je bil speljan odvodni jarek (sl. 223). Začel se je 6 m severno od hiše 23, kjer je bil plitvo vkopan v stavbišče hiše 36. Sprva je potekal od severovzhoda proti jugozahodu, že po treh metrih pa so ga v blagem loku speljali proti jugu. Ohranjen je bil
DITCH
Location: Grid Squares B-C 2-3 (Fig. 223). A drainage ditch ran along Houses 23 and 25 (Fig. 223). It began 6 m north of House 23, where it was dug to a shallow depth in the construction area of House 36. It had a NE-SW orientation in the first 3 m, after which it made a turn to run towards the south. The surviving
®
0	4m
Sl. 223: Jarek. Tloris in profil. M. = 1:100. Fig. 223: Drainage ditch. Ground plan and cross section. Scale = 1:100.
221
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
do hiše 25. Tu ga je presekala novodobna škarpa ob vaški poti, tako da njegov iztek ni znan. Vkopan je bil v trd konglomerat, ki so ga na južnem koncu zamenjale ilovnate in peščene plasti ledeniške morene. V preseku je imel obliko črke U, globok je bil do 1,05 m, širok pa 0,60 m. Jarek je imel dovolj velik padec, saj je višinska razlika med severnim in južnim koncem znašala okoli 3 m, kar je v povprečju 18 cm na tekoči meter. Vanj sta se z zahodne strani priključila oba odvodna kanala hiše 23. Vrhnji del jarka je bil zasut s kamenjem in zemljo ter redkimi kosi prežgane ilovice. Proti dnu je postajal zasip vse bolj drobnozrnat oziroma zemljeno-peščen (usedlina). Vmes so bile živalske kosti, odlomki prežgane ilovice, lončene črepinje in deli glinastih svitkov. Proti jugu je postalo zasutje vse bolj peščeno. V tem delu je bilo najdenih nekaj bronastih predmetov (t. 100:1-4).
Najdbe: t. 100:1-16.
POT
Lega: kvadrat B-C 2-4 (sl. 224).
Ob nizu hiš 15, 15A, 22A, 22, 23, 27 in 29 je tekla pot, na katero se je stopalo preko ozkih dvorišč. Uredili so jo na poravnani geološki osnovi, ki se je rahlo spuščala od vzhoda proti zahodu. Pot se je ohranila v štirih krajših odsekih pred hišami 15, 15A, 23 in 29 (sl. 224). Tampon iz drobnozrnatega proda je bil debel od 10 do 20 cm, pred hišo 23, kjer je prekrival oba kanala, je bil nasut celo v dveh plasteh. Pot je bila široka okoli 1,40 m. V prodnatem nasutju, pomešanim z zemljo, so bile zdrobljene črepinje, deli glinastih svitkov, polomljeni lončeni motki, živalske kosti, pa tudi nekaj kovinskih fragmentov, žlindra in kamnit brus.
Najdbe: t. 100:17-19.
OBMOČJA Z RAZPRŠENIMI SLEDMI POSELITVE
V sondah, s katerimi je bilo vse zemljišče dovolj natančno pregledano, je bilo poleg hiš (te so bile raziskane v celoti) ugotovljenih še 32 območij z razpršenimi sledmi poselitve. Gre za ostanke različnih struktur, od krajših odsekov suhih zidov brez jasnega poteka do neizrazitih bivanjskih oziroma hodnih površin, ki pa se jih ni dalo omejiti in povezati v zanesljive objekte. Večinoma so bile na teh območjih ugotovljene le ruševine, v katerih so se pojavljale skromne najdbe. Prevladovala je keramika, ki pa tako glede načina izdelave kot tudi oblik ni prinesla dodatnih spoznanj, zato smo jo izpustili iz obravnave. Drugače je z nekaj kovinskimi najdbami. Skupaj z drugim drobnim gradivom bodo objavljene v posebni razpravi v drugem zvezku monografije o Mostu na Soči.
section ended at House 25. Here, it was interrupted by a modern retaining wall constructed along the village road and its original termination could not be established. It was dug into the hard conglomerate for the most part, in the south into the loamy and sandy deposits of the moraine till. It was U-shaped in cross section and measured up to 1.05 m in depth and 0.60 m in width. The ditch had a considerable gradient, with the difference in altitude between the north and south ends measuring around 3 m, which is on average 18 cm per running metre. Both drainage canals from House 23 ran into the ditch from the west. The top part of the ditch was filled with stones, earth and rare pieces of loam daub. Towards the bottom, the fill became more finer, consisting of earth and sand (water sediment). This part of the fill also yielded animal bones, pieces of loam daub, ceramic sherds and parts of clay rings. The fill became sandier towards the south; several bronze artefacts were found in this part (Pl. 100:1-4).
Small finds: Pl. 100:1-16.
PATH
Location: Grid Square B-C 2-4 (Fig. 224).
Houses 15, 15A, 22A, 22, 23, 27 and 29 looked onto a path that was accessed across narrow yards. It was built onto a levelled natural deposit that descended gently towards the west. Four short sections of the path survived, in front of Houses 15, 15A, 23 and 29 (Fig. 224). The bedding was 10 to 20 cm thick and made of fine gravel; it even consisted of two layers in front of House 23, where it covered both drainage canals. The path was roughly 1.40 m wide. The gravel bedding was mixed with earth and yielded crushed ceramic sherds, pieces of clay rings, broken clay bobbins, animal bones, several metal fragments, pieces of slag and a whetstone.
Small finds: Pl. 100:17-19.
LOCATIONS OF DISPERSED HABITATION TRACES
In addition to the remains of houses (which were excavated in their entirety), excavated trenches also revealed 32 locations that yielded dispersed habitation traces. These traces consist of various structures, ranging from short sections of drywalls without a clear course to indistinct patches of ground surface that could not positively be tied to form the remains of individual houses. For the most part, these locations only yielded debris with scarce small finds. Most of the finds are ceramic sherds that do not bring important new information and are therefore not included into the analysis. There are also metal finds, which are of importance and are treated together with all other finds in the second volume of the publication on the settlement at Most na Soči.
222
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
223
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Podatki o območjih z razpršenimi sledmi poselitve so predstavljeni tako, da je za vsako območje najprej navedena sonda, nato pa pozicija na generalnem načrtu najdišča, ki je označena z rastrom opečnate barve (glej pril. 1). Temu sledijo kratke oznake struktur in popis najdb.
Sonda: A1/1. Pozicija: F 11. Struktura: ožgana zemlja. Najdbe: -
Sonda: A1/2. Pozicija: F 11. Struktura: sled poselitve. Najdbe: fragmenti keramike.
Sonda: A2/2. Pozicija: F 12. Struktura: ruševinska plast. Najdbe: fragmenti keramike.
Sonda: A7/1. Pozicija: E 12. Struktura: sled poselitve. Najdbe: fragmenti keramike.
Sonda: A8/3R. Pozicija: D 11.
Struktura: stavbne ruševine, prežgana tla. Najdbe: fragmenti keramike.
Sonda: 1. Pozicija: D 13.
Struktura: bivanjska površina, stavbne ruševine. Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, fragmenti svitkov, bronasti predmeti.
Sonda: 1A/R. Pozicija: C 14.
Struktura: vkop, stavbne ruševine. Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, fragmenti svitkov, fragment bronastega prstana.
Sonda: 2. Pozicija: C 13.
Struktura: bivanjska površina, stavbne ruševine. Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, fragmenti svitkov, talina brona, železova žlindra.
Sonda: 4. Pozicija: C 12.
Struktura: bivanjska površina, stavbne ruševine. Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, fragmenti svitkov, fragment žrmelj, noga bronaste fibule, bronasta zakovica.
The data on the dispersed habitation traces are presented briefly: the trench is given, followed by the location on the plan of the site marked with a brick colour (see App. 1), a very brief description of the structures and a list of small finds.
Trench: A1/1. Grid Square: F 11. Structure: burnt earth. Small finds: -
Trench: A1/2. Grid Square: F 11. Structure: habitation trace. Small finds: ceramic sherds.
Trench: A2/2. Grid Square: F 12. Structure: debris layer. Small finds: ceramic sherds.
Trench: A7/1. Grid Square: E 12. Structure: habitation trace. Small finds: ceramic sherds.
Trench: A8/3R. Grid Square: D 11. Structure: house debris, burnt floor. Small finds: ceramic sherds.
Trench: 1. Grid Square: D 13.
Structure: habitation surface, house debris. Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, clay ring fragments, bronze artefacts.
Trench: 1A/R. Grid Square: C 14. Structure: cut, house debris.
Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, clay ring fragments, fragment of a bronze finger ring.
Trench: 2. Grid Square: C 13.
Structure: habitation surface, house debris. Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, clay ring fragments, bronze melt, iron slag.
Trench: 4. Unit: C 12.
Structure: habitation surface, house debris. Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, clay ring fragments, quern fragment, foot of a bronze fibula, bronze rivet.
224
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sonda: 5.
Pozicija: D 11.
Struktura: stavbne ruševine.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, ostanki prežganega ilovnatega poda.
Sonda: 6. Pozicija: B-C 11.
Struktura: suhi zid, stavbne ruševine. Najdbe: bronasta igla fibule.
Sonda: 8. Pozicija: B 10.
Struktura: suhi zid, stavbne ruševine. Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, fragmenti svitkov.
Sonda: 9. Pozicija: C 10.
Struktura: posamična najdba. Najdbe: certoška fibula.
Sonda: 17. Pozicija: C 8.
Struktura: stavbne ruševine. Najdbe: keramika.
Sonda: 17. Pozicija: C 8.
Struktura: stavbne ruševine. Najdbe: -
Sonda: 18.
Pozicija: F 9.
Struktura: sled poselitve.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, drobci oglja.
Sonda: 20. Pozicija: F 9. Struktura: pokop živali. Najdbe: kosti.
Sonda: 20. Pozicija: E 9.
Struktura: stavbne ruševine.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, železova žlindra, bronasta šivanka.
Sonda: 21. Pozicija: E 9.
Struktura: posamične najdbe. Najdbe: fragment svitka, keramika.
Sonda: 22. Pozicija: E 10.
Struktura: stavbne ruševine.
Trench: 5.
Grid Square: D 11.
Structure: house debris.
Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, remains of burnt loam floor.
Trench: 6.
Grid Square: B-C 11. Structure: drywall, house debris. Small finds: bronze pin of a fibula.
Trench: 8. Grid Square: B 10. Structure: drywall, house debris. Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, clay ring fragments.
Trench: 9. Grid Square: C 10. Structure: stray find. Small finds: Certosa fibula.
Trench: 17. Grid Square: C 8. Structure: house debris. Small finds: ceramic sherds.
Trench: 17. Grid Square: C 8. Structure: house debris. Small finds: -
Trench: 18.
Grid Square: F 9.
Structure: habitation trace.
Small finds: burnt loam daub, bits of charcoal.
Trench: 20. Grid Square: F 9. Structure: animal burial. Small finds: bones.
Trench: 20. Grid Square: E 9. Structure: house debris.
Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, iron slag, bronze needle.
Trench: 21. Unit: E 9.
Structure: stray finds.
Small finds: spindle whorl fragment, ceramic sherds.
Trench: 22.
Grid Square: E 10.
Structure: house debris.
225
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, drobci oglja, fragmenti žrmelj, bronast obroček.
Sonda: 21-22. Pozicija: F 9-10. Struktura: stavbne ruševine.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, drobci oglja, vijčka, bronasta fibula, srebrn prstan, bronasta igla.
Sonda: 23. Pozicija: F 10. Struktura: sled poselitve. Najdbe: -
Sonda: 29. Pozicija: E 17.
Struktura: stavbišče, stavbne ruševine. Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, fragmenti svitkov, drobci oglja.
Sonda: 30. Pozicija: E-F 17.
Struktura: stavbne ruševine, ostanek zidu. Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika.
Sonda: 30. Pozicija: F 17.
Struktura: stavbne ruševine.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika.
Sonda: 30.
Pozicija: G 16.
Struktura: stavbne ruševine.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika.
Sonda: 35. Pozicija: D 5.
Struktura: posamična najdba. Najdbe: fibula s samostrelno peresovino.
Sonda: 36. Pozicija: B 5.
Struktura: stavbne ruševine. Najdbe: keramika, bronast predmet.
Sonda: 36. Pozicija: B 5.
Struktura: stavbne ruševine.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, drobci oglja, fragmenti svitkov, bronasta pinceta, železen nož, fragment bronaste sekire, denarij.63
63 Peter Kos, Die Fundmünzen der römischen Zeit in
Slowenien I. - Berlin 1988, 23 (FMRSl I9/1).
Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, bits of charcoal, quern fragments, small bronze ring.
Trench: 21-22. Grid Square: F 9-10. Structure: house debris.
Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, bits of charcoal, two spindle whorls, bronze fibula, silver finger ring, bronze pin.
Trench: 23. Grid Square: F 10. Structure: habitation trace. Small finds: -
Trench: 29. Grid Square: E 17.
Structure: construction area, house debris. Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, clay ring fragments, bits of charcoal.
Trench: 30.
Grid Square: E-F 17.
Structure: house debris, remains of a wall. Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds.
Trench: 30.
Grid Square: F 17.
Structure: house debris.
Small finds: loam daub, ceramic sherds.
Trench: 30.
Grid Square: G 16.
Structure: house debris.
Small finds: loam daub, ceramic sherds.
Trench: 35. Grid Square: D 5. Structure: stray find.
Small finds: fibula with a crossbow spring.
Trench: 36.
Grid Square: B 5.
Structure: house debris.
Small finds: ceramic sherds, bronze artefact.
Trench: 36. Grid Square: B 5. Structure: house debris.
Small finds: loam daub, ceramic sherds, bits of charcoal, clay ring fragments, bronze tweezers, iron knife, fragment of a bronze axe, denarius.63
63 Peter Kos, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien I. - Berlin 1988, 23 (FMRSl 19/1).
226
GRADBENI IZVIDI
SETTLEMENT STRUCTURES
Sonda: 36. Pozicija: C 4. Struktura: sled poselitve.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, drobci oglja, noga bronaste fibule, fragment bronastega prstana.
Sonda: 48. Pozicija: A 1.
Struktura: stavbne ruševine.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, drobci oglja.
Sonda: 49. Pozicija: A 1.
Struktura: stavbne ruševine.
Najdbe: koščki prežgane ilovice, keramika, drobci oglja.
Trench: 36.
Grid Square: C 4.
Structure: habitation trace.
Small finds: loam daub, ceramic sherds, bits of charcoal, foot of a bronze fibula, fragment of a bronze finger ring.
Trench: 48.
Grid Square: A 1.
Structure: house debris.
Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, bits of charcoal.
Trench: 49.
Grid Square: A 1.
Structure: house debris.
Small finds: burnt loam daub, ceramic sherds, bits of charcoal.
227
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
Tabla 1
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeni razčlenjeni rebri; inv. št. P 2351; hiša 1; faza: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeče barvanje; inv. št. P 2352; hiša 1; faza: 1.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 2357; hiša 1; faza: 1.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis na obodu; inv. št. P 2362; hiša 1; faza: 1.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2363; hiša 1; faza: 1.
6.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2361; hiša 1; faza: 1.
7.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 2387; hiša 1; faza: 1.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisa; inv. št. P 2444; hiša 1; faza: 1; lega: manjši prostor; objekt: jama 1.
9.	Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2384-8; hiša 1; faza: 1; lega: večji prostor.
10.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: trije vtisi; inv. št. P 2381; hiša 1; faza: 1; lega: večji prostor.
11.	Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2384-9; hiša 1; faza: 1; lega: večji prostor.
12.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 2382; hiša 1; faza: 1.
Tabla 2
1.	Svinčen ingot; inv. št. P 2440; hiša 1; faza: 2.
2.	Frag. železnega noža; inv. št. P 2433; hiša 1; faza: 2.
3.	Frag. bronast gumb; inv. št. P 2437; hiša 1; faza: 2.
4.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro; op.: v ognju; inv. št. P 2380; hiša 1; faza: 2.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 2419; hiša 1; faza: 2.
6.	Frag. železne sulične osti; inv. št. P 2385; hiša 1; faza: 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2420; hiša 1; faza: 2.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2347; hiša 1; faza: 2.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 2370; hiša 1; faza: 2.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: glavniče-nje; inv. št. P 2450; hiša 1; faza: 2.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeče barvana; inv. št. P 2407; hiša 1; faza: 2.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2345; hiša 1; faza: 2.
13.	Frag. dna in noge; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro, rdeče barvana; inv. št. P 2403; hiša 1; faza: 2.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 2448; hiša 1; faza: 2.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2453; hiša 1; faza: 2.
16.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2435; hiša 1; faza: 2.
Tabla 3
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi in metličenje; inv. št. P 2369; hiša 1; faza: 2.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2378; hiša 1; faza: 2.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2366; hiša 1; faza: 2.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2368; hiša 1; faza: 2.
5.	Frag. pladnja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2454 in P 2427; hiša 1; faza: 2.
229
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 2367; hiša 1; faza: 2.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 2375; hiša 1; faza: 2.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 1; faza: 2.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro, metličenje na notranji strani; inv. št. P 2455; hiša 1; faza: 2.
Tabla 4
1.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2383; hiša 1; faza: 2.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2459; hiša 1; faza: 2.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2392; hiša 1; faza: 2.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2460; hiša 1; faza: 2.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2384-6; hiša 1; faza: 2.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2428-3; hiša 1; faza: 2.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št.: br. št.; hiša 1; faza: 2.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 2461; hiša 1; faza: 2.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št.: br. št.; hiša 1; faza: 2.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št.: br. št.; hiša 1; faza: 2.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisnjena krožca; inv. št.: br. št.; hiša 1; faza: 2.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2394; hiša 1; faza: 2.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2397; hiša 1; faza: 2.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2393; hiša 1; faza: 2.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2384-2; hiša 1; faza: 2.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2428-1; hiša 1; faza: 2.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2384-1; hiša 1; faza: 2.
Tabla 5
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 2462; hiša 1; faza: 2.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 2442; hiša 1; faza: 2.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 2418-3; hiša 1; faza: 2.
4.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 2350; hiša 1; faza: 2.
5.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 2464-22; hiša 1; faza: 2.
6.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 2404; hiša 1; faza: 2.
7.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 2464-4; hiša 1; faza: 2.
Tabla 6
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 2430; hiša 1; faza: 2.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 2464-1; hiša 1; faza: 2.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro in nalepljena bradavica; inv. št. P 2464-2; hiša 1; faza: 2.
4.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 2429; hiša 1; faza: 2.
5.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 2463; hiša 1; faza: 2.
6.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava in porozna; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 2405; hiša 1; faza: 2.
7.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rume-no-siva; površina: hrapava in porozna; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena gladko in narezano rebro; inv. št. P 2439-2; hiša 1; faza: 2.
8.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 2440; hiša 1; faza: 2.
Tabla 7
1.	Frag. glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2439-8; hiša 1; faza: 2.
2.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2415-2517; hiša 1; faza: 2.
230
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
3.	Frag. glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2431; hiša 1; faza: 2.
4.	Frag. glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: ru-meno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2439-3; hiša 1; faza: 2.
5.	Kamnit tolkač; inv. št.: br. št.; hiša 1; faza: 2.
6.	Frag. glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št.: 2467-1; hiša 1; faza: 2.
7.	Frag. kamnit tolkač; inv. št.: br. št.; hiša 1; faza: 2.
Tabla 8
1.	Frag. bronast ingot; inv. št. P 2669/1; hiša 2; faza: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2665; hiša 2; faza: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2679; hiša 2; faza: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2667-1; hiša 2; faza: 1.
5.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rjavo-črno-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2664; hiša 2; faza: 1.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeni rebri; inv. št. P 2678; hiša 2; faza: 1.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2676; hiša 2; faza: 1.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2682; hiša 2; faza: 1.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 2681-1; hiša 2; faza: 1.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 2666; hiša 2; faza: 1.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 2680; hiša 2; faza: 1.
12.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 2668; hiša 2; faza: 1.
13.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rume-no-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: top vrez; inv. št. P 2667-2; hiša 2; faza: 1.
Tabla 9
1.	Bronast žebelj s klobučasto glavico; inv. št. P 2655; hiša 2; faza: 2.
2.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 2657; hiša 2; faza: 2.
3.	Frag. bronaste zakovice; inv. št. P 2687; hiša 2; faza: 2.
4.	Frag. bronastega prstana; inv. št. P 2686; hiša 2; faza: 2.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeče in črno barvana; inv. št. P 2656; hiša 2; faza: 2.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 2691; hiša 2; faza: 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2693; hiša 2; faza: 2.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2654; hiša 2; faza: 2.
9.	Frag. dna in noge; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2688; hiša 2; faza: 2.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2659; hiša 2; faza: 2.
11.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2690; hiša 2; faza: 2.
12.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: rdeče--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2692; hiša 2; faza: 2.
Tabla 10
1.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: rjavo--siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2646; hiša 2; faza: 2.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2684; hiša 2; faza: 2.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2653; hiša 2; faza: 2.
4.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2658; hiša 2; faza: 2.
5.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2669; hiša 2; faza: 2.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2689; hiša 2; faza: 2.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2663; hiša 2; faza: 2.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtis; inv. št. P 2648-1; hiša 2; faza: 2.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2645; hiša 2; faza: 2.
10.	Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2669-2; hiša 2; faza: 2.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2648-2; hiša 2; faza: 2.
Tabla 11
1.	Frag. železnega noža; inv. št. P 4266; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
2.	Frag. železnega noža; inv. št. P 4267; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
3.	Frag pokrova; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4245; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
231
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4244; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4205; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4243; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
7.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rumeno--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4195; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4218; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4212; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
10.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4229; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor; objekt: jama.
11.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. P 4190; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 4207; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
13.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4211; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 4206; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
Tabla 12
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4246; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4224-11; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4224-8; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4224-10; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4263-5; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4224-4; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4224-1; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4224-7; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4224-5; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4224-2; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 4224-6; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtis; inv. št. P 4219; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4220; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4224-3; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4224-9; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4221; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4263/3-4; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 4222; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4223; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
20.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4226; hiša 3; faza: 1; lega: večji prostor.
Tabla 13
1.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljene bradavice; inv. št. P 4227; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4237; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4238; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
4.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4187; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
5.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4230; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
6.	Lonček; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4186; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4189; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
232
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4202; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
9.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4264; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
10.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4215; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 14
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4242; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeni rebri in rdeč premaz; inv. št. P 4239; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena bradavica in nažlebljen vrat; inv. št. P 4235; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
4.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4236; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
5.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: podkvaste nalepke; inv. št. P 4228; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4234; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: podkvasta nalepka; inv. št. P 578; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4188; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4233; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4204; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
11.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4232; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4203; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 15
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4261-4; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 4261-5; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4261-6; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis; inv. št. P 4261-1; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
5.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4258; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
6.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: kanelura in vtis; inv. št. P 4253; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4261-7; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
8.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4255; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
9.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4259; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
10.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: kanelura in vtisi; inv. št. P 4251; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
11.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4252; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
12.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4254; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
13.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4257; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4262; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis; inv. št. P 4261-3; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
16.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 4260; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 4261-2; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
18.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 4256; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 16
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4292; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4290; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4274; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
4.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4269; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
233
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
Tabla 17
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4291; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4272; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4271; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 18
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4276; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4275; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 19
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi in brazdasti vrezi; inv. št. P 4273; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4268; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4288; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
4.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4282; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
5.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4287; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 20
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4280; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4286-1; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4287-1; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
4.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4289; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
5.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4286; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
6.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4285; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 21
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo--črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4270; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4277; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4293; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 22
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4278; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4279; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4284; hiša 3; faza: 1; lega: manjši prostor.
Tabla 23
1.	Frag. bronasta fibula; inv. št. P 4155; hiša 3; faza: 2.
2.	Frag. bronaste pincete; inv. št. P 4158; hiša 3; faza: 2.
3.	Frag. bronastega obročka; inv. št. P 4154; hiša 3; faza: 2.
4.	Frag. bronastega ročaja; inv. št. P 4152; hiša 3; faza: 2.
5.	Frag. bronaste žice; inv. št. P 4185-1; hiša 3; faza: 2.
6.	Frag. bronaste žice; inv. št. P 4185; hiša 3; faza: 2.
7.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 3; faza 2.
8.	Frag. jagode iz rumenega stekla z belo-modrimi očesci; inv. št. P 4150; hiša 3; faza: 2.
9.	Bronast gumb certoške fibule; inv. št. P 4157; hiša 3; faza: 2.
10.	Jagoda iz zelenega stekla; inv. št. P 4151; hiša 3; faza: 2.
11.	Jagoda iz temnozelenega stekla; okras: rahlo narezan obod; inv. št. P 4153; hiša 3; faza: 2.
12.	Frag. vijčka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. št. P 4156; hiša 3; faza: 2.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4217; hiša 3; faza: 2.
14.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 4161; hiša 3; faza: 2.
15.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: prečni vrezi; inv. št. P 4210; hiša 3; faza: 2.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; inv. št. P 4169; hiša 3; faza: 2.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. št. P 4177; hiša 3; faza: 2.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. št. P 4176; hiša 3; faza: 2.
234
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
19.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. št. P 4163; hiša 3; faza: 2.
20.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani na počasnem vretenu; barva: rjavo-sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečena rebra in rdeč premaz; inv. št. P 4216; hiša 3; faza: 2.
21.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro, rdeče in črno barvanje; inv. št. P 4240; hiša 3; faza: 2.
22.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4261-4; hiša 3; faza: 2.
23.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4181; hiša 3; faza: 2.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 4180; hiša 3; faza: 2.
Tabla 24
1.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št. P 4312; hiša 4.
2.	Frag. bronaste žice; inv. št. P 4313; hiša 4.
3.	Fragment loka z diskom bronaste fibule; inv. št. P 4315; hiša 4.
4.	Frag. železa; inv. št. P 4314; hiša 4.
5.	Zajemalka; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4297; hiša 4; objekt: jama 3.
6.	Kalup iz peščenca; inv. št. P 4300; hiša 4; objekt: jama 3.
7.	Frag. tristranskega kalupa iz peščenca; inv. št. P 4298; hiša 4.
8.	Frag. kalup iz peščenca; inv. št. P 4299; hiša 4.
9.	Kalup iz peščenca; inv. št. P 4301; hiša 4; objekt: jama 1.
10.	Brusni kamen iz peščenca; inv. št. P 4310; hiša 4.
11.	Brusni kamen iz peščenca; inv. št. P 4311; hiša 4.
12.	Brusni kolut iz finega peščenca; inv. št. P 4303; hiša 4.
13.	Brusni kolut iz finega peščenca; inv. št. P 4302; hiša 4.
14.	Frag. obdelane rogovine; op.: v ognju; inv. št. P 4304; hiša 4; objekt: jama 3.
15.	Frag. rogovine s priostrenim koncem; op.: v ognju; inv. št. P 4305; hiša 4; objekt: jama 3.
16.	Frag. obdelane rogovine; op.: v ognju; inv. št. P 4309; hiša 4; objekt: jama 3.
17.	Frag. obdelane rogovine z luknjo; op.: v ognju; inv. št. P 4306; hiša 4; objekt: jama 3.
18.	Frag. obdelane rogovine; op.: v ognju; inv. št. P 4308; hiša 4; objekt: jama 3.
19.	Frag. obdelane rogovine; op.: v ognju; inv. št. P 4307; hiša 4; objekt: jama 3.
Tabla 25
1.	Frag. atiški skifos (tip Saint Valentin); izdelan na vretenu; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: trak iz črno pobarvanih jezičkov in palmeta pod ročajem; inv. št. P 4316; hiša 5.
2.	Frag. brusa iz peščenca; inv. št. P 4317; hiša 5.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4331; hiša 6; faza: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4319; hiša 6; faza: 1.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4332; hiša 6; faza: 1.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4348; hiša 6; faza: 1.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4343; hiša 6; faza: 1.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravne kanelure; inv. št. P 4352; hiša 6; faza: 1.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4320; hiša 6; faza: 1.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4321; hiša 6; faza: 1.
11.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4353; hiša 6; faza: 1.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4334; hiša 6; faza: 1.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4333; hiša 6; faza: 1.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4335; hiša 6; faza: 1.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 4340; hiša 6; faza: 1.
Tabla 26
1.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
2.	Frag. noge železne fibule; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
3.	Frag. peresovine bronaste fibule; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
4.	Frag. peresovine bronaste fibule; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
5.	Frag. peresovine bronaste fibule; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
6.	Frag. bronaste žice; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
7.	Frag. igle in peresovine bronaste fibule; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
8.	Bronast uhan; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
9.	Bronast obroček; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
10.	Bronast obroček; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
11.	Bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
12.	Bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
13.	Bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
14.	Frag. bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
15.	Bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
16.	Frag. bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
17.	Frag. bronast predmet; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
18.	Frag. bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
19.	Frag. bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
20.	Frag. bronast okov; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
21.	Bronasti gumbi; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
22.	Jagoda iz modrega stekla z rumeno valovnico; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
235
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
23.	Jagode iz modrega in rumenega stekla; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
24.	Jagoda iz rumenega stekla; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
25.	Bronaste jagode; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
26.	Ploščica iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
27.	Ploščica iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
28.	Ploščica iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
29.	Ploščica iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
Tabla 27
1.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
2.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
3.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
4.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
5.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
6.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
7.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
8.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
9.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
10.	Obesek iz rdeče korale; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
11.	Frag. bronaste zapestnice. inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
12.	Frag. bronaste zapestnice. inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
13.	Frag. bronaste zapestnice. inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
14.	Frag. bronaste zapestnice. inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
15.	Frag. bronaste zapestnice. inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
16.	Frag. bronaste zapestnice. inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
17.	Frag. bronaste zapestnice. inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
18.	Frag. bronaste pločevine; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
19.	Bronasta nožica posode; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
20.	Frag. bronaste pločevine; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
21.	Frag. ustja bronaste posode; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
22.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
23.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
25.	Veliki noriški srebrnik; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
26.	Veliki noriški srebrnik; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
27.	Veliki noriški srebrnik; inv. št.: br. št.; hiša 6; faza: 2.
Tabla 28
1.	Bronasta fibula z obročki; inv. št. P 4375; hiša 7.
2.	Frag. bronastega ročaja; inv. št. P 4363; hiša 7.
3.	Frag. bronaste zakovice; inv. št. P 4362; hiša 7.
4.	Bronast prstan; inv. št. P 4376; hiša 7.
5.	Frag. bronaste igle; inv. št. P 4407; hiša 7.
6.	Frag. bronast gumb; inv. št. P 4408; hiša 7.
7.	Frag. bronaste žice; inv. št. P 4406; hiša 7.
8.	Železen žebelj; inv. št. P 4361; hiša 7.
9.	Frag. ostenja bronaste posode; inv. št. P 4358; hiša 7.
10.	Frag. ostenja bronaste posode; inv. št. P 4358-1; hiša 7.
11.	Frag. železno dleto; inv. št. P 4403; hiša 7.
12.	Frag. ostenja bronaste posode; inv. št. P 4358-2; hiša 7.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4404; hiša 7.
14.	Frag. železen ingot; inv. št. P 4405; hiša 7.
15.	Lonček; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 4377; hiša 7.
16.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4379; hiša 7.
17.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4369/1; hiša 7.
18.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrez pred žganjem; inv. št. P 4385; hiša 7.
19.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4392; hiša 7.
20.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4370; hiša 7.
21.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: kanelure in metličenje; inv. št. P 4400; hiša 7.
22.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4394; hiša 7.
23.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4382; hiša 7.
24.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4395; hiša 7.
Tabla 29
1.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: kanelura in vtisi; inv. št. P 4449; hiša 8; faza: 1.
2.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 8; faza: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4479; hiša 8; faza: 1.
4.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. št. P 4475; hiša 8; faza: 1.
5.	Lonček; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vreza; inv. št. P 4448; hiša 8; faza: 1.
6.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4474; hiša 8; faza: 2.
7.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 4447; hiša 8; faza: 1.
8.	Frag. bronasta fibula; inv. št. P 4446; hiša 8; faza: 2.
9.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št. P 4440; hiša 8; faza: 2.
10.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št. P 4470; hiša 8; faza: 2.
11.	Frag. bronaste zakovice; inv. št. P 4472; hiša 8; faza: 2.
12.	Frag. narebren bronast prstan; inv. št. P 4471; hiša 8; faza: 2.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 4438; hiša 8; faza: 2.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4450; hiša 8; faza: 2.
236
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
15.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4411; hiša 8; faza: 2.
16.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: sled metličenja; inv. št. P 4412; hiša 8; faza: 2.
Tabla 30
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4454; hiša 8; faza: 2.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4423; hiša 8; faza: 2.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4451; hiša 8; faza: 2.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4420; hiša 8; faza: 2.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4413; hiša 8; faza: 2.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4415; hiša 8; faza: 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4414; hiša 8; faza: 2.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4417; hiša 8; faza: 2.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava in porozna; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 4452; hiša 8; faza: 2.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4418; hiša 8; faza: 2.
11.	Frag. držaja pokrova; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4464; hiša 8; faza: 2.
12.	Frag. pokrova z držajem; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4410; hiša 8; faza: 2.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4457; hiša 8; faza: 2.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelana prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; op.: v ognju; inv. št. P 4439; hiša 8; faza: 2.
15.	Frag. pladnja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4465; hiša 8; faza: 2.
16.	Frag. pokrova; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4455; hiša 8; faza: 2.
17.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4435; hiša 8; faza: 2.
18.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4462; hiša 8; faza: 2.
19.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4434; hiša 8; faza: 2.
20.	Frag. držaj; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4432; hiša 8; faza: 2.
21.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 4443; hiša 8; faza: 2.
22.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4445-10; hiša 8; faza: 2.
Tabla 31
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4445-8; hiša 8; faza: 2.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4445-7; hiša 8; faza: 2.
3.	Frag. glinaste plošče; izdelana prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4445-12; hiša 8; faza: 2.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4444; hiša 8; faza: 2.
5.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 4445; hiša 8; faza: 2.
6.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 4445-6; hiša 8; faza: 2.
7.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. št. P 4445-13; hiša 8; faza: 2.
8.	Frag. loka in noge bronaste fibule; inv. št. P 4487-2; hiša 9.
9.	Frag. bronastega obročka; inv. št. P 4487-1; hiša 9.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 4488; hiša 10.
11.	Frag. bronasta fibula; inv. št. P 4567; hiša 10.
12.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št. P 4569; hiša 10.
13.	Frag. bronast obroček; inv. št. P 4572; hiša 10.
14.	Frag. bronastega obročka; inv. št.:
15.	Frag. bronastega traku; inv. št. P 4578; hiša 10.
16.	Bronasta zakovica; inv. št. P 4582; hiša 10.
17.	Bronasta zakovica; inv. št. P 4570; hiša 10.
18.	Frag. bronast obroček; inv. št. P 4579; hiša 10.
19.	Bronasto dleto; inv. št. P 4581; hiša 10.
20.	Bronast gumb; inv. št. P 4580; hiša 10.
21.	Bronasta zakovica; inv. št. P 4583; hiša 10.
22.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4585; hiša 10.
23.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisa; inv. št. P 4571-a; hiša 10.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4576; hiša 10.
Tabla 32
1.	Frag. železne palice; inv. št. P 4620; hiša 11; faza: 1.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 4615; hiša 11; faza: 1.
237
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
3.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana rebra; inv. št. P 4616; hiša 11; faza: 1.
4.	Frag. bronastega sklepanca; inv. št. P 4618; hiša 11; faza: 2.
5.	Frag. rumena steklena jagoda z modro-belimi očesci; inv. št. P 4619; hiša 11; faza: 2.
6.	Frag. bronastega obročka; inv. št. P 4610; hiša 11; faza: 2.
7.	Frag. bronasta šivanka; inv. št. P 4603; hiša 11; faza: 2.
8.	Frag. železnega okova; inv. št. P 4612; hiša 11; faza: 2.
9.	Frag. bronasta zakovica; inv. št. P 4611; hiša 11; faza: 2.
10.	Frag. železnega noža; inv. št. P 4599; hiša 11; faza: 2.
11.	Frag. železne paličice; inv. št. P 4617; hiša 11; faza: 2.
12.	Frag. železne paličice; inv. št. P 4598; hiša 11; faza: 2.
13.	Frag. železne paličice; inv. št. P 4597; hiša 11; faza: 2.
14.	Frag. pokrova z držajem; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4614; hiša 11; faza: 2.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4589; hiša 11; faza: 2.
16.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4592; hiša 11; faza: 2.
17.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4613; hiša 11; faza: 2.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: trikotni vtisi; inv. št. P 4591; hiša 11; faza: 2.
19.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4596; hiša 11; faza: 2.
20.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 4606; hiša 11; faza: 2.
21.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4600; hiša 11; faza: 2.
22.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. št. P 4604; hiša 11; faza: 2.
23.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4607; hiša 11; faza: 2.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisnjeni krožci; inv. št. P 4595; hiša 11; faza: 2.
25.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4586; hiša 11; faza: 2.
Tabla 33
1.	Frag. spiralni zaključek stranske ploščice večdelne samo-strelne peresovine; inv. št. P 4648; hiša 12; faza: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4649; hiša 12; faza: 2.
3.	Frag. bronaste ploščice; inv. št. P 4647; hiša 12; faza: 2.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4638; hiša 12; faza: 2.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4641; hiša 12; faza: 2.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4654; hiša 12; faza: 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4657; hiša 12; faza: 2.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4635; hiša 12; faza: 2.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4644; hiša 12; faza: 2.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 4640; hiša 12; faza: 2.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4639; hiša 12; faza: 2.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4655; hiša 12; faza: 2.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4634; hiša 12; faza: 2.
14.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: top vrez; inv. št. P 4656; hiša 12; faza: 2.
15.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4642; hiša 12; faza: 2.
16.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4643; hiša 12; faza: 2.
17.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje na notranji strani; inv. št. P 4645; hiša 12; faza: 2.
18.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 13; objekt: jama 2.
19.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 13; objekt: jama 2.
20.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 13; objekt: jama 2.
21.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: vtis; inv. št. P 4731; hiša 13.
22.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4730; hiša 13.
23.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4732; hiša 13.
Tabla 34
1.	Frag. železen nož; inv. št. P 4837a; hiša 14; faza: 1.
2.	Frag. železen nož; inv. št. P 4837b; hiša 14; faza: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. P 4823; hiša 14; faza: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 4908; hiša 14; faza: 1.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4906; hiša 14; faza: 1.
238
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4865; hiša 14; faza: 1.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4833; hiša 14; faza: 1.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4866; hiša 14; faza: 1.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4839; hiša 14; faza: 1.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4840; hiša 14; faza: 1.
11.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4916; hiša 14; faza: 1.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4859; hiša 14; faza: 1.
13.	Frag. ustja in ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. P 4915; hiša 14; faza: 1.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: te-mnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi in glavničenje; inv. št. P 4869; hiša 14; faza: 1.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4882; hiša 14; faza: 1.
16.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: te-mnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4909; hiša 14; faza: 1.
17.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: kanelura; inv. št. P 4835; hiša 14; faza: 1.
18.	Frag. pokrova; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4872; hiša 14; faza: 1.
19.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena bradavica in žigosanje; inv. št. P 4900; hiša 14; faza: 1.
20.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: kanelure; inv. št. P 4822; hiša 14; faza: 1.
Tabla 35
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: kaneluri in glavničenje; inv. št. P 8189-8190, 8185/5; hiša 14; faza: 1.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: kanelura in glavničenje; inv. št. P 8191; hiša 14; faza: 1.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro in metličenje; inv. št. P 8181-8182; hiša 14; faza: 1.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: kanelure in glavničenje; inv. št. P 4856; hiša 14; faza: 1.
5.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4746; hiša 14; faza: 1.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4849; hiša 14; faza: 1.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 4914; hiša 14; faza: 1.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 4912; hiša 14; faza: 1.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4826; hiša 14; faza: 1.
10.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: ro-meno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4870; hiša 14; faza: 1.
11.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žleb na ustju; inv. št. P 4854; hiša 14; faza: 1.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4827; hiša 14; faza: 1.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4886; hiša 14; faza: 1.
14.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4881; hiša 14; faza: 1.
15.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4850; hiša 14; faza: 1.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4838; hiša 14; faza: 1.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 4834; hiša 14; faza: 1.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4836; hiša 14; faza: 1.
19.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4857; hiša 14; faza: 1.
20.	Frag. dna in noga; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4884; hiša 14; faza: 1.
Tabla 36
1.	Frag. bronasta fibula; inv. št. P 4847; hiša 14; faza: 2.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnor-java; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4786; hiša 14; faza: 2.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: kanelure in glavničenje; inv. št. P 4806; hiša 14; faza: 2.
4.	Frag. tulca železne sulične osti; inv. št.: br. št.; hiša 14; faza: 2.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje in kaneluri na ustju; inv. št. P 4805; hiša 14; faza: 2.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sve-tlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4784; hiša 14; faza: 2.
7.	Frag. glinastega pokrova s preluknjanim čepom; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4842; hiša 14; faza: 2.
239
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: kanelure; inv. št. P 4801; hiša 14; faza: 2.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeni rebri (eno razčlenjeno) in metličenje; inv. št. P 4787; hiša 14; faza: 2.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. P 4785; hiša 14; faza: 2.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4814; hiša 14; faza: 2.
12.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4788; hiša 14; faza: 2.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 4798; hiša 14; faza: 2.
14.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4893; hiša 14; faza: 2.
15.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4797; hiša 14; faza: 2.
16.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4895; hiša 14; faza: 2.
17.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: ru-meno-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4880; hiša 14; faza: 2.
18.	Bronast košarast obesek, okrašen z vrezi; inv. št. P 4770; ruševine zunaj tlorisa hiše 14.
19.	Bronast ročaj; inv. št. P 4843; ruševine zunaj tlorisa hiše 14.
20.	Frag. bronaste zapestnice; inv. št. 4845; ruševine zunaj tlorisa hiše 14.
21.	Frag. bronastega traku; inv. št. P 4844; ruševine zunaj tlorisa hiše 14.
22.	Bronast obroček z vrezi in vtisnjenimi pikami; inv. št. P 4846; ruševine zunaj tlorisa hiše 14.
Tabla 37
1.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št. P 5395; hiša 15; faza: 2; lega: v špranji med zahodno steno hiše in pregradnim zidom.
2.	Frag. bronaste rozete kačaste fibule (?); inv. št. P 5396; hiša 15; faza: 2; lega: v špranji med zahodno steno hiše in pregradnim zidom.
3.	Frag. bronastega obročka; okras: snopi vrezanih linij in vrezana očesca; inv. št. P 4925; hiša 15; faza: 2.
4.	Frag. bronastega obročka; inv. št. P 4923; hiša 15; faza: 2.
5.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 15; faza 2.
6.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 15; faza 2.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: kanelure; inv. št. P 5083; hiša 15; faza: 2.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. št. P 4983; hiša 15; faza: 2.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: kanelure in metličenje; inv. št. P 4985, 5043-5044; hiša 15; faza: 2.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: kanelura; inv. št. P 5034; hiša 15; faza: 2.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4981; hiša 15; faza: 2.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi z nohtom; inv. št. P 5005; hiša 15; faza: 2.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4984; hiša 15; faza: 2.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5011; hiša 15; faza: 2.
15.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5004; hiša 15; faza: 2.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 4980; hiša 15; faza: 2.
Tabla 38
1.	Frag. pladnja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5049; hiša 15; faza: 2.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5041; hiša 15; faza: 2.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5000; hiša 15; faza: 2.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4982; hiša 15; faza: 2.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5006; hiša 15; faza: 2.
6.	Frag. glinaste posode z izlivno luknjo; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 4996; hiša 15; faza: 2; lega: vzhodni prostor ob vzhodnem temelju.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4992; hiša 15; faza: 2.
8.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4989; hiša 15; faza: 2.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4999; hiša 15; faza: 2.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4988; hiša 15; faza: 2.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5048; hiša 15; faza: 2.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4987; hiša 15; faza: 2.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4991; hiša 15; faza: 2.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4993; hiša 15; faza: 2.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4990; hiša 15; faza: 2.
16.	Frag. motka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5070; hiša 15; faza: 2.
240
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 5013; hiša 15; faza: 2.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 5002; hiša 15; faza: 2.
19.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. št. P 5045; hiša 15; faza: 2.
Tabla 39
1.	Frag. okrašene glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4942; hiša 15; faza: 2.
2.	Frag. okrašene glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 5001; hiša 15; faza: 2.
3.	Frag. okrašene glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 4941; hiša 15; faza: 2.
4.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. P 4952; hiša 15; faza: 2.
5.	Frag. okrašene glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni razčlenjeni rebri; inv. št. P 4946; hiša 15; faza: 2.
6.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni razčlenjeni rebri; inv. št. P 4947; hiša 15; faza: 2.
7.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavni-čenje; inv. št. P 4978; hiša 15; faza: 3.
8.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metliče-nje; inv. št. P 4976; hiša 15; faza: 3.
9.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4977; hiša 15; faza: 3.
Tabla 40
1.	Frag. bronaste fibule; inv. št. P 5397; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. bronaste igle; inv. št. P 5399; hiša 15A; faza: 1; lega: srednji prostor; objekt: jama.
3.	Bronasta zakovica; inv. št. P 5398; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. obroček iz temnomodrega stekla; inv. št. P 5401; hiša 15A; faza: 1.
5.	Frag. bronast trikotni obesek z iztolčenimi bunčicami; inv. št. P 5400; hiša 15A; faza: 1; lega: srednji prostor.
6.	Frag. bronaste pločevine z zakovico; inv. št. P 5402; hiša 15A; faza: 1.
7.	Frag. železen nož; inv. št. P 5404; hiša 15A; faza: 1.
8.	Frag. bronaste pločevine; inv. št. P 5403; hiša 15A; faza: 1.
9.	Frag. bronaste uhate sekire; inv. št. P 5405; hiša 15A; faza: 1.
10.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečena rebra in rdeč premaz; op.: deformirani v ognju; inv. št. P 5327; hiša 15A; faza: 1.
11. Brusni kamen; inv. št. P 5391; hiša 15A; faza: 1; lega: srednji prostor; objekt: jama.
Tabla 41
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra in rdeče-črno barvanje; inv. št. P 5383; hiša 15A; faza: 1; lega: temelj vzhodne predelne stene.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro in rdeče--črno barvanje; inv. št. P 5380; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. P 5320; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5314; hiša 15A; faza: 1.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5385; hiša 15A; faza: 1.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5373; hiša 15A; faza: 1.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5322; hiša 15A; faza: 1.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5371; hiša 15A; faza: 1.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5369; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 42
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5367; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: ru-meno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5317; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. ustja in stenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5318; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5311; hiša 15A; faza: 1.
5.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5326; hiša 15A; faza: 1; lega: srednji prostor.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 5370; hiša 15A; faza: 1.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: podkvasta nalepka; inv. št. P 5372; hiša 15A; faza: 1.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5366; hiša 15A; faza: 1.
241
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
Tabla 43
1.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5375; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5321; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5388; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumeno--rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5313; hiša 15A; faza: 1.
5.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5310; hiša 15A; faza: 1.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5384; hiša 15A; faza: 1.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena valovnica; inv. št. P 5409; hiša 15A; faza: 1.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. P 5323; hiša 15A; faza: 1.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5368; hiša 15A; faza: 1.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 5316; hiša 15A; faza: 1.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 5315; hiša 15A; faza: 1.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. P 5312; hiša 15A; faza: 1.
13.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5300; hiša 15A; faza: 1.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5305; hiša 15A; faza: 1.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5308; hiša 15A; faza: 1.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5303; hiša 15A; faza: 1.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5306; hiša 15A; faza: 1.
18.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5302; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 44
1.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5301; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtis; inv. št. P 5304; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5307; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: globok vtis; inv. št. P 5299; hiša 15A; faza: 1.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5101; hiša 15A; faza: 1.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5107; hiša 15A; faza: 1.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5105; hiša 15A; faza: 1.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5100; hiša 15A; faza: 1.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5106; hiša 15A; faza: 1.
10.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno in gladko rebro; inv. št. P 5121; hiša 15A; faza: 1.
11.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno in gladko rebro; inv. št. P 5120; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 45
1.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. P 5154; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni razčlenjeni rebri; inv. št. P 5172; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5208; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5207; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 46
1.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. P 5205; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 5204; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. P 5206; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjav; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni narezani rebri; inv. št. P 5168; hiša 15A; faza: 1.
5.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana in gladko rebro; inv. št. P 5122; hiša 15A; faza: 1.
242
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
6.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra (razčlenjeni in gladko); inv. št. P 5170; hiša 15A; faza: 1.
7.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno gladko in razčlenjeno rebro; inv. št. P 5174; hiša 15A; faza: 1.
8.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 5171; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 47
1.	Frag. okrašene glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5233; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. št. P 5169; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5128; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5142; hiša 15A; faza: 1.
5.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5130; hiša 15A; faza: 1.
6.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5129; hiša 15A; faza: 1.
7.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5127; hiša 15A; faza: 1.
8.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5153; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 48
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-si-va; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi, vtisi in nalepljena bradavica; inv. št. P 5328; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5289; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 5357; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5285; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 49
1. Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 5109; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 50
1.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5286; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5131; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5193; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5144; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 51
1.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5287; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 5359; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 5358; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 52
1.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5342; hiša 15A; faza: 1.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5341; hiša 15A; faza: 1.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5143; hiša 15A; faza: 1.
4.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5343; hiša 15A; faza: 1.
5.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5344; hiša 15A; faza: 1.
Tabla 53
1.	Bronasta trakasta fibula; inv. št. P 5394; hiša 15A; faza: 2.
2.	Frag. železnega dleta; inv. št. P 5116; hiša 15A; faza: 2.
3.	Frag. železnega šila; inv. št. P 5117; hiša 15A; faza: 2.
4.	Frag. železnega šila; inv. št. P 5115; hiša 15A; faza: 2.
5.	Frag. železnega šila; inv. št. P 5114; hiša 15A; faza: 2.
6.	Frag. železna sulična ost; inv. št. P 5118; hiša 15A; faza: 2.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5093; hiša 15A; faza: 2.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5084; hiša 15A; faza: 2.
243
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: kanelure; inv. št. P 5085; hiša 15A; faza: 2.
10.	Brus iz peščenca; op.: prilepljeni ostanki rje; inv. št. P 5392; hiša 15A; faza: 2.
11.	Brusni kamen; inv. št. P 5324; hiša 15A; faza: 2.
12.	Brusni kamen; inv. št. P 5325; hiša 15A; faza: 2.
Tabla 54
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5098; hiša 15A; faza: 2.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5086; hiša 15A; faza: 2.
3.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5099; hiša 15A; faza: 2.
4.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rumeno--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5103; hiša 15A; faza: 2.
5.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5102; hiša 15A; faza: 2.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5051; hiša 15A; faza: 3.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5056; hiša 15A; faza: 3.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5053; hiša 15A; faza: 3.
9.	Frag. kamnit kalup; inv. št. P 5077; hiša 15A; faza: 3.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5059; hiša 15A; faza: 3.
11.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5054; hiša 15A; faza: 3.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5058; hiša 15A; faza: 3.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5075; hiša 15A; faza: 3.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5076; hiša 15A; faza: 3.
Tabla 55
1.	Bronast fragment; inv. št. P 4085; hiša 16; faza: 1.
2.	Jagoda iz modrega stekla; inv. št. P 4098; hiša 16; faza: 1.
3.	Lonček; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; grafitno pustilo; inv. št. P 4087; hiša 16; faza: 1.
4.	Frag. lonec; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 4063; hiša 16; faza: 1.
5.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 4043; hiša 16; faza: 1.
6.	Lonček; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4064; hiša 16; faza: 1.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4080; hiša 16; faza: 1.
8.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4044; hiša 16; faza: 1.
9.	Lonec; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: kaneluri; op.: na ustju so prismojeni organski ostanki; inv. št. P 4040; hiša 16; faza: 1.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: kanelure in glavničenje; inv. št. P 4079; hiša 16; faza: 1.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 4095; hiša 16; faza: 1.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4073; hiša 16; faza: 1.
13.	Frag. dna z nogo; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4088; hiša 16; faza: 1.
14.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4076; hiša 16; faza: 1.
15.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4074; hiša 16; faza: 1.
16.	Frag. brusnega kamna; inv. št. P 5420; hiša 16; faza: 1.
17.	Brusni kamen; inv. št. P 5419; hiša 16; faza: 1.
Tabla 56
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5412; hiša 16; faza: 1.
2.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4065; hiša 16; faza: 1.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5413; hiša 16; faza: 1.
4.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4042; hiša 16; faza: 1.
5.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4068; hiša 16; faza: 1.
6.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4067; hiša 16; faza: 1.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4033; hiša 16; faza: 1.
8.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjena krožca; inv. št. P 4069; hiša 16; faza: 1.
9.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjena krožca; inv. št. P 5411; hiša 16; faza: 1.
10.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjena krožca; inv. št. P 5410; hiša 16; faza: 1.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjena krožca; inv. št. P 4097; hiša 16; faza: 1.
244
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 4036; hiša 16; faza: 1.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 4034; hiša 16; faza: 1.
14.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjena krožca; inv. št. P 4066; hiša 16; faza: 1.
Tabla 57
1.	Frag. certoška fibula; inv. št. P 4062; hiša 16; faza: 2; lega: severni prostor.
2.	Bronast obroček; inv. št. P 4008; hiša 16; faza: 2; lega: severni prostor.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4052; hiša 16; faza: 2.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4021; hiša 16; faza: 2.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4024; hiša 16; faza: 2.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4045; hiša 16; faza: 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4010; hiša 16; faza: 2.
8.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: me-tličenje; inv. št. P 4011; hiša 16; faza: 2.
9.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 4039-1; hiša 16; faza: 2.
10.	Frag. pladnja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4051; hiša 16; faza: 2.
11.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 4039; hiša 16; faza: 2.
12.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4022; hiša 16; faza: 2.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4020; hiša 16; faza: 2.
14.	Frag noge in dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče --rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4009; hiša 16; faza: 2.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 4030; hiša 16; faza: 2; lega: severni prostor.
16.	Frag. certoška fibula; inv. št. P 4061; hiša 16; faza: 3.
17.	Bronasto krilce kačaste fibule; inv. št. P 4000; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
18.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št. P 4055; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
19.	Frag. bronasta zakovica; inv. št. P 4060; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
20.	Frag. bronaste zakovice; inv. št. P 4056; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
21.	Frag. bronasta zakovica; inv. št. P 4059a; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
22.	Frag. bronaste igle; inv. št. P 4059b; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
23.	Frag. železne konice; inv. št. P 4057; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
24.	Frag. jagode iz rumene steklene paste s plastovitimi belo-modrimi očesci; inv. št. P 4058; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
25.	Frag. jagoda iz zelenega stekla s plastovitimi rumeno--belo-modrimi očesci; inv. št. P 4099; ruševine z območja tlorisa hiše 16.
Tabla 58
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan na vretenu; barva: rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: črn premaz zunaj in znotraj posode; inv. št. P 5437; hiša 17; faza: 2.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: te-mnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5438; hiša 17; faza: 2.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5439; hiša 17; faza: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 5447; hiša 18.
5.	Frag. ustja; izdelan na ročnem vretenu; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeč premaz; op.: reoksidacijsko žgano; inv. št. P 5454; hiša 18.
6.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5445; hiša 18.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5456; hiša 18.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5449; hiša 18.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5448; hiša 18.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5446; hiša 18.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5468; hiša 18.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5462; hiša 18.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5444; hiša 18.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globok vtis; inv. št. P 5467; hiša 18.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5466; hiša 18.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5464; hiša 18.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5459; hiša 18.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5469; hiša 18.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 5460; hiša 18.
245
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
20.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5465; hiša 18.
21.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5463; hiša 18.
22.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5443; hiša 18.
Tabla 59
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: reoksidacijsko žgano; inv. št. P 5499; hiša 19.
2.	Frag. ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5494; hiša 19.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi in metliče-nje; inv. št. P 5495; hiša 19.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5481; hiša 19.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: ru-meno-črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5492; hiša 19.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5487; hiša 19.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5482; hiša 19.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5485; hiša 19.
9.	Vijček; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5483; hiša 19.
10.	Frag. dna z nogo; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5488; hiša 19.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro in rdeč premaz; inv. št. P 5489; hiša 19.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5486; hiša 19.
13.	Sploščena konica iz železa (orodje); inv. št. P 5500; hiša 20.
14.	Frag. bronaste žice; inv. št. P 5499-1; hiša 21.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5518; hiša 21.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5520; hiša 21.
17.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5521; hiša 21.
18.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5519; hiša 21.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: plitva kanelura; inv. št. P 5523; hiša 21.
20.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rume-no-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 5530; hiša 21.
21.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5524; hiša 21.
Tabla 60
1.	Frag. bronaste fibule; inv. št. P 5631 in 5632; hiša 22; faza: 1.
2.	Bronast prstan z vtisnjenimi krožci; inv. št. P 5630; hiša 22; faza: 1.
3.	Bronasta zakovica; inv. št. P 5634; hiša 22; faza: 1.
4.	Frag. brona; inv. št. P 5635; hiša 22; faza: 1.
5.	Frag. bronaste pincete, okrašen z vrezi; inv. št. P 5626; hiša 22; faza: 1.
6.	Frag. bronaste igle; inv. št. P 5629; hiša 22; faza: 1.
7.	Frag. bronaste spirale; inv. št. P 5628; hiša 22; faza: 1.
8.	Frag. bronaste zapestnice okrašene z žlebiči; inv. št. P 5627; hiša 22; faza: 1.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5639; hiša 22; faza: 1.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5646; hiša 22; faza: 1.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez in plitek vtis; inv. št. P 5647; hiša 22; faza: 1.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5648; hiša 22; faza: 1.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena bradavica in metličenje; inv. št. P 5638; hiša 22; faza: 1.
14.	Glinast predmet; izdelan prostoročno; barva: rjavo--rumena; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5642; hiša 22; faza: 1.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5643; hiša 22; faza: 1.
16.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5645; hiša 22; faza: 1.
17.	Frag. ročaj; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5640; hiša 22; faza: 1.
18.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5641; hiša 22; faza: 1.
19.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5644; hiša 22; faza: 1.
20.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5637; hiša 22; faza: 1.
21.	Frag svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5649; hiša 22; faza: 1.
22.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. št. P 5650; hiša 22; faza: 1.
Tabla 61
1.	Frag. bronast prstan; inv. št. 22A/2; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 1.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 5603; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 1.
246
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
3.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5601; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 1.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5602; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 1.
5.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-ru-mena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 5604; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 1.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5623; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 2.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5622; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 2.
8.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5621; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 2.
9.	Brusni kamen iz peščenca; inv. št. P 5624; hiša 22A; faza: 1; objekt: jama 2.
10.	Frag. brusni kamen z luknjico; inv. št. P 5533; hiša 22A; faza: 1; mesto najdbe: drenažni jarek.
11.	Bronasta igla s peresovino; inv. št. P 5625; hiša 22A; faza: 1; mesto najdbe: drenažni jarek.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5608; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rume-no-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5609; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5595; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. dna in noge; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5605; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 5606; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro in metličenje; inv. št. P 5607; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. P 5596; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5597; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
20.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5598; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
21.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5600; hiša 22A; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 62
1.	Frag. steklene jagode z belo-modrimi očesci na črni podlagi; inv. št. P 5536; hiša 22A; faza: 2.
2.	Frag. bronastega obročka, okrašen z vrezi; inv. št. P 5538; hiša 22A; faza: 2.
3.	Bronast obesek in člen; inv. št. P 5535; hiša 22A; faza: 2.
4.	Bronast gumb fibule; inv. št. P 5532; hiša 22A; faza: 2.
5.	Bronast obroček z ostanki livnega šiva; inv. št. P 5537; hiša 22A; faza: 2.
6.	Frag. železa; inv. št. P 5539; hiša 22A; faza: 2.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: ru-meno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5560; hiša 22A; faza: 2.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5550; hiša 22A; faza: 2.
9.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitva vreza; inv. št. P 5587; hiša 22A; faza: 2.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5580; hiša 22A; faza: 2.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5559; hiša 22A; faza: 2.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi in vtisi; inv. št. P 5571; hiša 22A; faza: 2.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5567; hiša 22A; faza: 2.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5549; hiša 22A; faza: 2.
15.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5562; hiša 22A; faza: 2.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5556; hiša 22A; faza: 2.
Tabla 63
1.	Lonček; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5035; hiša 22A; faza: 2.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5540; hiša 22A; faza: 2.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5541; hiša 22A; faza: 2.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5564; hiša 22A; faza: 2.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: ru-meno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 5565; hiša 22A; faza: 2.
6.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: me-tličenje; inv. št. P 5542; hiša 22A; faza: 2.
7.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5544; hiša 22A; faza: 2.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 5569; hiša 22A; faza: 2.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro in metličenje; inv. št. P 5577; hiša 22A; faza: 2.
247
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 5563; hiša 22A; faza: 2.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi in metli-čenje; inv. št. P 5546; hiša 22A; faza: 2.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. P 5591; hiša 22A; faza: 2.
13.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: plitva kanelura in žleb na ustju; inv. št. P 5548; hiša 22A; faza: 2.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro in glavničenje; inv. št. P 5582; hiša 22A; faza: 2.
Tabla 64
1.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5583; hiša 22A; faza: 2.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 5572; hiša 22A; faza: 2.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5547; hiša 22A; faza: 2.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5543; hiša 22A; faza: 2.
5.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5554; hiša 22A; faza: 2.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5557; hiša 22A; faza: 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5551; hiša 22A; faza: 2.
8.	Frag. glinast predmet; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5561; hiša 22A; faza: 2.
9.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5573; hiša 22A; faza: 2.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5610; hiša 22A; faza: 2.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5617; hiša 22A; faza: 2.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5616; hiša 22A; faza: 2.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5612; hiša 22A; faza: 2.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5613; hiša 22A; faza: 2.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5615; hiša 22A; faza: 2.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5611; hiša 22A; faza: 2.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5614; hiša 22A; faza: 2.
Tabla 65
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5553; hiša 22A; faza: 2.
2.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5585; hiša 22A; faza: 2.
3.	Utež; izdelana prostoročno; barva: rumeno-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisnjeni krožci; inv. št. P 5531; hiša 22A; faza: 2.
4.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5110; hiša 22A; faza: 2.
5.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 5036; hiša 22A; faza: 2.
Tabla 66
1.	Frag. bronaste fibule; inv. št. P 5962-5964; hiša 23; faza: 1; lega: ob južnem temeljnem zidu.
2.	Frag. bronaste fibule; inv. št. P 5911; hiša 23; faza: 1; lega: ob južnem temeljnem zidu.
3.	Frag. bronaste fibule; inv. št. P 5967; hiša 23; faza: 1; lega: ob južnem temeljnem zidu.
4.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št. P 5966; hiša 23; faza: 1; lega: ob južnem temeljnem zidu.
5.	Lonček; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5970; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
6.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelani prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8040-8041; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
7.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: sledi rdeče barve zunaj in znotraj; op.: v ognju; inv. št. P 8055; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
8.	Frag. noge prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8021; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
9.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. 7997; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8014; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeno rebro; op.: v ognju; inv. št. P 7929; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlor-java; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 8020; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
248
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
13. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8056; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
Tabla 67
1.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8012; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
2.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 8022; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
3.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: sve-tlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8023; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
4.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorja-va; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8010; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
5.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8013; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7992; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: odtis prsta; inv. št. P 8046; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7984; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7995; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8004; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
11.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7985; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 7996; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
13.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 8050; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 8060; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
Tabla 68
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7989; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
2.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8000; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8048; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
4.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5976; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: top vrez; inv. št. P 8002; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
6.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8061; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7986; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
8.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8007; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
9.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8047; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8058; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
11.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8052; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
12.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7991; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8059; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8003; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
15.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7999; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
16.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5971; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
17.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5975; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8008; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8006; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
20.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rumenorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 8051; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
21.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8005; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
Tabla 69
1. Frag. motek; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8062; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
249
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
2.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5973; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisa prsta; op.: v ognju; inv. št. P 7993; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 7987; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
5.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 8053; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
6.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 6977; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vrezan krožec; inv. št. P 8063; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
8.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5974; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
9.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: odtisa prsta; inv. št. P 7983; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
10.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 5897; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 8001; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 7994; hiša 23; faza: 1; objekt: delovna jama.
13.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 8028; hiša 23; faza: 1; objekt: manipulativna površina.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8057; hiša 23; faza: 1; objekt: manipulativna površina.
15.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8030; hiša 23; faza: 1; objekt: manipulativna površina.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 8026; hiša 23; faza: 1; objekt: manipulativna površina.
17.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 8031; hiša 23; faza: 1; objekt: manipulativna površina.
18.	Frag. noge prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8033; hiša 23; faza: 1; objekt: manipulativna površina.
Tabla 70
1.	Frag. bronaste pogače; inv. št. P 5969; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. noge bronaste fibule in bronaste žice; inv. št. P 5965/1-2; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeč premaz; inv. št. P 5928; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5995; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5931; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: zunaj rdeč, znotraj črn premaz; inv. št. P 5921; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8034; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5990; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5930; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 7933; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5988; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sve-tlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8037; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 71
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 5922; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5929; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žleb na ustju; inv. št. P 5934; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 8024; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5917; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5924; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5935; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5937; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5940; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeni rebri; op.: v ognju; inv. št. P 5927; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
250
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlosiva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; op.: v ognju; inv. št. P 7930; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 72
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5916; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rume-no-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5925; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez; inv. št. P 5991; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 7931; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5984; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5936; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5939; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5938; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5986; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 73
1.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 8036; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5918; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8038; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5987; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št.: br. št.; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5915; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5985; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5993; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5994; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8019; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 74
1.	Frag. ognjiščnega kozla; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: zaključek je oblikovan v stilizirano živalsko glavo; inv. št. P 5890; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. ognjiščnega kozla; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5891; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Glinast motek; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5892; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Glinast motek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5896; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. motek; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5895; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Glinast motek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5894; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Glinast motek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5893; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5897; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5898; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5901; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
11.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5713; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
12.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5902; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
13.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5909; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
14.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5903; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
15.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5908; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 7918; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
17.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5907; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
251
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 7913; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
19.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; op.: v ognju; inv. št. P 7939; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
20.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 7911; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
21.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: top vrez; inv. št. P 7941; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
22.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 7938; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 75
1.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 7934; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 7940; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 7919; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 7884; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 5899; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis nohta; inv. št. P 7923; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 7905; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 7886; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 5910; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis prsta; inv. št. P 7904; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
11.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtis prsta; inv. št. P 5904; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis prsta; inv. št. P 7909; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; op.: v ognju; inv. št. P 7912; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 7925; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis prsta in topi vrez; inv. št. P 7916; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7901; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7903; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis prsta; inv. št. P 7898; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 76
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7908; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7906; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 7907; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7913a; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7914; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7910; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7924; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8039; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7888; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: top vrez; inv. št. P 7928; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 7920; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7921; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
13.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7937; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7926; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez in odtis prsta; inv. št. P 7927; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
252
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
16.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7935; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
17.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 7936; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: top vrez; op.: v ognju; inv. št. P 7902; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7922; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
20.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7917; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
21.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7915; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
22.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5905; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
23.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7897; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7899; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 77
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7883; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 5998; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7885; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7887; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7890; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7894; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7892; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: odtis prsta; inv. št. P 7893; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: odtis prsta; inv. št. P 5906; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5999; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: plitva kanelura; inv. št. P 7891; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 7889; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez in odtisa prsta; inv. št. P 5997; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5996; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
15.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5900; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: ostri vrezi; inv. št. 7958; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. 7950; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. 7944; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. 7945; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
20.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. 7953; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
21.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rjavo--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5912; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 78
1.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. 7955; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. 7956; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. 7952; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. 7951; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. okrašene glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; op.: v ognju; inv. št. 7949; hiša 23; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
253
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
Tabla 79
1.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5712; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5881; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlor-java; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 7976; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5860; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5861; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5883; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 7972; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5866; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5859; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeče in črno barvanje; inv. št. P 5842; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5856; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5845; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 80
1.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5848; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 7973; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 7968; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5847; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 7969; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: črno--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 7967; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 7966; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5884; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 7975; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: top vrez; inv. št. P 5855; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 7974; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; op.: odluščen del zunanje površine; inv. št. P 5888; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5844; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: sivo--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeni rebri, rdeč premaz in temnordeče slikanje; inv. št. P 5882; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 81
1.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5868; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5853; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorja-va; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5948; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5886; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5850; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5957; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5878; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5875; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5887; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5947; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
254
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5852; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5950; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5876; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5949; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5854; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5955; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5954; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5816; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5821; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
20.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5817; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
21.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5822; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
22.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5725; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
23.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5824; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5826; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
25.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5823; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 82
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5776; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5792; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5778; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5756; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5752; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5781; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5773; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5753; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5754; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5786; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5761; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5757; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5789; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5785; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5749; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 5758; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5784; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: odtisa prsta; inv. št. P 5791; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5755; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
20.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5775; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
21.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5788; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
22.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5747; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
23.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5790; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5793; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
255
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
Tabla 83
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5750; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5762; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5769; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5738; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5736; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5743; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5735; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5739; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5740; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5744; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 6760; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5745; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5734; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
14.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5724; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5767; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5768; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5728; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5764; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5732; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
20.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5721; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
21.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5729; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
22.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5730; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
23.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5766; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5731; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 84
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtis prsta; inv. št. P 5825; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 5723; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisnjen krožec; inv. št. P 5818; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 5828; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5751; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5819; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 5815; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5737; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5726; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5763; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5733; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 5748; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 5774; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5741; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5742; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
256
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5770; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 5759; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5727; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 5782; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
20.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5772; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
21.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrez; inv. št. P 5765; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
22.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5722; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
23.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5746; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
24.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topa vreza; inv. št. P 5787; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 85
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5780; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5783; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5777; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 5829; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. motek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5945; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5979; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5834; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5835; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 7981; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10. Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: globoki vrezi; inv. št. P 5719; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 86
1.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5718; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5720; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5714; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 87
1.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5715; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5717; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5716; hiša 23; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 88
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8087; hiša 24; faza: 1.
2.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8084; hiša 24; faza: 1.
3.	Frag. bronaste zakovice; inv. št. P 8096; hiša 24; faza: 1.
4.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8092; hiša 24; faza: 1.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8088; hiša 24; faza: 1.
6.	Frag. motka; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8086; hiša 24; faza: 1.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. P 8078; hiša 24; faza: 2.
8.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8081; hiša 24; faza: 2.
9.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: sve-tlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8093; hiša 24; faza: 2.
257
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 8080; hiša 24; faza: 2.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8079; hiša 24; faza: 2.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8083; hiša 24; faza: 2.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 8076; hiša 24; faza: 2.
Tabla 89
1.	Frag. noge bronaste fibule; inv. št. P 8117; hiša 25; faza: 1.
2.	Frag. bronaste pločevine, okrašen z vrezi in krožci; inv. št. P 8116; hiša 25; faza: 1.
3.	Frag. bronastega gumba; inv. št. P 8070; hiša 25; faza: 1.
4.	Frag. bronaste igle s peresovino; inv. št. P 8118; hiša 25; faza: 1.
5.	Frag. bronaste pincete; inv. št. P 8114; hiša 25; faza: 1.
6.	Frag. bronaste pincete; inv. št. P 8115; hiša 25; faza: 1.
7.	Frag. bronaste igle, okrašen z vrezi; inv. št. P 8072; hiša 25; faza: 1.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8105; hiša 25; faza: 1.
9.	Frag. bronaste igle; inv. št. P 8119; hiša 25; faza: 2.
10.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 8110; hiša 25; faza: 2.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žleb na ustju in rdeč premaz; inv. št. P 8111; hiša 25; faza: 2.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8101; hiša 25; faza: 2.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 8103; hiša 25; faza: 2.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. P 8100; hiša 25; faza: 2.
15.	Frag. noge in dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8099; hiša 25; faza: 2.
16.	Frag. bronasta fibula; inv. št. P 8173; hiša 26; faza: 1.
17.	Bronast prstan; inv. št. P 8174; hiša 26; faza: 1.
18.	Bronasta žička; inv. št. P 8073; hiša 26; faza: 1.
19.	Frag. steklena jagoda iz rumenega stekla in belo-modri-mi očesci; inv. št. P 8069; hiša 26; faza: 1.
20.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: temno-siva; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 8129; hiša 26; faza: 1.
21.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: plitev žleb na ustju; inv. št. P 8169; hiša 26; faza: 1.
22.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8150; hiša 26; faza: 1.
23.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8130; hiša 26; faza: 1.
24.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeč premaz; inv. št. P 8142; hiša 26; faza: 1.
25.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 8147; hiša 26; faza: 1.
26.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečena bradavica; inv. št. P 8132; hiša 26; faza: 1.
27.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: te-mnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8151; hiša 26; faza: 1.
Tabla 90
1.	Bronast obesek; inv. št. P 8193; hiša 27; faza: 1.
2.	Frag. bronastega obročka; inv. št. P 8192; hiša 27; faza: 1.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. P 8184; hiša 27; faza: 1.
4.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8183; hiša 27; faza: 1.
5.	Frag. železno strgalo; inv. št. P 8236; hiša 29; faza: 1; objekt: jama 1.
6.	Frag. bronasta ploščica; inv. št.: br. št.; hiša 29; faza 1; objekt: jama 1.
7.	Frag. železnega dleta; inv. št. P 8237; hiša 29; faza: 1; objekt: jama 1.
8.	Frag. železnega svedra; inv. št. P 8235; hiša 29; faza: 1; objekt: jama 1.
9.	Frag. ostenja in ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8243; hiša 29; faza: 1; objekt: jama 1.
10.	Frag. ustja in frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeče--črno barvanje; inv. št. P 8220/1,2; hiša 29; faza: 1; objekt: jama 2.
11.	Frag. brusnega kamna iz peščenca; inv. št.: br. št.; hiša 29; faza 1; objekt: jama 2.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 8233; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8230; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sve-tlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8240; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sve-tlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8238; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 91
1. Frag. lonec; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečena bradavica; inv. št. P 8248; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
258
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlor-java; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljene bradavice; inv. št. P 8247; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. lonček; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8234; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: rjava; površina: zglajena; sestava: finozrnata; inv. št. P 8204; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8239; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: rdeče-črno barvanje; inv. št. P 8241; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8242; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8205; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče--rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8206; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: sve-tlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8246; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: sivo--rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8245; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8229; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: svetlorjava; površina: zglajena; sestava: finozrnata; okras: rdeč premaz; inv. št. P 8208; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: organski ostanki na notranji strani; inv. št. P 8227; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro, rdeče-črno barvanje; inv. št. P 8207; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitve kanelure; inv. št. P 8231; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
17.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8225; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
18.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8226; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 8224; hiša 29; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 92
1.	Frag. bronaste ploščice z luknjicama; inv. št. P 8250; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. bronast gumb, okrašen s punciranimi krožci; inv. št. P 8251; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. zavitega bronastega traku; inv. št. P 8249; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. bronaste konice; inv. št. P 8252; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8197; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. kalupa iz peščenca; inv. št. 29/24; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8196; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8212; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. P 8199; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8203; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8218; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8215; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeni rebri; op.: v ognju; inv. št. P 8219; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro in rdeč premaz; inv. št. P 8201; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8202; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8198; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rume-no-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 8211; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8213; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 93
1.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. 29/1; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. glinastega oboda; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 29/36; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. glinastega oboda; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 29/2; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. okrašene glinaste obloge; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. 29/21; hiša 29; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
259
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
Tabla 94
1.	Frag. bronaste kačaste fibule; inv. št. 30/37; hiša 30; faza: 1; lega: ograda.
2.	Bronasta kačasta fibula; inv. št. 30/47; hiša 30; faza: 1; lega: ograda.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/53; hiša 30; faza: 1; objekt: jama 4.
4.	Frag. železna igla; inv. št. 30/31; hiša 30; faza: 1; objekt: jama 4.
5.	Železen fragment; inv. št. 30/29; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Železno sulično kopito; inv. št. 30/96; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
7.	Železen fragment; inv. št. 30/76; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlor-java; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. 30/104; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro; inv. št. 30/9; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: odtisi prsta; inv. št. 30/6; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. ostenja; dodelan na počasnem vretenu; barva: sivo--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitve ka-nelure in vtisi; inv. št. 30/5; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: svetlosiva; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; op.: v ognju; inv. št. 30/105; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. pokrova z držajem; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/48; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. 30/19; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
15.	Frag. ustja in dna; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/84; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. 30/20; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/83; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrez in odtis deske; inv. št. 30/21; hiša 30; faza: 1; lega: stavbne ruševine.
Tabla 95
1.	Železen fragment; inv. št. 30/68; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. bronaste pločevine z zakovico; inv. št. 30/103; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Železen srp; inv. št. 30/106; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Lonček; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/27; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. 30/92; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. 30/102; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo--črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/99; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/97; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/56; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Čep pokrova; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. 30/94; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: rdeče--rjava; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: žleb na ustju; inv. št. 30/74; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žleb na ustju; inv. št. 30/72; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 96
1.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/25; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: finozrnata; op.: v ognju; inv. št. 30/26; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/50; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/60; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/65; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. 30/57; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
7.	Frag. dna z izrastkoma; izdelan prostoročno; barva: rde-če-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/85; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. 30/91b; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. 30/91a; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; op.: znotraj zasigana; inv. št. 30/106; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
11.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/7; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
260
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/1; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 30/23; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
14.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 30/58; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
15.	Svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 30/64; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/3; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/22; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
18.	Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/18; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
19.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 30/2; hiša 30; faza: 2; lega: stavbne ruševine.
Tabla 97
1.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 31; faza 1; lega: stavbne ruševine.
2.	Frag. bronast ingot; inv. št.: br. št.; hiša 31; faza 1; lega: stavbne ruševine.
3.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: svetlorumena; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: rdeč premaz; inv. št.: br. št.; hiša 31; faza 1.
4.	Vijček; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 31; faza 1.
5.	Frag. koščene igle; inv. št.: br. št.; hiša 31; faza 1; lega: stavbne ruševine.
6.	Frag. ustja, ostenja in dna amfore; izdelani na vretenu; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: finozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 31; faza 1.
7.	Frag. pokrova amfore; izdelan prostoročno; barva: svetlosiva; površina: gladka; sestava: finozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 31; faza 1.
8.	Železno šilo; inv. št.: br. št.; hiša 31; faza 1.
9.	Frag. bronasta fibula; inv. št.: br. št.; hiša 33.
10.	Spiralen obroček iz bronaste žice; inv. št.: br. št.; hiša 33.
11.	Jagoda iz modrega stekla; inv. št.: br. št.; hiša 33.
12.	Frag. ustja in ostenja posode s črnim premazom; izdelan na vretenu; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: finozr-nata; okras: črn premaz; inv. št.: br. št.; hiša 33.
13.	Bronasta pasna spona z vrezanim okrasom; inv. št.: br. št.; hiša 33.
14.	Amforičasta jagoda iz temnorjavega stekla; inv. št.: br. št.; hiša 33.
15.	Bronast obesek; inv. št.: br. št.; hiša 33.
16.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: glavničenje; inv. št.: br. št.; hiša 33.
17.	Frag. jagode iz zelenega stekla z belo-modro-rumenim plastovitim očescem in rumenimi bradavicami; inv. št.: br. št.; hiša 33.
18.	Frag. ostenja in dna; izdelan na vretenu; barva: sivo-rja-va; površina: gladka; sestava: finozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 33.
19.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: črno-siva; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; op.: grafitno pustilo; inv. št.: br. št.; hiša 33.
Tabla 98
1.	Bronast prstan; inv. št.: br. št.; hiša 32.
2.	Frag. okrašene glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 32.
3.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: siva; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: plitva kanelura; inv. št.: br. št.; hiša 34.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: metličenje; inv. št.: br. št.; hiša 34.
5.	Frag. ročaj; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: črn premaz; inv. št. P 2566; hiša 35.
6.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: rjavo--črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. A 2543; hiša 35.
7.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: rumena; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: rdeč premaz; inv. št. A 2539; hiša 35.
8.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: rumena; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: rdeč premaz; inv. št. A 2538; hiša 35.
9.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: finozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 35.
10.	Frag. ročaja z žigom; izdelan prostoročno; barva: sivo--rumena; površina: gladka; sestava: finozrnata; inv. št.: br. št.; hiša 35.
11.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: rdeče-rumena; površina: gladka; sestava: finozrnata; inv. št. A 2537; hiša 35.
12.	Frag. železne verige; inv. št. A 2564; hiša 35.
13.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: črno--siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi in glavničenje; inv. št. A 2544; hiša 35.
14.	Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan na vretenu; barva: rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. A 2555; hiša 35.
15.	Frag. železen srp; inv. št. P 2565; hiša 35.
Tabla 99
1.	Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: rdeče-črno barvanje; inv. št. P 5682; hiša 36.
2.	Frag. dna z nogo; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: rdeč premaz; inv. št. P 5675; hiša 36.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: finozrnata; inv. št. P 5661; hiša 36.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeno rebro in plitve kanelure; op.: v ognju; inv. št. P 5655; hiša 36.
261
KATALOG NAJDB / CATALOGUE OF SMALL FINDS
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: izvlečeni rebri; op.: v ognju; inv. št. P 5654; hiša 36.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5681; hiša 36.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5656; hiša 36.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: rdeč premaz; op.: v ognju; inv. št. P 5658; hiša 36.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 5659; hiša 36.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; op.: v ognju; inv. št. P 5653; hiša 36.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: metličenje; op.: v ognju; inv. št. P 5664; hiša 36.
12.	Frag. prenosne pečice; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5663; hiša 36.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5669; hiša 36.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5671; hiša 36.
15.	Frag. glinaste plošče; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 5676; hiša 36.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 5667; hiša 36.
Tabla 100
1.	Bronast trnek; inv. št. P 8125; lega: jarek.
2.	Frag. bronaste igle; inv. št. P 8120; lega: jarek.
3.	Frag. bronaste igle; inv. št. b. š.; lega: jarek.
4.	Frag. bronaste cevke; inv. št. P 8128; lega: jarek.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5696; lega: jarek.
6.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitve kanelure in vtisi; inv. št. P 5693; lega: jarek.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5688; lega: jarek.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5697; lega: jarek.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeni rebri in rdeč premaz; inv. št. P 5695; lega: jarek.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5687; lega: jarek.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečeni rebri; inv. št. P 5689; lega: jarek.
12.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št.: br. št; lega: jarek.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5684; lega: jarek.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5685; lega: jarek.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5683; lega: jarek.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: svetlordeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisnjena krožca; inv. št. P 5686; lega: jarek.
17.	Frag. motek; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topa vreza; inv. št.: br. št.; lega: pot.
18.	Motek; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št.: br. št.; lega: pot.
19.	Motek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št.: br. št.; lega: pot.
262
TABLE / PLATES
TABLE/PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
265
TABLE/PLATES
T. 2: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1 svinec, 2,6 železo, 3 bron, ostalo keramika. M. 1-3,6 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 2: House 1. Construction Phase 2. 1 lead, 2,6 iron, 3 bronze, other ceramic. Scale 1-3,6 = 1:2, other 1:3.
266
TABLE/PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
267
TABLE/PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
268
TABLE/PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
269
TABLE/PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
270
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
271
TABLE/PLATES
T. 8: Hiša 2. Gradbena faza 1. 1 bron, ostalo keramika. M. 1 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 8: House 2. Construction Phase 1. 1 bronze, other ceramic. Scale 1 = 1:2, other 1:3.
272
TABLE / PLATES
T. 9: Hiša 2. Gradbena faza 2. 1,3,4 bron, ostalo keramika. M. 1,3,4 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 9: House 2. Construction Phase 2. 1,3,4 bronze, other ceramic. Scale 1,3,4 = 1:2, other 1:3.
273
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
274
TABLE / PLATES
T. 11: Hiša 3. Gradbena faza 1; večji prostor. 1,2 železo, ostalo keramika. M. 1,2 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 11: House 3. Construction Phase 1; large room. 1,2 iron, other ceramic. Scale 1,2 = 1:2, other 1:3.
275
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
276
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
277
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
278
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
279
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
280
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
281
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
282
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
283
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
284
TABLE / PLATES
4
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
285
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
286
TABLE / PLATES
T. 23: Hiša 3. Gradbena faza 2. 1-7,9 bron, 8,10,11 steklo, ostalo keramika. M. 1-11 = 1:2, ostalo = 1:3.
Pl. 23: House 3. Construction Phase 2. 1-7,9 bronze, 8,10,11 glass, other ceramic. Scale 1-11 = 1:2, other = 1:3.
287
TABLE / PLATES
T. 24: Hiša 4. 1-3 bron, 4 železo, 5 keramika, 6-13 kamen, 14-19 rogovina. M. 1-4 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 24: House 4. 1-3 bronze, 4 iron, 5 ceramic, 6-13 stone, 14-19 antler. Scale 1-4 = 1:2, other 1:3.
288
TABLE/PLATES
T. 25: A: hiša 5. B: hiša 6; gradbena faza 1. 2 kamen, ostalo keramika. M. = 1:3.
Pl. 25: A: House 5. B: House 6; Construction Phase 1. 2 stone, other ceramic. Scale = 1:3.
289
TABLE / PLATES
T. 26: Hiša 6. Gradbena faza 2. 1,3-21,25 bron, 2 železo, 22-24 steklo, 26-29 korale. M. = 1:2.
Pl. 26: House 6. Construction Phase 2. 1,3-21,25 bronze, 2 iron, 22-24 glass, 26-29 coral. Scale = 1:2.
290
TABLE / PLATES
291
TABLE / PLATES
T. 28: Hiša 7. 1-7,9,10,12 bron, 8,11,14 železo, ostalo keramika. M. 1-14 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 28: House 7. 1-7,9,10,12 bronze, 8,11,14 iron, other ceramic. Scale 1-14 = 1:2, other 1:3.
292
TABLE / PLATES
A
T. 29: Hiša 8. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. 2,8-12 bron, ostalo keramika. M. 2,8-12 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 29: House 8. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. 2,8-12 bronze, other ceramic. Scale 2,8-12 = 1:2, other 1:3.
293
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
294
TABLE / PLATES
T. 31: A: hiša 8, gradbena faza 2. B: hiša 9. C: hiša 10, gradbena faza 2. 8,9,11-21 bron, ostalo keramika. M. 8,9,11-21 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 31: A: House 8, Construction Phase 2. B: House 9. C: House 10, Construction Phase 2. 8,9,11-21 bronze, other ceramic. Scale 8,9,11-21 = 1:2, other 1:3.
295
TABLE / PLATES
T. 32: Hiša 11. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. 1,8,10-13 železo, 4,6,7,9 bron, 5 steklo, ostalo keramika. M. 1,4-13 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 32: House 11. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. 1,8,10-13 iron, 4,6,7,9 bronze, 5 glass, other ceramic. Scale 1,4-13 = 1:2, other 1:3.
296
TABLE / PLATES
T. 33: A: hiša 12. B: hiša 13. 1,3,18-20 bron, ostalo keramika. M. 1,3 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 33: A: House 12. B: House 13. 1,3,18-20 bronze, other ceramic. Scale 1,3 = 1:2, other 1:3.
297
TABLE / PLATES
T. 34: Hiša 14. Gradbena faza 1. 1,2 železo, ostalo keramika. M. 1,2 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 34: House 14. Construction Phase 1. 1,2 iron, other ceramic. Scale 1,2 = 1:2, other 1:3.
298
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
299
TABLE/PLATES
T. 36: Hiša 14. A: gradbena faza 2; B: ruševine zunaj tlorisa hiše. 1,18-22 bron, 4 železo, ostalo keramika. M. 1,4,18-22 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 36: House 14. A: Construction Phase 2; B: debris outside the house. 1,18-22 bronze, 4 iron, other ceramic. Scale 1,4,18-22 = 1:2, other 1:3.
TABLE / PLATES
T. 37: Hiša 15. Gradbena faza 2. 1-6 bron, ostalo keramika. M. 1-5 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 37: House 15. Construction Phase 2. 1-6 bronze, other ceramic. Scale 1-5 = 1:2, other 1:3.
301
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
302
TABLE / PLATES
T. 39: Hiša 15. A: gradbena faza 2; B: gradbena faza 3. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 39: House 15. A: Construction Phase 2; B: Construction Phase 3. All ceramic. Scale = 1:3.
303
TABLE / PLATES
T. 40: Hiša 15A. Gradbena faza 1. 1-3,5,6,8,9 bron, 4 steklo, 7 železo, 10 keramika, 11 kamen. M. 1-9 = 1:2, 10,11 = 1:3. Pl. 40: House 15A. Construction Phase 1. 1-3,5,6,8,9 bronze, 4 glass, 7 iron, 10 ceramic, 11 stone. Scale 1-9 = 1:2, 10,11 = 1:3.
304
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
305
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
306
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
307
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
308
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
309
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
310
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
311
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
312
TABLE / PLATES
T. 49: Hiša 15A. Gradbena faza 1. Keramika. M. = 1:3.
Pl. 49: House 15A. Construction Phase 1. Ceramic. Scale = 1:3.
313
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
314
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
315
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
316
TABLE / PLATES
T. 53: Hiša 15A. Gradbena faza 2. 1 bron, 2-6 železo, 7-9 keramika, 10-12 kamen. M. 1 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 53: House 15A. Construction Phase 2. 1 bronze, 2-6 iron, 7-9 ceramic, 10-12 stone. Scale 1 = 1:2, other 1:3.
317
TABLE / PLATES
T. 54: Hiša 15A. A: gradbena faza 2; B: gradbena faza 3. 9 kamen, ostalo keramika. M. = 1:3.
Pl. 54: Hiša 15A. A: Construction Phase 2; B: Construction Phase 3. 9 stone, other ceramic. Scale = 1:3.
318
TABLE / PLATES
T. 55: Hiša 16. Gradbena faza 1. 1 bron, 2 steklo, 16,17 kamen, ostalo keramika. M. 1,2 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 55: House 16. Construction Phase 1. 1 bronze, 2 glass, 16,17 stone, other ceramic. Scale 1,2 = 1:2, ostalo 1:3.
319
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
320
TABLE / PLATES
A
T. 57: Hiša 16. A: Gradbena faza 2; B: gradbena faza 3; C: območje hiše 16. 1,2,16-22 bron, 23 železo, 24,25 steklo, ostalo keramika. M. 1,2,16-25 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 57: House 16. A: Construction Phase 2; B: Construction Phase 3; C: area of House 16. 1,2,16-22 bronze, 23 iron, 24,25 glass, other ceramic. Scale 1,2,16-25 = 1:2, other 1:3.	-
321
TABLE / PLATES
T. 58: A: hiša 17. B: hiša 18. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 58: A: House 17. B: House 18. All ceramic. Scale = 1:3.
322
TABLE / PLATES
T. 59: A: hiša 19. B: hiša 20. C: hiša 21. 13 železo, 14 bron, ostalo keramika. M. 13,14 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 59: A: House 19. B: House 20. C: House 21. 13 iron, 14 bronze, other ceramic. Scale 13,14 = 1:2, other 1:3.
323
TABLE / PLATES
T. 60: Hiša 22. Gradbena faza 1. 1-8 bron, ostalo keramika. M. 1-8 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 60: House 22. Construction Phase 1. 1-8 bronze, other ceramic. Scale 1-8 = 1:2, other 1:3.
324
TABLE / PLATES
T. 61: Hiša 22A. Gradbena faza 1. A: jama 1; B: jama 2; C: drenažni jarek; D: stavbne ruševine. 1,11 bron, 9,10 kamen, ostalo keramika. M. 1,11= 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 61: House 22A. Construction Phase 1. A: Pit 1; B: Pit 2; C: drainage ditch; D: house debris. 1,11 bronze, 9,10 stone, other ceramic. Scale 1,11= 1:2, other 1:3.	-
325
TABLE / PLATES
T. 62: Hiša 22A. Gradbena faza 2. 1 steklo, 2-5 bron, 6 železo, ostalo keramika. M. 1-6 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 62: House 22A. Construction Phase 2. 1 glass, 2-5 bronze, 6 iron, other ceramic. Scale 1-6 = 1:2, other 1:3.
326
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
327
TABLE / PLATES
T. 13: Hiša 3. Gradbena faza 1; manjši prostor. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 13: House 3. Construction Phase 1; small room. All ceramic. Scale = 1:3.
328
TABLE / PLATES
329
TABLE / PLATES
T. 66: Hiša 23. Gradbena faza 1; A: ob južnem temeljnem zidu; B: delovna jama. 1-4 bron, ostalo keramika. M. 1-4 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 66: House 23. Construction Phase 1; A: along the south foundations; B: work pit. 1-4 bronze, other ceramic. Scale 1-4 = 1:2, other 1:3.
330
TABLE / PLATES
T. 67: Hiša 23. Gradbena faza 1; delovna jama. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 67: House 23. Construction Phase 1; work pit. All ceramic. Scale = 1:3.
331
TABLE / PLATES
T. 68: Hiša 23. Gradbena faza 1; delovna jama. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 68: House 23. Construction Phase 1; work pit. All ceramic. Scale = 1:3.
332
TABLE / PLATES
T. 69: Hiša 23. Gradbena faza 1; A: delovna jama; B: manipulativna površina. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 69: House 23. Construction Phase 1; A: work pit; B: work surface. All ceramic. Scale = 1:3.
333
TABLE / PLATES
T. 70: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. 1,2 bron, ostalo keramika. M. 1,2 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 70: House 23. Construction Phase 1; house debris. 1,2 bronze, other ceramic. Scale 1,2 = 1:2, other 1:3.
334
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
335
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
336
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
337
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
338
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
339
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
340
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
341
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
342
TABLE / PLATES
343
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
344
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
345
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
346
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
347
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
348
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
349
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
350
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
351
TABLE / PLATES
T. 88: Hiša 24. A: gradbena faza 1; B: gradbena faza 2. 3 bron, ostalo keramika. M. 3 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 88: House 24. A: Construction Phase 1; B: Construction Phase 2. 3 bronze, other ceramic. Scale 3 = 1:2, other 1:3.
352
TABLE/PLATES
T. 89: A: hiša 25; gradbena faza 1; B: gradbena faza 2; C: hiša 26; gradbena faza 1. 1-7,9,16-18 bron, 19 steklo, ostalo keramika. M. 1-7,9,16-19 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 89: A: House 25; Construction Phase 1; B: Construction Phase 2; C: House 26; Construction Phase 1. 1-7,9,16-18 bronze, 19 glass, other ceramic. Scale 1-7,9,16-19 = 1:2, other 1:3.
TABLE/PLATES
T. 90: A: hiša 27. Gradbena faza 1. B: hiša 29, gradbena faza 1, jama 1; C: hiša 29, gradbena faza 1, jama 2. D: Hiša 29, gradbena faza 1, stavbne ruševine. 1,2,6 bron, 5,7,8 železo, 11 kamen, ostalo keramika. M. 1,2,5-8 = 1:2, ostalo 1:3. Pl. 90: A: House 27. Construction Phase 1. B: House 29, Construction Phase 1, Pit 1; C: House 29, Construction Phase 1, Pit 2. D: House 29, Construction Phase 1, house debris. 1,2,6 bronze, 5,7,8 iron, 11 stone, other ceramic. Scale 1,2,5-8 = 1:2, other 1:3.
TABLE / PLATES
T. 71: Hiša 23. Gradbena faza 1; stavbne ruševine. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 71: House 23. Construction Phase 1; house debris. All ceramic. Scale = 1:3.
355
TABLE / PLATES
T. 92: Hiša 29. Gradbena faza 2. 1-4 bron, 6 kamen, ostalo keramika. M. 1-4 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 92: House 29. Construction Phase 2. 1-4 bronze, 6 stone, other ceramic. Scale 1-4 = 1:2, other 1:3.
356
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
357
TABLE/PLATES
T. 94: A: hiša 30. Gradbena faza 1, ograda; B: hiša 30, gradbena faza 1, jama 4; C: hiša 30, gradbena faza 1, stavbne ruševine. 1,2 bron, 4-7 železo, ostalo keramika. M. 1,2,4-7 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 94: A: House 30. Construction Phase 1, enclosure; B: House 30, Construction Phase 1, Pit 4; C: House 30, Construction Phase 1, house debris. 1,2 bronze, 4-7 iron, other ceramic. Scale 1,2,4-7 = 1:2, other 1:3.
TABLE / PLATES
T. 95: Hiša 30. Gradbena faza 2. 1,3 železo, 2 bron, ostalo keramika. M. 1,2 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 95: House 30. Construction Phase 2. 1,3 iron, 2 bronze, other ceramic. Scale 1,2 = 1:2, other 1:3.
359
TABLE / PLATES
T. 7: Hiša 1. Gradbena faza 2. 1-4,6 keramika, 5,7 kamen. M. = 1:3.
Pl. 7: House 1. Construction Phase 2. 1-4,6 ceramic, 5,7 stone. Scale = 1:3.
360
TABLE/PLATES
T. 97: A: hiša 31. Gradbena faza 1. B: hiša 33. 1,2,9,10,13,15 bron, 5 kost, 8 železo, 11,14,17 steklo, ostalo keramika. 1,2,5,8-11,1315,17 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 97: A: House 31. Construction Phase 1. B: House 33. 1,2,9,10,13,15 bronze, 5 bone, 8 iron, 11,14,17 glass, other ceramic. Scale 1,2,5,8-11,13-15,17 = 1:2, other 1:3.
TABLE / PLATES
T. 98: A: hiša 32. B: hiša 34. C: hiša 35. 1 bron, 12,15 železo, ostalo keramika. M. 1 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 98: A: House 32. B: House 34. C: House 35. 1 bronze, 12,15 iron, other ceramic. Scale 1 = 1:2, other 1:3.
362
TABLE / PLATES
T. 99: Hiša 36. Vse keramika. M. = 1:3.
Pl. 99: House 36. All ceramic. Scale = 1:3.
363
TABLE/PLATES
T. 100: A: Jarek. B: pot. 1-4 bron, ostalo keramika. M. 1-4 = 1:2, ostalo 1:3.
Pl. 100: A: Drainage ditch. B: path. 1-4 bronze, other ceramic. Scale 1-4 = 1:2, other 1:3.
364
Opera Instituti Archaeologici Sloveniae
1.	Janez Dular, Slavko Ciglenečki, Anja Dular, Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj, 1995. (EUR 14.60)
2.	Ivan Turk (ed.), Mousterienska "koščena piščal" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji / Mousterian "bone flute" and other finds from Divje Babe I cave site in Slovenia, 1996. (EUR 14.60)
3.	Jana Horvat (with contributions by Vesna Svetličič, Meta Bole, Metka Culiberg, Draško Josipovic, Marko Stokin, Nina Zupančič), Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria, 1997. (EUR 14.60)
4.	Slavko Ciglenečki (with contributions by Zvezdana Modrijan, Andreja Dolenc Vičič, Ivan Turk), Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung, 2000. (EUR 14.60)
5.	Janez Dular, Irena Šavel, Sneža Tecco Hvala, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš, 2002. (EUR 14.60)
6.	Janez Dular, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko, 2003. (EUR 20.70)
7.	Irena Lazar, Rimsko steklo Slovenije / The Roman glass of Slovenia, 2003. (EUR 27.40)
8.	Anton Velušček (ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, 2004. (EUR 52.40)
9.	Ivan Turk (ed.), Viktorjev spodmol in / and Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia, 2004. (EUR 42.40)
10.	Anton Velušček (ed.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje, 2005. (EUR 40.00)
11.	Andrej Gaspari (ed.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, 2006. (EUR 43.00)
12.	Janez Dular, Sneža Tecco Hvala, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement - Economy - Society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev - gospodarstvo - družba, 2007. (EUR 58.00)
13.	Ivan Turk (ed.), Divje babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. I. del: Geologija in paleontologija / Divje babe I. Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. Part I: Geology and Palaeontology, 2007. (EUR 82.00)
14.	Andrej Pleterski (with Timotej Knific, Borut Toškan, Janez Dirjec, Benjamin Štular and Mateja Belak), Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Funde, 2008. (EUR 51.00)
15.	Benjamin Štular, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku / Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik, 2008. (EUR 51.00)
16.	Anton Velušček (ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, 2009. (EUR 56.00)
17.	Jana Horvat, Alma Bavdek, Okra. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo / Ocra. The gateway between the Mediterranean and Central Europe, 2009. (EUR 51.00)
18.	Janez Dular, Marjana Tomanič Jevremov (with contribution by Borut Toškan and Janez Dirjec), Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Ormož. Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit, 2010. (EUR 57.00)
19.	Andrej Pleterski (with contributions by Igorj Bahor, Vid Pleterski, Marko Žagar and Veronika Pflaum), Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Tafonomija, predmeti in čas / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Taphonomie, Fundgegenstände und zeitliche Einordnung, 2010. (EUR 39.00)
20.	Jana Horvat and Andreja Dolenc Vičič (with the contribution of Marjana Tomanič Jevremov and Marija Lubšina Tušek), Arheološka najdišča Ptuja. Rabelčja vas / Archaeological Sites of Ptuj. Rabelčja vas, 2010. (EUR 45.00)
21.	Borut Toškan (ed.), Drobci ledenodobnega okolja. Zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka / Fragments of Ice Age environments. Proceedings in Honour of Ivan Turk's Jubilee, 2011. (EUR 45.00)
22.	Anton Velušček (ed.), Spaha, 2011. (EUR 47.00)
23.	Slavko Ciglenečki, Zvezdana Modrijan, Tina Milavec (with contributions of Benjamin Štular, Saša Čaval and Ivan Šprajc), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Naselbinski ostanki in interpretacija / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Settlement remains and interpretation, 2011. (EUR 55.00)
24.	Zvezdana Modrijan, Tina Milavec (with contributions of Peter Kos, Dragan Božič, Matija Turk, Petra Leben Seljak, Borut Toškan, Janez Dirjec, Francesco Boschin and K. Patrick Fazioli), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds, 2011. (EUR 55.00)
25.	Maja Andrič (ed.), Dolgoročne spremembe okolja 1, 2012. (EUR 30.00)
26.	Sneža Tecco Hvala, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Mag-dalenska gora. Social structure and burial rites of the Iron Age community, 2012. (EUR 57.00)
27.	Janez Dular, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit, 2013. (51.00 EUR)
28.	Andrej Pleterski, The Invisible Slavs, 2013. (EUR 62.00)
29.	Ivan Turk, Divje babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. II. del: Arheologija / Divje babe I. Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. Part II: Archaeology, 2014. (EUR 62.00)
30.	Sneža Tecco Hvala (ed.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, 2014. (EUR 56.00)
31.	Jana Horvat (ed.), The Roman army between the Alps and the Adriatic, 2016. (EUR 42.00)
32.	Lucija Grahek, Stična. Železnodobna naselbinska keramika / Stična. Iron Age Settlement Pottery, 2016. (61.00 EUR)
ORMOŽ
JiUlL'z Dutài
Maijana
1 ornai lit' levrcmov

Janez Dular and Marjana Tomanič Jevremov
(with contributions by Borut Toškan and Janez Dirjec)
Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe Ormož. Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit
Ormož ranks among the most important archaeological sites in Slovenia. The fortified settlement from the Late Bronze and Early Iron Age extended over the area where the town stands today. It developed on a high-lying terrace on the left bank of the river Drava, which forms a broad bend right at the foothills. This site was intentionally selected, since towards the river it was protected by a steep slope, and to the east and west by relatively deep natural dykes.
In the present monograph a survey is given of the results of the excavations which were
carried out in Ormož during the period from 1974 to 1981. First, the fortification system is presented, particularly the massive rampart, which protected the settlement on the north side. Then follows a description of the structures in the interior, among which mention should be made particularly of the hearths, fireplaces, wells and storage pits, around which life revolved in prehistory.
Of great importance is also the reconstruction of the buildings, for which it has been established that they were without exception constructed by earthfast posts, i.e. using a building technique which in the late Bronze Age was customary also in other regions of Central Europe. Then follows a reconstruction of the ground plan of the settlement which, despite certain constant features, such as the positioning and orientation of the buildings, does not reflect any clearly delineated functional and social differences. This was to be expected, since in the Late Bronze Age society was also arranged on more or less egalitarian lines.
The second part of the monograph comprises the catalogue of material, which is presented in 171 plates.
2010, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 18), 392 pages, 117 b-w photos, drawings and maps, 25 tables and graphs, 171 plates, 21 x 29,5 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-190-3. Price: EUR 57.00
Sneža Tecco Hvala Magdalenska gora
Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti Social structure and burial rites of the Iron Age community
Magdalenska gora near Šmarje-Sap in the Dolenjska region is one of the most important Early Iron Age sites in the south-eastern Alps. The finds and preserved grave groups from its tumulus cemeteries, which are kept in several museums in different countries (Narodni muzej Slovenije, Ljubljana; Naturhistorisches Museum, Wien; Peabody Museum of Harvard University in Cambridge, USA), give a good insight into the cultural and social processes of the time. Together with notes on the circumstances of find and contents of graves, they represent a valuable source for the study of social structure and differentiation, as well as cultural identity. The book includes analyses of cemetery layout and development, structure of burials within tumuli, outfit of the deceased and other grave goods, which speak about the changes in the costume and customs that took place in the roughly five centuries of the community's existence. It sheds light on the relicts of the Urnfield cultural tradition in this Early Iron Age community, on the contacts with other cultural milieus and on its place within the trade-exchange network between the Apennine Peninsula, the eastern Alps and western Pannonia. Two last chapters are dedicated to the development dynamics of the Magdalenska gora community, its place and role within the settlement pattern of the Early Iron Age Dolenjska, its social organization, family-kin and military hierarchy, as well as to the cult and religious sphere.
2012, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 26), 440 pages, 137 colour and b-w drawings, graphs, tables and maps, 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-400-3. Price: EUR 57.00
Janez Dular
Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi Nordostslowenien in der spaten Bronzezeit
The monograph presents the settlement of north-eastern Slovenia during the Late Bronze Age. It is divided into three parts. The first brings an analysis of the settlements, cemeteries, hoards and stray finds, i.e. all the structures that define the cultural landscape. The analysis shows a relatively dense habitation in the Early Bronze Age, followed first by a lull and then a peak, with the settlement network becoming densest towards the end of the second millennium BC.
This is followed by a discussion on the typochronology of the pottery from the Bronze Age settlements at Ormož, Ptuj and Gornja Radgona.
The last chapter of the first part offers an overview of the Late Bronze Age in north-eastern Slovenia and presents the living conditions, the process of forming centres, the economic basis as well as the contacts with distant places.
The second and third parts of the book present the field investigations and finds from Grajski grič in Ptuj and Grajski hrib in Gornja Radgona. These two important hilltop settlements represented, together with the fortified settlement at Ormož, important Bronze Age centres in the settlement network of north-eastern Slovenia.
2013, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 27), 320 pages, 9 photos, drawings, plans and graphs, 98 plates; 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-416-4. Price: EUR 51.00
Lucija Grahek Stična
Železnodobna naselbinska keramika Iron Age Settlement Pottery
Cvinger near Vir pri Stični is considered one of the most important Iron Age center in the southeastern alpine region. Its importance reflects not only in the size and location in the area, but also in the economic power of the population, which can be seen from the rich artefacts found at Stična necropolises. Until now it was published about Stična a number of scientific papers, articles and monographs, mostly dealing with finds from the graves. They were also presented the results of settlement excavations with international participation in the years 1967 to 1974, but without a comprehensive and in-depth analysis of the pottery. It is now dedicated to this book, divided into three pa
The first part provides a revision of settlement stratigraphic and chronological sequence, which allows connection between the often elusive settlement and fortification phases and their mostly ceramic material.
The second part of the core of the debate, it is an analytical study of ceramics (method of manufacture, shape, decoration), concludes, however, with a view to the cultural development of the village and chronological frame, as it outlines the ceramic material.
The third part is the catalogue of a representative sample of the presented finds.
2016, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 32), 448 pages, 82 drawings, graphs and photographs, 22 appendices, 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-923-7. Price: EUR 61.00
Založba ZRC http://zalozba.zrc-sazu.si
ZRC Publishing
73 €